9.5 Administrativna sestava Evropske unije: uradna imena in vrstni red
9.5.1 Institucije in organi
Institucije in organi morajo biti navedeni po protokolarnem vrstnem redu.
V naslednjem seznamu so navedena uradna imena institucij in organov po protokolarnem vrstnem redu, kot veljajo od 1. decembra 2009 (začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe). Seznamu sledi tabela, v kateri so navedene ustrezne oblike imen glede na vrsto publikacije, kratice imen in kraji sedežev institucij in organov.
(a) Institucije
(b) Organ za zunanjo politiko
(da jih ne bi zamenjevali)
Srečanja voditeljev držav ali vlad (predsednikov ali predsednikov vlad) in predsednika Evropske komisije (praviloma štirikrat na leto). Imenujejo se tudi zasedanja „na vrhu“. Evropski svet določa splošne politične smernice Unije.
V Svetu Evropske unije se redno srečujejo ministri držav članic. Od tem, ki so na dnevnem redu, je odvisno, kateri minister se bo udeležil zasedanja. Svet je glavni organ za sprejemanje odločitev in odloča o večini zakonodaje Evropske unije.
Svet Evrope je medvladna organizacija, ki ne sodi med institucije Evropske unije.
(c) Posvetovalna organa
(d) Drugi organi
INSTITUCIJE IN ORGANI – različne oblike imen | |||
---|---|---|---|
Polno ime | Kratko ime (1) | Kratica | Sedež |
Evropski parlament | Parlament | EP | Strasbourg (2) |
Evropski svet | — | — | Bruselj |
Svet Evropske unije | Svet
Opomba:
V običajni rabi: —
Svet ministrov
—
Svet za ribištvo |
— | Bruselj |
Evropska komisija | Komisija | — | Bruselj (3) |
Sodišče Evropske unije (institucija) | Sodišče | SEU | Luxembourg |
•
Sodišče (sodišče) |
Sodišče | — | Luxembourg |
•
Splošno sodišče |
— | — | Luxembourg |
Evropska centralna banka | — | ECB | Frankfurt na Majni |
Evropsko računsko sodišče (4) | Računsko sodišče, Sodišče | ERS | Luxembourg |
V Uradnem listu: Računsko sodišče | |||
Evropska služba za zunanje delovanje | — | ESZD | Bruselj |
Evropski ekonomsko-socialni odbor | Odbor | EESO (5) | Bruselj |
Evropski odbor regij (6) | Odbor | OR | Bruselj |
V Uradnem listu serije L: Odbor regij | |||
Evropska investicijska banka | — | EIB | Luxembourg |
Evropski varuh človekovih pravic (7) | varuh človekovih pravic (7) | — | Strasbourg (8) |
Evropski nadzornik za varstvo podatkov (9) | nadzornik (9) | ENVP | Bruselj |
Evropski odbor za varstvo podatkov | Odbor | — | Bruselj |
(1)
Kratka oblika naj se uporablja le takrat, ko ni možnosti zamenjave (to predvsem velja za „Sodišče“ in „Odbor“.) Ob prvi omembi naj se vedno uporabi polno ime.
(2)
Sedež Parlamenta je v Strasbourgu. Dodatna zasedanja potekajo v Bruslju. Sekretariat je v Luxembourgu.
(3)
Sedež Komisije je v Bruslju, vendar je precej služb v Luxembourgu.
(4)
Običajno ime je „Evropsko računsko sodišče“, uradni naziv za rabo v pravnih besedilih pa „Računsko sodišče Evropske unije“ (do 30. novembra 2009: „Računsko sodišče Evropskih skupnosti“), čeprav ga le redko najdemo v besedilih. V Uradnem listu se uporablja oblika „Računsko sodišče“.
(5)
Kratka oblika „Ekonomsko-socialni odbor“ ali kratica ESO se ne smeta uporabljati.
(6)
Na splošno se uporablja ime „Evropski odbor regij“. V strogo pravnih besedilih in Uradnem listu serije L se uporablja uradno poimenovanje „Odbor regij“. Kratica, ki se uporablja, se ne spremeni (na zahtevo Odbora).
(7)
Evropski varuh človekovih pravic se običajno piše z malo začetnico, saj gre za osebo, ki opravlja to funkcijo in je tudi voljena (kot npr. visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko), s tem pa se bistveno razlikuje od ostalih institucij, ki v svojem imenu označujejo ustanovo in ne osebe. Mala začetnica je uporabljena tudi v Amsterdamski pogodbi (varuh človekovih pravic). Velika začetnica se uporablja le v primerih, ko gre nedvomno za ime institucije in/ali se pojavlja poleg imen drugih institucij.
Z malo začetnico (gre za osebo): Pritožite se lahko evropskemu varuhu človekovih pravic. Urad evropskega varuha človekovih pravic. Z veliko začetnico (gre za institucijo): V proračunu so Evropskemu varuhu človekovih pravic zagotovljena sredstva […]. (8)
Sedež Evropskega varuha človekovih pravic je enak kot sedež Evropskega parlamenta.
(9)
Evropski nadzornik za varstvo podatkov se običajno piše z malo začetnico. Velika začetnica se uporablja le v primerih, ko gre nedvomno za ime institucije in/ali se pojavlja poleg imen drugih institucij. Glej tudi opombo 7. |
9.5.2 Medinstitucionalni organi
Medinstitucionalni organi so upravno priključeni Evropski komisiji (glej tudi oddelek 9.6 tega priročnika).
Ime | Kratko ime | Kratica | Sedež | Referenčni akt (ustanovni akt) (a) |
|
---|---|---|---|---|---|
Evropski urad za izbor osebja (1) | Urad za izbor osebja | EPSO (*) | Bruselj | UL L 197, 26.7.2002, str. 53 | |
•
Šola za upravo
|
•
EUSA (*)
|
||||
Služba za kibernetsko varnost za institucije, organe, urade in agencije Unije (3) | — | CERT-EU | Bruselj | UL L, 2023/2841, 18.12.2023 | |
Urad za publikacije Evropske unije (4) | Urad za publikacije | OP (*) | Luxembourg | UL L 168, 30.6.2009, str. 41 (UL 152, 13.7.1967, str. 18) |
|
(a)
Referenčni akt je navadno ustanovni akt. Če je bil ustanovni akt prenovljen („prenovitev“), kodificiran („kodificirano besedilo“) ali razveljavljen in nadomeščen z novim aktom, ta spremenjeni akt postane nov referenčni akt (v takšnem primeru je izvorni ustanovni akt naveden v oklepaju za opozorilo).
(*)
Enotna kratica za vse jezikovne različice.
(1)
Običajno ime.
(2)
Evropska šola za upravo je upravno priključena Evropskemu uradu za izbor osebja.
(3)
Attached administratively to the Directorate-General for Digital Services.
(4)
Do 30. junija 2009: „Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti“. |
9.5.3 Decentralizirani organi (uradi in agencije)
Decentralizirani organi (uradi in agencije) so nastali na podlagi določenega pravnega akta in so pooblaščeni za opravljanje določenih nalog.
Praviloma so navedeni po abecednem redu v jeziku publikacije.
Skupna zunanja in varnostna politika
Ime | Kratica | Sedež | Referenčni akt (ustanovni akt) (a) |
---|---|---|---|
Evropska obrambna agencija | EDA | Bruselj | UL
L 266, 13.10.2015, str. 55 (UL L 245, 17.7.2004, str. 17) |
Inštitut Evropske unije za varnostne študije | EUISS | Pariz | UL L 41, 12.2.2014, str. 13 (UL L 200, 25.7.2001, str. 1) |
Satelitski center Evropske unije | Satcen | Torrejón de Ardoz | UL L 188, 27.6.2014, str. 73 (UL L 200, 25.7.2001, str. 5) |
9.5.4 Izvajalske agencije
Izvajalske agencije so organizacije, ustanovljene z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 (UL L 11, 16.1.2003) z namenom, da bodo pooblaščene za določene naloge, ki se nanašajo na upravljanje enega ali več programov Evropske unije. Te agencije se ustanovijo za določeno obdobje.
Ime | Kratica | Sedež | Referenčni akt (+ popravek ali akt o spremembi) |
---|---|---|---|
Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo | EACEA (*) | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje | CINEA (*) | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
Evropska izvajalska agencija za raziskave | REA (*) | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo | HADEA | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
Izvajalska agencija Evropskega raziskovalnega sveta | ERCEA (*) | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
Izvajalska agencija Evropskega sveta za inovacije ter za mala in srednja podjetja | Eismea (*) | Bruselj | UL L 50, 15.2.2021, str. 9 |
(*)
Enotna kratica za vse jezikovne različice. |
9.5.5 Agencije in organi Euratom
Te agencije in organi so bili ustanovljeni za podporo ciljem Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom).
Ime | Kratica | Sedež | Referenčni akt |
---|---|---|---|
Agencija za oskrbo Euratom | — | Luxembourg | UL L 41, 15.2.2008, str. 15 |
Skupno podjetje „Fusion for Energy“ (1) | F4E (*) | Barcelona | UL L 90, 30.3.2007, str. 58 |