Energija iz obnovljivih virov za trajnostni razvoj podeželja: znatne potencialne sinergije, ki pa so večinoma neizkoriščene

Povzetek

I

Energija iz obnovljivih virov je energija, proizvedena iz obnovljivih, nefosilnih virov energije, ki se obnavljajo v obdobju človekovega življenja. Proizvodnja in poraba energije iz obnovljivih virov v EU se povečujeta, vendar so kljub temu potrebna dodatna prizadevanja za dosego ciljev EU glede energije iz obnovljivih virov, tj. 20-odstotna končna poraba energije iz obnovljivih virov do leta 2020, ki naj bi se do leta 2030 povečala na vsaj 27 %. Če želi EU zmanjšati emisije toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, je bistveno, da poveča uporabo energije iz obnovljivih virov. S povečanjem uporabe energije iz obnovljivih virov bi se lahko tudi zmanjšala odvisnost EU od fosilnih goriv in uvožene energije, kar bi prispevalo k zanesljivosti oskrbe z energijo. Za spodbujanje proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov je na voljo več programov financiranja na ravni EU in nacionalni ravni, pri čemer je eden od virov sredstev EU Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP).

II

Pri reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, je bila preučena povezava med energijo iz obnovljivih virov in razvojem podeželja. Preučena sta bila okvir politike EU za energijo iz obnovljivih virov kot celota in način, kako so bili vanj vključeni posebni vidiki razvoja podeželja. Sodišče je ocenilo, ali je bil okvir, ki se je uporabljal za porabo sredstev, namenjenih za razvoj podeželja, zasnovan in ali se je izvajal tako, da je olajšal uporabo energije iz obnovljivih virov in trajnostni razvoj podeželja.

III

Sodišče je na podlagi svojega revizijskega dela prišlo do zaključka, da med politiko za energijo iz obnovljivih virov in EKSRP obstajajo potencialne sinergije za omogočanje trajnostnega razvoja podeželja, vendar te za zdaj ostajajo večinoma neizkoriščene.

IV

Medtem ko je bil v več študijah predlagan proaktiven pristop k izkoriščanju teh potencialnih sinergij, je Sodišče ugotovilo, da bi bila lahko politika EU za energijo iz obnovljivih virov jasnejša pri določanju pogojev za uspešno povezovanje energije iz obnovljivih virov z razvojem podeželja. Sodišče priznava, da imajo nekateri instrumenti iz predlaganega okvira politike za energijo iz obnovljivih virov potencial za izboljšanje tega stanja. Niti sedanji niti predlagani okvir za trajnostnost bioenergije (ki se nanaša na proizvodnjo in uporabo biomase) ne zagotavlja ustrezne podlage za zadostno zaščito podeželskih območij pred ugotovljenimi okoljskimi in socialno-ekonomskimi tveganji niti za povečanje njihovega potenciala za nadaljnji trajnostni razvoj.

V

Posebna sredstva, ki so na voljo za razvoj podeželja, imajo lahko pomembno vlogo pri doseganju ciljev EU in nacionalnih ciljev glede energije iz obnovljivih virov, vendar bi moralo to dopolnjevati trajnostni razvoj podeželskih območij EU. Komisija pa ni zagotovila zadostnih pojasnil ali navodil v zvezi s tem niti ni navedla, kako bi moral EKSRP dopolnjevati obstoječe programe financiranja na ravni EU in nacionalni ravni. Zato večina obiskanih držav članic ni dajala prednosti projektom na področju energije iz obnovljivih virov, ki bi lahko prispevali k trajnostnemu razvoju podeželja.

VI

Poleg tega Komisija nima izčrpnih informacij o odhodkih EKSRP za energijo iz obnovljivih virov v programskem obdobju za razvoj podeželja 2007–2013 in o tem, kolikšen delež celotnih odhodkov EU za energijo iz obnovljivih virov predstavljajo. Tudi informacije o tem, kaj je bilo doseženo s porabljenimi sredstvi, so omejene. Kljub nekaterim izboljšavam v programskem obdobju 2014–2020 ima sistem spremljanja še vedno slabosti, zlasti zaradi zapletov pri načrtovanju programov in omejenega področja uporabe glavnih kazalnikov.

VII

Vzorec projektov, ki jih je Sodišče revidiralo, je vključeval naložbe, ki so tretjim osebam zagotovile oskrbo z energijo iz obnovljivih virov, in naložbe, ki so zagotovile proizvodnjo energije za lastno porabo nosilcev projektov. Sodišče je menilo, da je večina obiskanih projektov uspešna zaradi njihovega pozitivnega gospodarskega in okoljskega vpliva na razvoj podeželja. Zaradi slabosti v izbirnih postopkih držav članic pa so se financirali tudi projekti, ki so nosilcem projektov zagotovili gospodarske koristi, vendar niso imeli večjega dodatnega vpliva na podeželska območja.

VIII

Sodišče na podlagi teh ugotovitev priporoča:

• Komisija in države članice naj pri oblikovanju prihodnje politike v zvezi z energijo iz obnovljivih virov upoštevajo okoliščine in potrebe podeželskih območij, zlasti pri pripravi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov,
• Komisija naj v sodelovanju s sozakonodajalcema oblikuje prihodnji okvir politike za bioenergijo, in sicer tako, da bo zagotavljal boljšo zaščito pred netrajnostnim pridobivanjem biomase za energijo,
• Komisija naj opredeli namen in vlogo podpore iz EKSRP za naložbe v energijo iz obnovljivih virov,
• kar zadeva podporo iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov, naj Komisija od držav članic zahteva, da v razširjenih letnih poročilih o izvajanju za leto 2019 zagotovijo ustrezne informacije o programskih dosežkih projektov na področju energije iz obnovljivih virov,
• Komisija naj v sodelovanju z državami članicami poudari nujnost uporabe relevantnih izbirnih postopkov, da bi zagotovila podporo le za rentabilne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki bodo nedvomno koristni za trajnostni razvoj podeželja.

Uvod

Energija iz obnovljivih virov v EU

01

Energija iz obnovljivih virov je energija, proizvedena iz obnovljivih, nefosilnih virov energije, ki se obnavljajo v obdobju človekovega življenja. Energija iz obnovljivih virov vključuje sončno in vetrno energijo, energijo morja in hidroenergijo, geotermalno energijo in bioenergijo¹, ². Glavne vrste energije iz obnovljivih virov, ustrezne tehnologije in značilne vrste uporabe so prikazane na sliki 1.

02

Če želi EU zmanjšati emisije toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah iz leta 2015, je bistveno, da poveča uporabo energije iz obnovljivih virov. S povečanjem uporabe energije iz obnovljivih virov bi se lahko tudi zmanjšala odvisnost EU od fosilnih goriv in uvožene energije, kar bi prispevalo k zanesljivosti oskrbe z energijo.

03

Leta 2015 je 26,7 % primarne energije, proizvedene v EU, izviralo iz obnovljivih virov (glej sliko 2). Proizvodnja energije iz obnovljivih virov se je povečala s približno 120 Mtoe leta 2005 na 205 Mtoe leta 2015 (71-odstotno povečanje), medtem ko se je proizvodnja primarne energije iz večine drugih virov v istem obdobju zmanjšala tako v absolutnem kot v relativnem smislu³.

04

Na sliki 2 je prikazano tudi, da je biomasa (vključno z biološko razgradljivimi deli odpadkov) daleč najpomembnejši obnovljivi vir energije v EU, saj se iz nje proizvede 63,3 % vse energije iz obnovljivih virov. Zato sta kmetijski in gozdarski sektor še posebej pomembna za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Leta 2010 je bilo 48,5 % (80,7 Mtoe) energije iz obnovljivih virov v EU proizvedene iz gozdne biomase, iz kmetijske biomase pa dodatnih 10,6 % (17,6 Mtoe)⁴.

Okvir politike EU za energijo iz obnovljivih virov

05

Ključni element sedanjega okvira politike EU za energijo iz obnovljivih virov je direktiva o energiji iz obnovljivih virov. Direktiva je sestavni del podnebnega in energetskega svežnja EU za leto 2020⁵, v katerem so določeni trije cilji na ravni EU, ki jih je treba doseči do leta 2020. Eden od teh ciljev je, da bi moralo biti 20 % porabljene energije v EU proizvedenih iz obnovljivih virov.⁶ V direktivi so določeni tudi nacionalni cilji glede deleža porabljene energije iz obnovljivih virov, ki znaša od 10 % na Malti do 49 % na Švedskem.⁷ Določeno je tudi, da bi moralo biti 10 % energije, porabljene v prometnem sektorju v vseh državah članicah, proizvedenih iz obnovljivih virov.

06

V direktivi o energiji iz obnovljivih virov je določeno, da morajo države članice sprejeti nacionalne akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in vsaki dve leti poročati Komisiji o napredku pri doseganju svojih ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov. Komisija na podlagi teh posameznih poročil pripravi poročilo o napredku s pregledom razvoja politike za energijo iz obnovljivih virov v EU.⁸

07

Evropski svet je leta 2014 sprejel nov okvir podnebne in energetske politike, v katerem je določil nove cilje, ki jih je treba doseči do leta 2030. Delež energije iz obnovljivih virov, ki se bo porabil v EU leta 2030, naj bi znašal vsaj 27 %.⁹ Komisija je zato pripravila več zakonodajnih predlogov, zlasti v svežnju „Čista energija za vse Evropejce” (imenovanem tudi „zimski sveženj”) z dne 30. novembra 2016. Ta sveženj vključuje predlog za spremembo direktive o energiji iz obnovljivih virov (v tem poročilu imenovan predlog druge direktive o energiji iz obnovljivih virov)¹⁰ in je sedaj v zakonodajnem postopku.

08

Komisija je v predlogu druge direktive o energiji iz obnovljivih virov predlagala odpravo zavezujočih nacionalnih ciljev za države članice. Uvedla pa je zahtevo, da ne smejo zaostajati pri doseganju svojih ciljev za leto 2020. V svojem predlogu o upravljanju energetske unije¹¹ je od njih zahtevala, naj pripravijo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za zagotovitev, da so njihova nacionalna prizadevanja dovolj ambiciozna in usklajena za doseganje ciljev EU.

09

Medtem ko glede na poročilo Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov iz leta 2017 energija iz obnovljivih virov predstavlja 26,7 % energije, proizvedene v EU (glej sliko 2), je delež porabe energije iz obnovljivih virov v EU leta 2014 znašal le 16 %. Razlog za to je, da je bila več kot polovica porabljene energije v EU dobavljena z neto uvozom (večinoma plina in surove nafte)¹². V istem poročilu je tudi navedeno, da bodo EU kot celota in večina držav članic dosegle ali presegle svoje cilje za leto 2020. Vendar se v skladu z napovedmi predvideva tudi, da Irska, Luksemburg, Nizozemska in Združeno kraljestvo ne bodo dosegli svojih nacionalnih ciljev¹³.

Programi podpore za energijo iz obnovljivih virov

10

Države članice za povečanje proizvodnje in doseganje nacionalnih ciljev glede energije iz obnovljivih virov izvajajo različne ukrepe politike. Mednje spadajo finančne spodbude, kot so zagotovljene odkupne cene ali odkupne premije, in ukrepi, kot so obveznosti glede kvot s tržljivimi zelenimi certifikati. Pogosto se uporabljajo kombinacije teh instrumentov, zlasti v sektorju električne energije. V sektorju ogrevanja in hlajenja podpora večinoma temelji na nepovratnih sredstvih za naložbe in davčnih spodbudah.¹⁴

11

Energija iz obnovljivih virov je medsektorska prioriteta, ki je pomembna za številna področja EU. EU zagotavlja podporo za energijo iz obnovljivih virov v okviru več programov financiranja. Mednje sodijo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ter programa Obzorje 2020 in LIFE¹⁵.

12

Komisija ni mogla zagotoviti najnovejših celovitih informacij o skupni finančni podpori za energijo iz obnovljivih virov, bodisi iz programov EU ali nacionalnih programov, ki so jih vzpostavile države članice. Ocene letnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov za obdobje 2008–2012 so samo v študiji svetovalnega podjetja Ecofys z naslovom Subsidies and costs of EU energy (Subvencije in stroški energije v EU)¹⁶. Po teh podatkih je bilo leta 2012 99,4 milijarde EUR javnih sredstev plačanih za podporo energetskemu sektorju v EU, večinoma iz nacionalnih proračunov, od tega 40,32 milijarde EUR za energijo iz obnovljivih virov. Glavne vrste pomoči, dodeljene za obnovljive vire, so bile zagotovljene odkupne cene (23,8 milijarde EUR), odkupne premije (6,4 milijarde EUR) in nepovratna sredstva za naložbe (4 milijarde EUR).

Energija iz obnovljivih virov v okviru politike EU za razvoj podeželja

13

V zakonodaji EU in dokumentih politike je opredeljen morebiten pozitiven vpliv energije iz obnovljivih virov na razvoj podeželja. V direktivi o energiji iz obnovljivih virov in predlogu druge direktive o energiji iz obnovljivih virov so omenjene priložnosti, ki jih energija iz obnovljivih virov prinaša za zaposlovanje in regionalni razvoj, „zlasti na podeželskih in odročnih območjih”¹⁷.

14

Strateške smernice Skupnosti za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013¹⁸ in Uredba (ES) št 1698/2005¹⁹ obravnavajo ta vprašanja ob upoštevanju okvira politike razvoja podeželja. Premisleki o morebitni proizvodnji in uporabi energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih so bili podrobneje pojasnjeni v svežnju reform skupne kmetijske politike (SKP), imenovanem sistematski pregled, o katerem so se ministri EU za kmetijstvo dogovorili novembra 2008. V tem kontekstu so energijo iz obnovljivih virov priznali kot enega od šestih „novih izzivov”²⁰.

15

V programskem obdobju 2014–2020 se podpora EU za razvoj podeželja, vključno s podporo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, zagotavlja v novem okviru. EKSRP je postal eden od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Ta okvir je namenjen omogočanju boljšega usklajevanja različnih skladov zaradi boljšega izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast²¹. Strateški cilji strategije Evropa 2020 so bili pretvorjeni v 11 tematskih ciljev na ravni skladov ESI. Za EKSRP so bili dodatno razčlenjeni na šest prioritet za razvoj podeželja in 18 prednostnih področij²² (glej sliko 3). Stališče Sodišča o novem postopku načrtovanja programov je opisano v Posebnem poročilu št. 16/2017 – Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate.

16

Energija iz obnovljivih virov je zajeta v prednostnem področju 5C, ki se nanaša na „olajšanje dobave in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva”. To pomeni, da je mogoče ukrepe EKSRP, ki podpirajo uporabo energije iz obnovljivih virov, načeloma pripisati prednostnemu področju 5C.

17

V okviru politike razvoja podeželja se za podporo za naložbe v uporabo energije iz obnovljivih virov uporablja deljeno upravljanje Komisije in držav članic. Programe razvoja podeželja pripravijo države članice, odobri pa jih Komisija. Države članice nato izberejo projekte, za katere se na podlagi predloženih programov dodelijo sredstva.

Obseg revizije in revizijski pristop

18

Sodišče je preučilo okvir za energijo iz obnovljivih virov, pri čemer se je osredotočilo na to, kako so bili vanj vključeni vidiki razvoja podeželja. Glavno revizijsko vprašanje Sodišča je bilo: „Ali podpora iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov in trajnostni razvoj podeželja?“

19

Sodišče je ocenilo, ali in kako so instrumenti politike za energijo iz obnovljivih virov na ravni EU in držav članic dejavno podpirali razvoj podeželja. Bioenergija je bistvena za podeželska območja, kjer je biomasa, kot so kmetijske rastline, živalski in organski odpadki ter lesna biomasa, lahko dostopna, vendar so z njo povezana nekatera okoljska in socialno-ekonomska tveganja (odstavki 23 do 41).

20

Sodišče je preučilo tudi okvir politike razvoja podeželja in njegovo izvajanje na ravni držav članic, da bi ocenilo, ali je podpora iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov dejansko prispevala k trajnostnemu razvoju podeželja (odstavki 42 do 81).

21

Ob upoštevanju dela OECD na tem področju²³ je Sodišče menilo, da naložbe v energijo iz obnovljivih virov prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja, če zagotavljajo eno ali več naslednjih koristi:

• okoljske koristi,
• diverzifikacija dohodkov za kmete in lastnike gozdov,
• delovna mesta in poslovne priložnosti v podeželskih podjetjih in zanja,
• nova in boljša energetska infrastruktura in storitve na podeželskih območjih,
• novi viri prihodka za podpiranje ključnih javnih storitev in infrastrukture na podeželskih območjih.

22

Sodišče je revizijo izvedlo med septembrom 2016 in majem 2017, revizijske dokaze pa je zbralo iz naslednjih virov:

• pregledov dokumentacije in razgovorov z uslužbenci iz štirih generalnih direktoratov Evropske komisije: GD za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), GD za energetiko (ENER), GD za okolje (ENV) in GD za podnebno politiko (CLIMA),
• revizijskih obiskov v petih državah članicah: Bolgariji, Franciji (Spodnja Normandija), Italiji (Toskana), Litvi in Avstriji. Te države članice so bile izbrane, ker pokrivajo 53 % načrtovanih odhodkov za prednostno področje 5C in zagotavljajo uravnoteženo geografsko porazdelitev. Sodišče je pregledalo pet relevantnih programov razvoja podeželja in druge relevantne dokumente ter opravilo razgovore z uslužbenci organov držav članic za upravljanje, ki izvajajo programe razvoja podeželja, plačilnih agencij in ministrstev za energetiko. Obiskalo je 29 projektov na področju energije iz obnovljivih virov iz programskih obdobij 2007–2013 in 2014–2020 na kraju samem in opravilo razgovore z vodji projektov (glej Prilogo II); obiskani projekti so vključevali večinoma naložbe v obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vendar so vključevali tudi več podpornih projektov: na primer projekte gospodarjenja z gozdovi ali naložbe v obrate za proizvodnjo lesnih sekancev ali peletov,
• kratke ankete, izvedene v šestih državah članicah (Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija in Slovenija), ki so za prednostno področje 5C dodelile le majhen delež sredstev EKSRP ali pa jih sploh niso dodelile. Cilj Sodišča je bil ugotoviti, kaj je bil vzrok za to,
• posvetovalnih sestankov z relevantnimi deležniki, vključno z Evropskim združenjem za biomaso (AEBIOM) in organizacijo BirdLife, na katerih se je razpravljalo o morebitnih koristih in tveganjih za trajnostnost, povezanih z bioenergijo.

Opažanja

Okvir politike EU za energijo iz obnovljivih virov bi lahko bolje izkoristil priložnosti, do katerih je privedla uporaba energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih, hkrati pa bi moral zmanjšati tveganja, povezana z njo

23

V tem oddelku je Sodišče preučilo, ali okvir politike za energijo iz obnovljivih virov spodbuja morebitne koristi, ki jih prinaša energija iz obnovljivih virov na podeželskih območjih, ob hkratnem zmanjševanju z njo povezanih okoljskih in socialno-ekonomskih tveganj. Osredotočilo se je na poseben primer bioenergije, saj je bioenergija tista energija iz obnovljivih virov, ki je najbolj očitno povezana s podeželskimi območji.

Priložnosti, ki jih prinaša energija iz obnovljivih virov za razvoj podeželja, niso bile dovolj raziskane

Študije kažejo, da ima lahko energija iz obnovljivih virov pozitivne učinke na razvoj podeželja …

24

Več študij kaže, da se projekti na področju energije iz obnovljivih virov lahko pripravijo tako, da koristijo lokalnim interesom in trajnostnemu razvoju podeželja²⁴. Na primer, energija iz obnovljivih virov lahko ustvari neposredna delovna mesta (na primer delovna mesta na področju upravljanja in vzdrževanja opreme), vendar je večina dolgotrajnih zaposlitev posrednih in so na voljo vzdolž celotne oskrbovalne verige (v gradbeništvu, proizvodnji ali gozdarstvu in kmetijstvu v primeru biomase). V nekaterih primerih so študije, ki jih je preučilo Sodišče, pokazale, da je proizvodnja komponent za sončne panele ali vetrne turbine omogočila oživitev obstoječih proizvodnih obratov, ki se prej niso uporabljali za proizvodnjo energije. Nekatere študije poročajo o inovacijah (npr. razvoj novih proizvodov, praks in politik) na podeželskih območjih z obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Energija iz obnovljivih virov je lahko nov vir prihodka za kmete ali lastnike gozdov, pa tudi za lastnike zemljišč ali lokalne organe. Poleg tega lahko podeželske skupnosti z lastno proizvodnjo energije postanejo manj odvisne od nihanja cen konvencionalnih goriv.

25

Vendar je v študijah poudarjeno, da je za povečanje gospodarskih koristi uporabe energije iz obnovljivih virov za podeželska območja potreben pristop k politiki razvoja podeželja, ki bo dobro prilagojen lokalnim razmeram in priložnostim ter se bo osredotočal na konkurenčnost podeželskih območij. Zato je treba upoštevati nekatere ključne dejavnike (glej okvir 1).

26

Izkušnje z uporabo energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih na Norveškem, Švedskem in Finskem kažejo na pomembnost lokalnega sodelovanja za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov in razvoja podeželja. Ti primeri vključujejo večinoma gozdno biomaso.²⁶ Značilni model teh „bioenergetskih skupnosti” vključuje proizvajalce biomase, panoge, ki vplivajo na spreminjanje gozdov, lokalne organe in lokalne organizacije civilne družbe. Ti deležniki pogosto sodelujejo s svetovalnimi podjetji ali raziskovalnimi inštituti.

… vendar bi si lahko politika EU za energijo iz obnovljivih virov dejavneje prizadevala za te koristi

27

Sodišče je ugotovilo, da bi lahko sedanji okvir politike za energijo iz obnovljivih virov uspešneje spodbujal projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki so koristni za podeželska območja.

1. V zakonodajnih dokumentih EU in dokumentih EU o politikah je omenjeno, da bi lahko energija iz obnovljivih virov pozitivno vplivala na razvoj podeželja. Čeprav se direktiva o energiji iz obnovljivih virov v uvodnih izjavah sklicuje na razsežnost uporabe energije iz obnovljivih virov, ki se nanaša na razvoj podeželja, v zakonodajnem delu ne vsebuje posebnih določb, povezanih s spodbujanjem razvoja podeželja.
2. V nacionalnih akcijskih načrtih za energijo iz obnovljivih virov in ustreznih poročilih o napredku povezava med energijo iz obnovljivih virov in razvojem podeželja ni poudarjena. EKSRP se redko omenja kot vir financiranja projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Poleg tega različna ministrstva, ki so pristojna za energijo iz obnovljivih virov in politiko razvoja podeželja v obiskanih državah članicah, med seboj očitno niso dovolj usklajena.

28

Ugotovitve Sodišča podpirata študija z naslovom Impacts of Renewable Energy on European Farmers (Vplivi energije iz obnovljivih virov na evropske kmete) (december 2011) in Evropski ekonomsko-socialni odbor, ki meni, da bi morale države članice razviti strategije, ki bi razvoj podeželja povezovale z uporabo energije iz obnovljivih virov, vendar tega niso storile²⁷.

29

Vendar je Sodišče v nekaterih državah članicah ugotovilo tudi dobre primere strategij v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, pri katerih se upošteva podeželska razsežnost (glej okvir 2).

30

Deklaracija, sprejeta na evropski konferenci o razvoju podeželja v Corku septembra 2016²⁸, podpira „mehanizem preverjanja različnih učinkov na podeželje” za zagotavljanje, da se „zmožnost podeželja, da zagotovi inovativne, vključujoče in trajnostne rešitve” odraža v politikah in strategijah Unije. Preverjanje učinkov na podeželje pomeni iskanje najboljših načinov za izvajanje politik na podeželskih območjih in zagotavljanje, da podeželska območja dobijo pravične izide politike²⁹. Komisija je maja 2017 navedla, da je začela preučevati ustrezne študije in izkušnje držav članic. Rezultati tega dela bi se lahko uporabili za razvoj mehanizma za preverjanje učinkov na podeželje.

31

Komisija je v svežnju pobud z naslovom „Čista energija za vse Evropejce” (glej odstavek 7) predlagala več določb in orodij, s katerimi bi se lahko povečali pozitivni učinki, ki bi jih lahko imela uporaba energije iz obnovljivih virov za razvoj podeželja.

1. V celovite energetske in podnebne načrte za nadomestitev akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov bodo po mnenju Komisije bolje vključeni pomisleki podeželskih območij in različnih pristojnih organov, ob zagotavljanju racionalizacije poročanja s preprečevanjem podvajanja.
2. V uredbi o upravljanju³⁰ je določeno, da morajo države članice upoštevati vse deležnike in bolje izkoriščati sinergije v različnih sektorjih.
3. Predlog Komisije za drugo direktivo o energiji iz obnovljivih virov uvaja določbe v zvezi s samoporabniki električne energije iz obnovljivih virov in skupnostmi na področju energije iz obnovljivih virov.³¹ Njihov namen je bil okrepiti vlogo samoporabnikov pri proizvodnji, skladiščenju, porabi in prodaji električne energije iz obnovljivih virov, ne da bi jim to povzročalo nesorazmerno obremenitev, ter omogočiti lokalnim skupnostim, da sodelujejo in pomagajo pri oblikovanju specifičnih strategij za izboljšanje sprejemanja in uporabe energije iz obnovljivih virov, s čimer se omogoči izkoriščanje potenciala na podeželskih območjih.

Po mnenju Sodišča so ti predlogi Komisije koristni za izboljšanje vključevanja podeželske razsežnosti v politiko EU za energijo iz obnovljivih virov.

Okvir politike EU za energijo iz obnovljivih virov ne obravnava v celoti okoljskih in socialno-ekonomskih tveganj, povezanih z uporabo bioenergije, za podeželska območja

32

Bioenergija ni sopomenka za trajnostno energijo. Trajnostnost bioenergije je večinoma odvisna od tega, kako se biomasa proizvaja in uporablja. Proizvodnja in uporaba biomase sta lahko netrajnostni, na primer, če negativno vplivata na ljudi, okolje ali naravne vire, tako da ogrožata zmožnost prihodnjih generacij, da bi zadovoljile svoje potrebe.

33

Bioenergija je tista energija iz obnovljivih virov, ki je najbolj očitno povezana s podeželskimi območji. Surovine³², ki se uporabljajo za proizvodnjo bioenergije, v skoraj vseh primerih izvirajo s podeželskih območij. Pridelava in pridobivanje kmetijske in gozdne biomase zagotavljata priložnosti za diverzifikacijo dohodkov kmetij, ustvarjanje delovnih mest in poslovne priložnosti ter priložnosti za zagotavljanje novih storitev na podeželju.

34

Če trdna biomasa, bioplin ali biometan nadomeščajo uporabo konvencionalnih fosilnih goriv, lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, kot je prikazano na slikah A1 in A2 v Prilogi I. Ta potencial za zmanjšanje emisij je odvisen od sistema proizvodnje kmetijske ali gozdne biomase ter od sistema proizvodnje bioplina in biometana.

35

Uporaba bioenergije pa prinaša tudi okoljska in socialno-ekonomska tveganja za podeželska območja. Na primer, sprememba rabe zemljišč, intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi ali intenzivno gojenje energijskih poljščin lahko vodijo do zmanjšanja biotske raznovrstnosti, degradacije tal ali pomanjkanja in onesnaženosti vode (glej okvir 3). Izgorevanje lesne biomase lahko privede tudi do večjih emisij nekaterih škodljivih onesnaževal zraka³³. Potekajo razprave o tem, ali je lesna biomasa res ogljično nevtralna (glej okvir A1)³⁴. Sodišče je opredelilo 16 okoljskih in socialno-ekonomskih tveganj, povezanih s proizvodnjo in uporabo bioenergije (glej tabelo 1 ter tabeli A2 in A3 v Prilog I)³⁵. Komisija je analizirala tveganja, povezana s proizvodnjo in uporabo bioenergije v svoji oceni učinka o trajnostnosti bioenergije, pripravljeni za prenovitev direktive o energiji iz obnovljivih virov.³⁶

36

V veljavni zakonodaji EU⁴¹ so določena trajnostna merila za biogoriva in tekoča biogoriva⁴². Odkar so bila ta merila leta 2009 sprejeta, leta 2015 pa spremenjena, potekajo razprave o trajnostnosti bioenergije. Zato je Komisija v svojem svežnju „Čista energija za vse Evropejce” predstavila trajnostna merila, ki bi se uporabljala tudi za druge vrste bioenergije, kot je bioenergija iz trdnih in plinastih goriv iz biomase, ki se uporabljajo za ogrevanje in proizvodnjo električne energije.

37

Predlog Komisije vsebuje dve vrsti trajnostnih meril:

1. merila, ki določajo nekatere omejitve v zvezi s proizvodnjo goriv iz biomase iz kmetijstva in gozdarstva ter
2. merila, ki zahtevajo minimalen delež prihrankov emisij toplogrednih plinov za različne naprave, ki uporabljajo biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase.

38

Sodišče je preučilo, ali in koliko merila zajemajo ugotovljena tveganja ter ali predlagani okvir⁴³ zagotavlja ustrezno podlago za uporabo trajnostne energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih.

39

Merila, vključena v predlog Komisije, niso zavezujoč pogoj za dajanje bioenergije na trg. Zavezujoča so samo v primerih, v katerih

1. za proizvodnjo bioenergije šteje, da prispeva k cilju v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, in za merjenje tega, koliko se upoštevajo obveznosti v zvezi z obnovljivimi viri energije, ter
2. določanja tega, katera biomasa, ki se uporablja za proizvodnjo energije, je upravičena do finančne podpore.

40

Predlog ne zajema vseh kmetijskih rastlin in uporab niti več vrst obratov (glej odstavek A3). Od šestnajstih tveganj, ki jih je opredelilo Sodišče, so bila le tri v celoti obravnavana v predlogu druge direktive o energiji iz obnovljivih virov, dve pa v drugih zakonodajnih aktih; 11 drugih takih tveganj je bilo delno obravnavanih. Tveganja, ki niso obravnavana, so večinoma povezana z intenzifikacijo kmetijskih praks in gospodarjenja z gozdovi, sežiganjem biomase in emisijami onesnaževal med preostankom življenjskega kroga bioenergije (glej tabelo 1 ter tabeli A2 in A3 v Prilogi I). Podrobna analiza in zaključki Sodišča, na katerih temelji tabela 1, so navedeni v Prilogi I.

Tabela 1

Zajetost tveganj za trajnostnost, povezanih z bioenergijo, v predlogu Komisije o drugi direktivi o energiji iz obnovljivih virov

	Tveganja za trajnostnost	Obravnavana tveganja?
(1) Zmanjšanje biotske raznovrstnosti	1(a)zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (npr. krčenje gozdov, izguba zavarovanih območij)
	1(b)zaradi intenzifikacije kmetijskih praks (npr. izguba raznovrstnosti kmetijskih rastlin)
	1(c)zaradi intenzifikcije gospodarjenja z gozdovi
(2) Degradacija tal	2(a)zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (ki povzroča npr. izgubo ogljika v tleh, erozijo)
	2(b)zaradi intenzifikacije kmetijskih praks (ki povzročajo na primer zbijanje tal, izgubo rodovitnosti tal, erozijo)
	2(c)zaradi intenzifikacije gospodarjenja z gozdovi (ki povzroča na primer izgubo rodovitnosti tal v gozdovih zaradi ekstrakcije hranil – gozdni ostanki)
(3) Pomanjkanje in onesnaženost vode	3(a)zaradi neposredne spremembe rabe zemljišč (npr. spremembe vodnega ravnovesja)
	3(b)zaradi intenzifikacije kmetijskih praks (npr. namakanje, gnojenje)
	3(c)zaradi intenzifikacije gospodarjenja z gozdovi (npr. spremembe vodnega ravnovesja)
(4) Emisije toplogrednih plinov	4(a)zaradi emisij toplogrednih plinov v življenjskem krogu razen biogenega ogljika (npr. uporaba gnojil, prevoz biomase, uhajanje metana iz obratov za pridobivanje bioplina)
	4(b)zaradi posrednih vplivov (npr. posredna sprememba rabe zemljišč zaradi izpodrivanja gojenja poljščin, ki se uporabljajo za živila, mlajši gozdovi)
	4(c)zaradi emisij CO2 iz sežiganja biomase (biogene emisije)
(5) Onesnaženost zraka	5(a)zaradi sežiganja biomase (npr. delci, žveplov dioksid itd.)
	5(b)zaradi emisij onesnaževal med preostankom življenjskega kroga bioenergije (npr. prevoz biomase)
(6) Socialno-ekonomska	6(a)nezadostna uporaba biomase (vključno z neuporabo načela kaskadne uporabe in neoptimalnimi metodami pretvorbe biomase v energijo)
	6(b)konkuriranje obstoječim uporabam (npr. proizvodnja živil, les za industrijo papirja in celuloze)

Legenda:

Tveganje je bilo obravnavano	Tveganje je bilo delno obravnavano	Tveganje ni bilo obravnavano

Vir: Evropsko računsko sodišče

41

Določitev ciljev glede energije iz obnovljivih virov v kombinaciji z javnimi programi podpore za bioenergijo spodbuja uporabo bioenergije. To vse od začetka tega tisočletja velja zlasti za promet in proizvodnjo električne energije. Del te bioenergije se uvaža: leta 2015 je EU uvozila 34 % peletov in 9,5 % tekočih biogoriv, ki jih je porabila.⁴⁴ Ker niso bili sprejeti zadostni zaščitni ukrepi (ohlapna trajnostna merila), Sodišče meni, da obstaja tveganje, da bo predlog druge direktive o energiji iz obnovljivih virov spodbujal proizvodnjo in uporabo bioenergije z ambicioznimi cilji glede energije iz obnovljivih virov in finančnimi spodbudami, kar lahko dolgoročno privede do večje uporabe netrajnostne biomase. Zato predlagani okvir ne zagotavlja ustrezne podlage za povečanje potenciala podeželskih območij za trajnostni razvoj.

EKSRP z odhodki za energijo iz obnovljivih virov ciljev glede razvoja podeželja ne uresničuje dovolj

42

Države članice se lahko odločijo, da bodo iz EKSRP financirale naložbe v energijo iz obnovljivih virov. Cilj politike EU za razvoj podeželja je pomagati podeželskim območjem EU pri srečevanju z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi izzivi. Zato bi morale naložbe v energijo iz obnovljivih virov, ki jih financira EKSRP, prinašati jasne koristi za podeželska območja. V naslednjih oddelkih je Sodišče preučilo, ali so Komisija in države članice oblikovale in sprejele ustrezne strategije in ukrepe ter ali lahko dokažejo dosežke podpore iz EKSRP za uporabo energije iz obnovljivih virov in trajnostni razvoj podeželja.

Energija iz obnovljivih virov ni ustrezno obravnavana pri načrtovanju razvoja podeželja

43

EKSRP lahko podpira projekte, ki prispevajo k uporabi energije iz obnovljivih virov in trajnostnemu razvoju podeželja. Za spodbujanje boljše stroškovne učinkovitosti bi moralo financiranje EKSRP za energijo iz obnovljivih virov temeljiti na premišljeni strategiji, zagotavljati pa bi ga bilo treba v skladu z dobro in količinsko opredeljenimi potrebami. Usklajevati bi ga bilo treba tudi z drugimi razpoložljivimi viri financiranja in drugimi instrumenti politike, kot so nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov.

44

Upravičencem projektov na področju energije iz obnovljivih virov se lahko povrne del stroškov naložb s prodajo proizvedene energije po preferenčnih ali tržnih cenah, ali pa z izboljšanjem gospodarske smotrnosti njihovih dejavnosti. Če je podpora za naložbe iz EKSRP dopolnjena s privlačnimi zagotovljenimi odkupnimi cenami, obstaja tveganje čezmernega nadomestila in nezakonite državne pomoči kot oblike finančne ugodnosti za upravičence, kar se je potrdilo z revizijo, ki jo je Komisija izvedla v Bolgariji. Različni pristopi v obiskanih državah članicah so opisani v okviru 4.

Znesek skupnih načrtovanih odhodkov za energijo iz obnovljivih virov iz različnih skladov EU ni znan

45

Izčrpni podatki o načrtovanih odhodkih za naložbe na področju energije iz obnovljivih virov za programsko obdobje 2014–2020 v okviru skladov ESI na splošno in zlasti iz EKSRP niso na voljo. Tematski cilj 4 skladov ESI, „Prehod na nizkoogljično gospodarstvo”, za katerega je namenjenih 44 814 milijonov EUR⁴⁵ načrtovanih odhodkov, vključuje energijo iz obnovljivih virov, vendar tudi energijsko učinkovitost in trajnostno urbano mobilnost. Zato Komisija nima jasne predstave o načrtovanem prispevku naložb iz skladov ESI k uporabi energije iz obnovljivih virov.

46

EKSRP je prispeval približno 11 % dodeljenih sredstev iz skladov ESI za tematski cilj 4 (približno 5 027 milijonov EUR⁴⁶), načrtovani odhodki EKSRP za prednostno področje 5C pa so za programsko obdobje 2014–2020 znašali 798,9 milijona EUR (glej sliko 4). Vendar se naložbe v okviru tega prednostnega področja ne nanašajo le na energijo iz obnovljivih virov, ampak tudi na druge vidike biogospodarstva, kot sta dobava in uporaba stranskih proizvodov, odpadkov, ostankov in drugih neživilskih surovin.

47

Po drugi strani pa lahko države članice izvajajo projekte z elementi energije iz obnovljivih virov v okviru drugih prednostnih področij (glej odstavke 55 do 58), kar še dodatno otežuje analizo prispevka EKSRP k financiranju na področju energije iz obnovljivih virov. Sodišče je na podlagi ankete (glej odstavek 22) ugotovilo, da sta se na primer Romunija (glej okvir 6) in Slovenija odločili dodeliti malo sredstev za prednostno področje 5C ali pa sploh nič, saj so bila po njunem mnenju primernejša druga prednostna področja, kot so 2A, 3A, 6A ali 6B. Nizozemska in Poljska sta odgovorili, da nista predvideli odhodkov EKSRP za energijo iz obnovljivih virov, ker sta menili, da drugi skladi ESI in njuni nacionalni programi zagotavljajo zadostno podporo za uporabo energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih.

48

Na polovici programskega obdobja znašajo nastali odhodki le 40,9 milijona EUR (5,1 % skupnega proračuna v višini 800 milijonov EUR)⁴⁷. Precejšnje zamude pri izvajanju programa za energijo iz obnovljivih virov lahko kažejo na težave, povezane z načrtovanjem prednostnih področij (glej odstavke 55 do 58), poleg zamud pri sprejemanju programov razvoja podeželja in časa, ki ga države članice potrebujejo za oblikovanje novega okvira in prilagajanje nanj.

Možnosti za izboljšanje povezave med ugotovljenimi potrebami in pristopom k financiranju obnovljivih virov energije, opredeljenim v programih razvoja podeželja

49

V smernicah Komisije za strateško načrtovanje za obdobje 2014–2020 je navedeno, da „bi moral opis strategije (intervencijska logika) utemeljiti izbiro, kombinacijo in prednostno razvrstitev ukrepov za razvoj podeželja ob upoštevanju rezultatov analize SWOT in ugotovljenih potreb. Prednost mora dajati različnim ugotovljenim potrebam in utemeljiti prednostno razvrstitev”. V ta namen Komisija preučuje strateške razmisleke držav članic v zvezi z uporabo energije iz obnovljivih virov v fazi odobritve programa razvoja podeželja.

50

Komisija državam članicam daje navodila prek projektnih skupin, odborov za spremljanje, kontrolnih seznamov, smernic za ukrepe (podatkovni listi) itd., da jim olajša pripravo in izvajanje programov razvoja podeželja. Vendar v smernicah niso izrecno obravnavani strateški razmisleki v zvezi z energijo iz obnovljivih virov niti ni obravnavano, kaj bi bilo treba doseči z naložbami EKSRP v energijo iz obnovljivih virov, kako bi morale naložbe zagotavljati dodano vrednost za podeželska območja in kako bi moral EKSRP dopolnjevati obstoječe sheme financiranja na ravni EU in nacionalni ravni.

51

Sodišče je ugotovilo, da je vseh pet programov razvoja podeželja, ki jih je preučilo, vsebovalo obvezne elemente glede določanja ciljev, potreb in strateških razmislekov v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, vendar noben od njih ni vključeval celovite analize ali količinske opredelitve povezanih finančnih potreb. Obiskane države članice z izjemo Avstrije niso uspešno uporabile svojih ugotovljenih potreb in analiz SWOT, da bi izboljšale svoj strateški pristop k energiji iz obnovljivih virov v svojih programih razvoja podeželja; njihov pristop je ostal zelo splošen. Dodatne slabosti so se nanašale na izvajanje kratkoročnih sprememb prvotnih strategij (glej okvir 5).

52

Komisija s svojimi navodili in pregledi ni preprečila teh slabosti. Prav tako ni zagotovila, da bi države članice oblikovale dobre strategije za energijo iz obnovljivih virov na podeželskih območjih. Poleg tega izbira ukrepov EKSRP in dodelitev proračunskih sredstev zanje nista bili vedno logična posledica potenciala in potreb, opisanih v programih razvoja podeželja.

Pomanjkljivo usklajevanje med različnimi viri financiranja za energijo iz obnovljivih virov

53

Sedanji zakonodajni okvir⁴⁸ spodbuja uspešno, učinkovito in usklajeno izvajanje različnih skladov EU, zlasti skladov ESI. Za utemeljitev potrebe po posredovanju v okviru programa razvoja podeželja in za zagotavljanje dobrega usklajevanja med skladi so odgovorne predvsem države članice. Komisija državam članicam zagotavlja podporo in navodila z izdajanjem strateških smernic, spodbujanjem dobrih praks in spremljanjem izvajanja programov.

54

Sodišče je po pregledu vzorca partnerskih sporazumov in programov razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 ugotovilo, da so države članice opredelile več mogočih virov financiranja ter določile splošna načela in ukrepe za razmejitev, da bi preprečile dvojno financiranje. Vendar strateški dokumenti, ki jih je Sodišče pregledalo, niso vsebovali dodatnih informacij o koristih, ki bi jih bilo mogoče doseči z uspešnim usklajevanjem med različnimi viri financiranja za energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega ni bila izvedena analiza morebitnih učinkov zamenjave ali finančnih vrzeli na tem področju.⁴⁹

Uvrščanje ukrepov za energijo iz obnovljivih virov na različna prednostna področja

55

Kot je pojasnjeno v odstavkih 14 in 15, okvir politike razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 temelji na šestih prioritetah, ki so dodatno razdeljene na 18 tematskih prednostnih področij (glej sliko 3). Podpora za energijo iz obnovljivih virov je zajeta v prednostno področje 5C, ki se nanaša na oskrbo z energijo iz obnovljivih virov in njeno uporabo.

56

Prednostna področja se izvajajo z ukrepi za razvoj podeželja. Na sliki 5 so prikazani primeri uvrstitve ukrepov in kazalniki, določeni za prioriteto 5. Vendar lahko posamezen ukrep prispeva k več prednostnim področjem, prioritetam in ciljem.

57

Poleg tega lahko države članice opredelijo sekundarne učinke za specifične ukrepe, uvrščene v prednostno področje 5C, ki vplivajo na dodatna prednostna področja. Na primer, namestitev fotonapetostnih panelov na streho novega hleva za izboljšanje gospodarske smotrnosti upravičenca bi lahko štela za projekt na področju energije iz obnovljivih virov (tj. v okviru prednostnega področja 5C) ali za del projekta posodobitve kmetije, pri čemer bi projekt spadal na prednostno področje 2A (glej sliko 3), s sekundarnimi učinkom elementa energije iz obnovljivih virov na prednostno področje 5C.

58

Države članice niso dosledno uvrščale ukrepov za energijo iz obnovljivih virov in vrst projektov v prednostna področja (glej okvir 6). To bo vplivalo na uspešnost spremljanja in vrednotenja projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki se financirajo iz EKSRP (glej odstavke 69 do 71), zlasti zato, ker Komisija ni izdala dodatnih navodil za usklajeno uvrščanje projektov v prednostna področja v vseh državah članicah.

S spremljanjem in vrednotenjem se zagotavlja malo informacij o financiranju in rezultatih naložb v energijo iz obnovljivih virov

59

Informacije o smotrnosti v zvezi z uspešnostjo in učinkovitostjo porabe za razvoj podeželja na področju energije iz obnovljivih virov so potrebne, da se prikaže, kaj je bilo s proračunskimi sredstvi EU doseženo in da so bila ta sredstva dobro porabljena. Poleg tega so informacije o spremljanju in vrednotenju dragoceno orodje za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti porabe za razvoj podeželja, saj usmerjajo tekoče upravljanje programov z opozarjanjem na možnosti za izboljšave in prispevanjem k oblikovanju prihodnje politike.

Energija iz obnovljivih virov v skupnem okviru spremljanja in vrednotenja (CMEF) za obdobje 2007–2013

CMEF za energijo iz obnovljivih virov ne zagotavlja celovitih informacij o spremljanju

60

Številne države članice (vključno z vsemi petimi državami članicami, ki jih je obiskalo Sodišče) so se na začetku programskega obdobja 2007–2013 odločile za uporabo sredstev iz EKSRP za financiranje projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Takrat se niso uporabljali specifični kazalniki za merjenje izložkov ali rezultatov projektov na področju energije iz obnovljivih virov.

61

To se je spremenilo v kontekstu sistematskega pregleda skupne kmetijske politike, ko je bila energija iz obnovljivih virov priznana kot „nov izziv” in so države članice prejele dodatna sredstva za projekte na področju energije iz obnovljivih virov za preostanek programskega obdobja (2009–2013) (glej odstavek 14). Zato so morale države članice spremljati odhodke in število upravičencev za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, financirane v okviru tega „novega izziva”. Ni pa jim bilo treba zbirati podatkov o dosežkih projektov, kot so podatki o proizvedeni energiji iz obnovljivih virov ali obstoječi zmogljivosti. Zato na ravni EU ni celovitih informacij o projektih na področju energije iz obnovljivih virov, ki jih je v obdobju 2007–2013 financiral EKSRP; obstoječi kazalniki se nanašajo izključno na dodatna sredstva, porabljena za energijo iz obnovljivih virov v okviru sistematskega pregleda skupne kmetijske politike.

62

Sodišče je preučilo podatke o projektih na področju energije iz obnovljivih virov (število projektov, izplačana podpora), ki so jih zagotovile obiskane države članice, in v štirih od njih⁵¹ ugotovilo več neskladij med podatki, ki so bili sporočeni Komisiji, in svojimi izračuni na podlagi podatkov iz podatkovnih zbirk držav članic o projektih. Pristojni organi niso pojasnili razlogov za to, kar vzbuja dvome glede točnosti in popolnosti podatkov iz sistematskega pregleda skupne kmetijske politike.

63

Poleg tega na ravni EU ni na voljo celovitih informacij o številu projektov, proizvodnji energije iz obnovljivih virov ali obstoječi zmogljivosti. Zato ni mogoče količinsko opredeliti prispevka EKSRP k uporabi energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih. Ker ni relevantnih in zanesljivih informacij o energiji iz obnovljivih virov, ni mogoče oceniti uspešnosti teh ukrepov v tem obdobju, poleg tega pa še vedno ni jasno, na podlagi česa so države članice oblikovale oddelke o energiji iz obnovljivih virov v svojih programih razvoja podeželja. Te ugotovitve so skladne s prejšnjimi opažanji Sodišča v zvezi s podatki o spremljanju podpore iz ESRR in Kohezijskega sklada za energijo iz obnovljivih virov v programskem obdobju 2007–2013.⁵²

Vrednotenje programov v okviru CMEF je dalo malo informacij o učinku podpore za obnovljive vire energije na razvoj podeželja

64

Zamude pri izvajanju programov v okviru večletnih finančnih okvirov so ponavljajoč se problem, ki ga je Sodišče v preteklosti ugotovilo na številnih področjih.⁵³ Zamude pri izvajanju programov razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 so ponovno povzročile neskladja med ciklusom porabe in časovnim okvirom za zahteve o poročanju. Zato so bili ustrezni podatki o energiji iz obnovljivih virov, ki so bili na voljo za vmesna vrednotenja, omejeni, čeprav so bile zagotovljene nekatere koristne informacije (glej okvir 7). V številnih državah članicah je prihajalo do zamud pri zaključevanju njihovih naknadnih vrednotenj.⁵⁴

65

Pregled naknadnih vrednotenj, ki ga je izvedlo Sodišče, je pokazal, da so bile v njih preučene naložbe v obnovljive vire energije (npr. uporabljeni ukrepi), njihov učinek na trajnostni razvoj podeželja pa ni bil vedno obravnavan. Ustrezne analize, ki bi zajemale na primer okoljske koristi energije iz obnovljivih virov za podeželska območja, diverzifikacijo dohodkov, ustvarjanje delovnih mest, izboljšave energetske infrastrukture in storitev na podeželskih območjih itd., niso bile izvedene.

66

Vendar je Sodišče ugotovilo, da obstaja nekaj dobrih praks v zvezi z vrednotenjem projektov na področju energije iz obnovljivih virov (glej okvir 7).

Energija iz obnovljivih virov v skupnem sistemu spremljanja in vrednotenja (CMES) za obdobje 2014–2020

67

Cilj novega okvira smotrnosti za programsko obdobje 2014–2020 je izvajanje programa razvoja podeželja, ki bo bolj usmerjeno v rezultate kot v preteklosti. V zvezi s tem CMES⁵⁵, tj. sistem spremljanja in vrednotenja razvoja podeželja, zagotavlja podroben skupen sklop kazalnikov, ki jih je treba uporabljati za prednostna področja, s skupnimi vprašanji za vrednotenje, na katera bo treba odgovoriti v prihodnosti, zaradi ocene napredka in dosežkov politike razvoja podeželja, pa tudi vpliva, uspešnosti, učinkovitosti in relevantnosti posredovanja v okviru politike razvoja podeželja.

68

CMES določa, da se informacije o spremljanju zagotovijo za „naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov skupaj” (ciljni kazalnik T16) in za„energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno s podprtimi projekti” (dopolnilni kazalnik rezultatov R15). Države članice lahko določijo dodatne kazalnike izložkov za specifične ukrepe. Komisija je potrdila, da je to storilo deset držav članic ali regij⁵⁶. Vendar so bili ti dodatni kazalniki za specifične ukrepe za prednostno področje 5C večinoma kazalniki vložkov, kot je javna poraba, ali kazalniki izložkov, kot je število podprtih upravičencev, projektov ali ukrepov. Zato ti kazalniki ne morejo zagotavljati dobre podlage za ocenjevanje rezultatov komponente programov razvoja podeželja, ki se nanaša na energijo iz obnovljivih virov, zaradi česar ni bilo mogoče povečati usmerjenosti v rezultate.⁵⁷

69

Dodatna težava je, da se informacije o smotrnosti zbirajo le na ravni prednostnih področij.⁵⁸ Tako projekti EKSRP, uvrščeni v prednostno področje 5C, ne zagotavljajo celovitih podatkov o energiji iz obnovljivih virov na podeželskih območjih, ker so lahko nekateri projekti posredno povezani z energijo iz obnovljivih virov (kot je gospodarjenje z gozdovi), vendar so uvrščeni v prednostno področje 5C, medtem ko je lahko za druge ocenjeno, da sekundarno prispevajo k prednostnemu področju 5C, in so zato podprti v okviru drugih prednostnih področij, kot so 2A, 3A, 6A, 6B itd. Zato informacije o „naložbah v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov skupaj” (ciljni kazalnik T16) odražajo le, kar je bilo uvrščeno v prednostno področje 5C, in ne dajejo popolne slike vseh naložb v energijo iz obnovljivih virov na podeželskih območjih.

70

Namen drugega kazalnika, tj. kazalnika rezultatov R15 – „energija iz obnovljivih virov, proizvedena s podprtimi projekti”, je zajeti vse projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Toda v navodilih Komisije je navedeno, da bi podatke za ta kazalnik izvajalci vrednotenja lahko zbirali na različne načine, na primer s statističnimi anketami EU in nacionalnimi statističnimi anketami. Tako je primerljivost podatkov na ravni EU odvisna od izbire izvajalcev vrednotenja.

71

Čeprav je Komisija izdala podrobne smernice za pomoč pri pripravi poročanja in vrednotenja, bi lahko medsebojne povezave med kazalniki CMES in prednostnimi področji pomenile dodatno obremenitev za izvajalce vrednotenja, vplivale na kakovost vrednotenja programov in njihovo primerljivost ter morda povzročile zamude, kot v preteklosti. Če zanesljive informacije o spremljanju in vrednotenju v ključnih trenutkih za poročanje niso na voljo, lahko države članice in Komisija zamudijo priložnost za izboljšanje izvajanja ukrepov za energijo iz obnovljivih virov.

Projekti na področju energije iz obnovljivih virov potrjujejo svoj potencial za razvoj podeželja, in to kljub slabostim v izbirnih postopkih in izvajanju projektov

72

Države članice so odgovorne za izbiro projektov na področju razvoja podeželja s ciljem boljšega ciljnega usmerjanja ukrepov za razvoj podeželja v prioritete EU ter cilje in strategije držav članic. Zato morajo države članice določiti in uporabljati jasna, relevantna in objektivna merila za upravičenost in izbor, skupaj z objektivnimi, pravičnimi in transparentnimi postopki.⁵⁹

73

Merila za upravičenost so zahteve, ki jih morajo projekti izpolnjevati, da so upravičeni do podpore v okviru EKSRP. Za upravičenost morajo biti nujno izpolnjeni vsi pogoji. Države članice določijo izbirna merila za prednostno razvrščanje projektov, ki so najprimernejši za opredeljene potrebe in cilje, določene v programih razvoja podeželja. Države članice bi morale uporabljati izbirna merila tudi v primerih, ko je na voljo dovolj sredstev za odobritev vseh vlog, da se zagotovi dobro finančno poslovodenje⁶⁰. V tem primeru bi morale zlasti zagotoviti izbor rentabilnih projektov, ki podpirajo uporabo energije iz obnovljivih virov in dodajo vrednost podeželskim območjem.

Večina projektov je prinesla koristi za uporabo energije iz obnovljivih virov in razvoj podeželja

74

Sodišče je revidiralo projekte različnih vrst in velikosti na področju energije iz obnovljivih virov (glej Prilogo II). Vzorec projektov je vključeval naložbe za oskrbo tretjih oseb z energijo iz obnovljivih virov in naložbe za proizvodnjo energije za lastno porabo nosilcev projektov.

75

Glavni cilj projektov za „oskrbo tretjih oseb z energijo” je bila diverzifikacija dohodkov kmetijskih in gozdarskih gospodarstev. Nekatere projekte so predlagala in izvajala MSP ali mikropodjetja. Tovrstni uspešni projekti so zagotovili nove in dobro sprejete energetske storitve za zasebna gospodinjstva in javne stavbe na podeželskih območjih. Ti projekti so imeli okoljske koristi, zlasti v primeru sistemov daljinskega ogrevanja, ki so običajno energijsko učinkovitejši in imajo manjše emisije kot posamezni sistemi ogrevanja. Ti projekti so nosilcem projektov omogočali tudi izkoriščanje novih poslovnih priložnosti. Dobaviteljem surovin vzdolž verige za lokalno oskrbo z biomaso, večinoma kmetom in gozdarjem, so omogočili diverzifikacijo dohodkov in ohranitev njihovih gospodarstev (glej okvir 8).

76

Uporaba energije iz obnovljivih virov zahteva temeljito načrtovanje ter montažna in vzdrževalna dela. Strokovno znanje in izkušnje, pridobljeni v regiji, so dragocen vir za dodaten razvoj regije v smeri proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov, koristi pa lahko presegajo začetno naložbo projekta.

77

„Projekti za lastno porabo” so zagotovili koristi za kmetijska in gozdarska gospodarstva ter živilsko-predelovalna podjetja, na primer z zanesljivostjo preskrbe z energijo in samozadostnostjo, nižjimi stroški energije, izboljšano finančno smotrnostjo ali manjšim ogljičnim odtisom. Posredno so prispevali tudi k trajnostnemu razvoju podeželja z zagotavljanjem delovnih mest in možnosti dohodka za lokalne prebivalce ali s prispevanjem k izboljšanju okoljskega stanja v regiji (glej okvir 9).

Države članice s svojimi izbirnimi postopki niso zagotovile, da so bili izbrani najprimernejši projekti, …

78

Države članice morajo določiti izbirna merila za projekte, da zagotovijo, da se finančna sredstva za razvoj podeželja porabijo na najboljši način. Sodišče je ugotovilo, da obiskane države članice niso vedno upoštevale tega načela.

79

Sodišče je preučilo izbirna merila in procese v programskem obdobju 2014–2020 ter ugotovilo, da so štiri od petih obiskanih držav članic⁶¹ uporabljale izbirna merila, ki so bila do neke mere ustrezna za zagotavljanje, da imajo projekti, ki omogočajo uporabo energije iz obnovljivih virov in trajnostni razvoj podeželja, prednost: na primer projekti, za katere se pričakuje, da bodo imeli pozitivne učinke na diverzifikacijo dohodkov in okolje, uporabo lokalno pridelanih in predelanih surovin (goriva iz biomase) ali upoštevanje lokalnih strategij in vključenost lokalnega prebivalstva. Vendar so ta prizadevanja delno ovirali slabi izbirni postopki. Sodišče meni, da so Avstrija, Bolgarija, Italija (Toskana) in Francija (Spodnja Normandija – samo za ukrepe na področju gozdarstva) uporabljale nezahtevne sisteme točkovanja z minimalnimi pragovi, ki jih je bilo mogoče doseči z izpolnjevanjem samo enega ali nekaterih meril.

… zaradi česar so nekateri projekti na področju energije iz obnovljivih virov zagotavljali le obrobne koristi za podeželska območja

80

Slabosti izbirnega procesa lahko privedejo do financiranja projektov, ki zagotavljajo gospodarsko korist za nosilce projektov, vendar imajo majhen vpliv na podeželska področja. To velja za nekatere projekte, obiskane med revizijo. Finančna podpora se ni vedno uporabljala za ustvarjanje delovnih mest ali spodbujanje dodatnih poslovnih priložnosti, za izboljšanje stanja obstoječih kmetijskih ali gozdarskih gospodarstev ali za zagotavljanje energetskih storitev podeželskemu prebivalstvu (glej okvir 10).

81

Obiski projektov so potrdili pozitiven vpliv nekaterih vrst projektov na področju energije iz obnovljivih virov na razvoj podeželja, s čimer so upravičili finančno podporo v okviru EKSRP. Toda ker obstaja tudi več drugih programov podpore za energijo iz obnovljivih virov, projekti, ki ne prispevajo k cilju v zvezi z energijo iz obnovljivih virov in splošnemu cilju v zvezi z razvojem podeželja, ne bi smeli prejemati podpore iz EKSRP.

Zaključki in priporočila

82

V zakonodajnih dokumentih EU in dokumentih EU o politikah je poudarjena namera za izkoriščanje potencialnega pozitivnega vpliva naložb v energijo iz obnovljivih virov na razvoj podeželja. Študije potrjujejo, da ima lahko energija iz obnovljivih virov pozitivne učinke na trajnostni razvoj podeželja, vendar obstajajo tudi okoljska in socialno-ekonomska tveganja, povezana z uporabo nekaterih vrst energije iz obnovljivih virov.

83

V reviziji Sodišča je bil preučen okvir za energijo iz obnovljivih virov s poudarkom na načinu vključevanja vidikov razvoja podeželja. Sodišče je preučilo tudi okvir politike razvoja podeželja in njegovo izvajanje v državah članicah, da bi ocenilo, ali je podpora iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov dejansko prispevala k trajnostnemu razvoju podeželja.

84

Na podlagi revizijskega dela Sodišča je mogoče priti do zaključka, da ima financiranje projektov na področju energije iz obnovljivih virov znaten potencial za omogočanje trajnostnega razvoja podeželja, vendar za zdaj ta potencial ostaja večinoma neizkoriščen.

85

Sodišče je ugotovilo, da razsežnost uporabe energije iz obnovljivih virov, ki se nanaša na razvoj podeželja, ni bila ustrezno upoštevana v sedanjem okviru politike Komisije in držav članic. Zato priložnosti uporabe energije iz obnovljivih virov na podeželskih območjih niso bile dovolj izkoriščene. Komisija je nedavno predlagala nekatere spremembe okvira politike za energijo iz obnovljivih virov, s katerimi bi se lahko to stanje izboljšalo (odstavki 24 do 31).

Priporočilo 1 – Preverjanje prihodnje politike za energijo iz obnovljivih virov z vidika njenega učinka na podeželje

Komisija in države članice naj pri zasnovi prihodnje politike za energijo iz obnovljivih virov upoštevajo okoliščine in potrebe podeželske skupnosti in gospodarstva, upoštevajo naj morebitne pozitivne in negativne učinke politike ter zagotovijo, da so izidi politike pravični za podeželska območja.

Zato naj Komisija v sodelovanju z državami članicami razvije ustrezen mehanizem, ki bi lahko temeljil na mehanizmu preverjanja učinkov na podeželje, kot je predviden v „usmeritvi politike 1“ Deklaracije iz Corka 2.0 iz leta 2016.

Komisija naj ta instrument vključi v postopek posvetovanja z državami članicami o celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki jih je treba Komisiji predložiti do 1. januarja 2019, in usmerja države članice pri njegovi uporabi.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2019.

86

Poleg tega za bioenergijo, ki je tista energija iz obnovljivih virov, ki je najbolj očitno povezana s podeželskimi območji, socialno-ekonomska tveganja, povezana z njeno uporabo, v sedanjih ali predlaganih okvirih politike Komisije niso dovolj obravnavana. Zaradi kombinacije ciljev v zvezi z energijo iz obnovljivih virov, javnih programov podpore in ohlapnih trajnostnih meril za bioenergijo obstaja tveganje, da se bo uporaba biomase za pridobivanje energije iz obnovljivih virov povečala, ne da bi se zagotovila zadostna jamstva za trajnostno pridobivanje biomase (odstavki 32 do 41).

Priporočilo 2 – Izboljšan okvir za trajnostno rabo bioenergije

Komisija naj v sodelovanju s sozakonodajalcema prihodnji okvir politike za bioenergijo zasnuje tako, da bo zagotavljal zadostno zaščito pred netrajnostnim pridobivanjem biomase za energijo. Okvir bi moral priznavati in obravnavati tveganja za trajnost, ki jih pomeni povečanje uporabe bioenergije zaradi ciljev in programov finančne podpore, ter zagotavljati blaženje s tem povezanih okoljskih in socialno-ekonomskih tveganj.

Ciljni rok za uresničitev: leto 2020.

87

Komisija ni zagotovila jasnih navodil o tem, kako bi lahko podpora iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov privedla do dodane vrednosti na evropski ravni in kako bi morala dopolnjevati obstoječe programe financiranja na ravni EU in nacionalni ravni. Zato obstaja tveganje, da bo EKSRP enostavno postal še en vir financiranja energije iz obnovljivih virov, ki se ne bo prednostno osredotočal na razvoj podeželja.

88

Komisija je izdala celovita navodila za države članice o oblikovanju in izvajanju njihovih programov razvoja podeželja. Vendar so obiskane države članice delno zaradi pomanjkanja jasne vizije v zvezi s podporo iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov sprejele le zelo splošen strateški pristop k podpori za energijo iz obnovljivih virov in niso dovolj usklajevale podpore iz EKSRP z različnimi drugimi viri financiranja za energijo iz obnovljivih virov na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi povečale njen vpliv na podeželskih območjih. Poleg tega je Sodišče ugotovilo, da se ukrepi za energijo iz obnovljivih virov v EU niso usklajeno uvrščali v prednostna področja, kar se ne zdi optimalno, vendar meni, da je to predvsem težava, ki se nanaša na spremljanje in vrednotenje (odstavki 49 do 58).

Priporočilo 3 – Jasna navodila o vlogi EKSRP pri podpori za energijo iz obnovljivih virov

Komisija naj pri zasnovi svoje prihodnje politike za razvoj podeželja določi, kaj bi bilo treba doseči z naložbami EKSRP v energijo iz obnovljivih virov, kako bi morale te naložbe prinesti dodano vrednost na podeželskih območjih in kako bi moral EKSRP dopolnjevati obstoječe programe financiranja energije iz obnovljivih virov na ravni EU in nacionalni ravni.

V tem kontekstu naj Komisija uporabi izkušnje iz relevantnih dobrih praks, ugotovljene med revizijo Sodišča (glej okvir 7, okvir 8 in okvir 9), pa tudi podobne izkušnje, opisane v študiji OECD z naslovom Linking Renewable Energy to Rural Development (Povezovanje energije iz obnovljivih virov z razvojem podeželja) (glej okvir 1).

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2018.

89

Pri pripravi poročil je za Komisijo in države članice razpoložljivost relevantnih in zanesljivih informacij o spremljanju in vrednotenju ključna za izboljšanje izvajanja podpore iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov. Toda kljub nekaterim primerom dobre prakse za programsko obdobje 2007–2013 ni na voljo celovitih informacij o spremljanju in vrednotenju podpore za projekte na področju energije iz obnovljivih virov iz EKSRP in drugih skladov EU (odstavki 60 do 65).

90

Komisija je za programsko obdobje 2014–2020 izdala smernice za podporo držav članic pri poročanju in vrednotenju. Toda različni pristopi držav članic k določanju primarnih in sekundarnih prispevkov projektov ter uvrščanju ukrepov in vrst projektov bodo negativno vplivali na uspešnost spremljanja in vrednotenja. Glavni kazalniki, ki se nanašajo na energijo iz obnovljivih virov v programskem obdobju 2014–2020⁶³, imajo zaradi svojega omejenega obsega in težav, povezanih z metodologijo, omejeno informativno vrednost. Države članice so lahko uporabljale relevantne dodatne kazalnike, vendar jih je to storilo le nekaj. Te omejitve zahtevajo dodatna prizadevanja izvajalcev vrednotenja v državah članicah ter lahko povzročijo neskladno poročanje in zamude po vsej EU (odstavki 67 do 71).

91

Sodišče je v Posebnem poročilu št. 16/2017⁶⁴ že poudarilo, naj Komisija zagotovi, da bo izboljšano letno poročanje o izvajanju leta 2019 dalo jasne in celovite informacije o dosežkih programov, ter naj točneje opredeli različne vrste kazalnikov za programsko obdobje po letu 2020.

Priporočilo 4 – Enostavnejši in bolj smiseln okvir spremljanja in vrednotenja

Kar zadeva podporo iz EKSRP za energijo iz obnovljivih virov, naj Komisija od držav članic zahteva, da v razširjenih letnih poročilih o izvajanju za leto 2019 zagotovijo ustrezne informacije o programskih dosežkih projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Informacije bi morale Komisiji omogočati, da se seznami s tem, koliko odhodkov EKSRP je bilo izplačanih za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, z obstoječo energetsko zmogljivost ali količino energije, proizvedene v okviru takih projektov.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2018.

92

Države članice so odgovorne, da izbor projektov usmerjajo glede na prioritete EU in lastne cilje v skladu s svojo strategijo. V ta namen bi morale oblikovati in uporabljati jasna, relevantna in objektivna merila za upravičenost in izbirna merila, skupaj z objektivnimi, pravičnimi in transparentnimi postopki. Komisija je v zvezi s tem izdala navodila, na primer v obliki seminarjev in smernic.⁶⁵

93

Obiskani projekti so proizvajali energijo za lastno porabo nosilcev projektov ali za oskrbo tretjih oseb ali pa so posredno podpirali uporabo energije iz obnovljivih virov (odstavki 74 do 77). Toda visoki zneski proračunskih sredstev za prednostno področje 5C so skupaj z nizkimi stopnjami izvajanja (glej odstavek 48) in slabimi izbirnimi postopki (odstavka 78 in 79) pomenili tveganje, da bo podpora iz EKSRP dodeljena za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki ne bodo zagotavljali jasne koristi za podeželska območja, na katerih se bodo izvajali, da bi se preprečila sprostitev predvidenih sredstev.

Priporočilo 5 – Boljše izbiranje projektov ob upoštevanju dodane vrednosti za podeželska območja in izvedljivosti projektov

Da bi Komisija zmanjšala tveganja, povezana z visokimi zneski proračunskih sredstev za prednostno področje 5C ter nizkimi stopnjami izvajanja in slabimi izbirnimi postopki, naj v sodelovanju z državami članicami poudari nujnost uporabe relevantnih izbirnih postopkov, da bi zagotovila podporo le za rentabilne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki bodo nedvomno koristni za trajnostni razvoj podeželja.

Ciljni rok za izvedbo: konec leta 2018.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Phil WYNN OWEN, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 10. januarja 2018.

Glosar in kratice

AEBIOM: Evropsko združenje za biomaso.

Anaerobna razgradnja: Proces, pri katerem se organske snovi, kot so živalski ali živilski odpadki, razgradijo za proizvodnjo bioplina in organskih gnojil.

Analiza SWOT: Metoda za opredelitev prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti organizacije ali regije, ki se uporablja pri programu razvoja podeželja.

Bioenergija: Energija, proizvedena iz biomase.

Biogospodarstvo: Tisti deli gospodarstva, pri katerih se za proizvodnjo živil, materialov in energije uporabljajo obnovljivi biološki viri s kopnega in morja, kot so kmetijske rastline, gozdovi, ribe, živali in mikroorganizmi.

Biomasa: Biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, in iz gozdarstva ter z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in akvakulturo, ter biološko razgradljivi deli odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora.

CO₂: Ogljikov dioksid.

Daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje: Distribucija toplotne energije v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira po omrežju do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje.

Direktiva o energiji iz obnovljivih virov: Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5. 6. 2009, str. 16).

Državna pomoč: Pomoč, ki jo zagotavljajo države članice in s katero upravičenci pridobijo gospodarsko prednost. To lahko vključuje neposredno finančno pomoč ali posredno podporo, kot so davčne ugodnosti, boljši pogoji za nakup ali najem zemljišč, zagotovitev posojila ali jamstva za najem posojila pri banki po boljših pogojih od običajnih tržnih obrestnih mer itd.

EEG: DE: Erneuerbare-Energien-Gesetz (zakon o energiji iz obnovljivih virov)

Energija iz obnovljivih virov: Energija, pridobljena iz obnovljivih virov, ki se naravno obnavljajo v obdobju človekovega življenja, kot so sončna svetloba, veter, biomasa in geotermalna toplota.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO): Posvetovalni organ, ki predstavnikom socialnih in poklicnih interesnih skupin v Evropi in drugim zagotavlja formalno platformo za izražanje njihovih stališč o vprašanjih EU.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP): Cilj Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je pomagati podeželskim območjem EU pri najrazličnejših gospodarskih, okoljskih in socialnih izzivih.

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): Cilj Evropskega sklada za regionalni razvoj je okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo v Evropski uniji z odpravo glavnih regionalnih neravnovesij s finančno podporo za vzpostavitev infrastrukture in za produktivne naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta, predvsem za podjetja.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): Evropski strukturni in investicijski skladi so skupina petih ločenih skladov, katerih cilj je zmanjšati regionalna neravnovesja po vsej EU in katerih okviri politike so določeni za sedemletno proračunsko obdobje večletnega finančnega okvira. Ti skladi so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

GD: Oddelki in službe Evropske komisije, za katere se uporablja naziv generalni direktorat (GD).

GD AGRI: Generalni direktorat Evropske Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja.

GD CLIMA: Generalni direktorat Komisije za podnebno politiko.

GD ENER: Generalni direktorat Evropske komisije za energetiko.

GD ENV: Generalni direktorat Evropske komisije za okolje.

Leader: Metoda lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za mobilizacijo in razvoj podeželskih skupnosti prek lokalnih javno-zasebnih partnerstev (lokalne akcijske skupine). Izraz je francoska kratica, ki pomeni Liaison Entre Actions de Développement de lʼEconomie Rurale (SL: povezave med ukrepi za razvoj podeželskega gospodarstva).

LIFE: FR: L’Instrument Financier pour l’Environnement Finančni instrument EU za podpiranje projektov ohranjanja okolja in narave ter podnebnih projektov po vsej EU.

Merske enote za energijo

• toe – tona ekvivalenta nafte je količina energije, ki se sprosti s sežigom tone surove nafte, kar je približno 42 GJ.
  ktoe – kilotona (tisoč ton) ekvivalenta nafte
  Mtoe – milijon ton ekvivalenta nafte
• kW – kilovat
• MWh/kWh – mega-/kilovatna ura

MSP: Mala in srednja podjetja

NREAP: Nacionalni akcijski načrti za energijo iz obnovljivih virov v skladu s členom 4 direktive o energiji iz obnovljivih virov.

Obveznosti glede kvot: Minimalni deleži obnovljivih virov energije v mešanici virov energije elektroenergetskih podjetij, dobaviteljev električne energije ali včasih tudi velikih odjemalcev električne energije, ki jih opredelijo nacionalni, regionalni ali lokalni organi.

Obzorje 2020: Program EU za raziskave in inovacije za obdobje 2014–2020.

Ocena življenjskega kroga: Večstopenjski postopek za izračun vpliva proizvoda ali storitve na okolje v njegovi/njeni življenjski dobi.

Odkupne premije (FIP): Program podpore, v okviru katerega se električna energija iz obnovljivih virov energije običajno prodaja na trgu električne energije in v okviru katerega proizvajalci prejmejo premijo, ki je dodatek k tržni ceni njihove proizvedene električne energije. Odkupne premije so lahko nespremenljive (tj. enake ne glede na tržne cene) ali spremenljive (tj. različne, odvisno od razvoja tržnih cen).

Ogljični odtis: Količina emisij toplogrednih plinov, izpuščenih v ozračje v življenjskem ciklusu katerega koli proizvoda ali dejavnosti, ki je izražena v ekvivalentih ogljikovega dioksida (CO₂e).

Partnerski sporazum: Dokument, ki ga pripravi država članica v sodelovanju s partnerji in v katerem so določene strategija države članice, prioritete in ureditve za uspešno in učinkovito uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Odobri ga Komisija po oceni in dialogu z državo članico.

Posredna sprememba rabe zemljišč (ILUC): Sprememba namembnosti zemljišča s selitvijo kmetijske proizvodnje, tj. kadar se obstoječe kmetijsko zemljišče nameni za pridelavo energijskih poljščin, kot so koruza, slonja trava ali vrba, proizvodnja živil in krme pa se razširi na prej nekmetijska zemljišča, npr. na gozdove, travinje, šotišča, mokrišča in druge ekosisteme, bogate z ogljikom. S spremembo teh zemljišč v njivske površine se lahko povečajo emisije CO₂.

Predlog druge direktive o energiji iz obnovljivih virov: Predlog Evropske komisije z dne 30. novembra 2016 o direktivi o energiji iz obnovljivih virov v obdobju 2021–2030.

Prednostna področja: Evropska unija je na področju razvoja podeželja določila šest prioritet. Te so razčlenjene na 18 „prednostnih področij”, da bi se lahko za vsako prioriteto podrobneje določili cilji in olajšalo načrtovanje.

Prednostno področje 5C: Prednostno področje „energija iz obnovljivih virov” zajema najrazličnejše cilje, med katere spadajo olajšanje dobave in uporabe obnovljivih virov energije, stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov ter drugih neživilskih surovin za namene biogospodarstva.

Preverjanje učinkov na podeželje: Preverjanje učinkov na podeželje je namenjeno razumevanju učinkov ukrepov javne politike ter zagotavljanju poštenih in pravičnih izidov politike za podeželska območja. Gre za iskanje najboljših načinov za izvajanje politik na podeželskih območjih.

Program razvoja podeželja: Dokument, ki ga pripravi država članica ali regija, odobri pa ga Komisija, ter je namenjen načrtovanju in spremljanju izvajanja politike na področju razvoja podeželja na regionalni ali nacionalni ravni.

Programsko obdobje: Obdobje za izvajanje politike razvoja podeželja, ki sovpada z večletnim finančnim okvirom EU. Sedanje programsko obdobje je obdobje 2014–2020, ki sledi programskemu obdobju 2007–2013.

PV: Fotonapetosten

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF): Sektor seznama emisij toplogrednih plinov, ki zajema emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki izhajajo iz neposredne človeško povzročene rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti. Podobno kot drugi gospodarski sektorji raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo vplivajo na globalno kroženje ogljika. Dejavnosti, vključene v rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo, lahko prispevajo k dodajanju ali odstranjevanju toplogrednih plinov iz ozračja, s čimer negativno (npr. krčenje gozdov) ali pozitivno (npr. pogozdovanje in ponovno pogozdovanje) vplivajo na podnebne spremembe.

Samoporabnik (samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov): Dejavni porabnik, ki porabi ter lahko skladišči in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvaja v njegovih prostorih, vključno z večstanovanjskim blokom, trgovskim območjem in območjem za skupne storitve ali zaprtim distribucijskim sistemom, pod pogojem, da za negospodinjske samoporabnike električne energije iz obnovljivih virov te dejavnosti ne pomenijo njihove primarne komercialne ali poklicne dejavnosti.

Sistematski pregled SKP: Leta 2009 so bili pregledani različni sestavni deli SKP, nato pa prilagojeni tako, da bi se SKP razvijala uravnoteženo in okolju prijazno. Ta prilagoditev je znana kot sistematski pregled.

Skupna kmetijska politika (SKP): Sklop zakonodaje in praks, ki jih je Evropska unija sprejela, da bi zagotovila skupno in poenoteno politiko na področju kmetijstva in razvoja podeželja.

Skupni okvir spremljanja in vrednotenja (CMEF): Okvir za spremljanje in vrednotenje na področju razvoja podeželja v programskem obdobju 2007–2013, ki se uporablja po vsej EU. Za programsko obdobje 2014–2020 zajema oba stebra SKP (EKSRP in EKJS).

Skupni sistem spremljanja in vrednotenja (CMES): Del skupnega okvira spremljanja in vrednotenja – pravila in postopki, ki se nanašajo na razvoj podeželja (drugi steber SKP).

Skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov: MSP ali neprofitna organizacija, katere delničarji ali člani sodelujejo pri proizvodnji, distribuciji in skladiščenju energije iz obnovljivih virov ali oskrbi z njo.

Toplogredni plini (TGP): Plini, ki delujejo kot obloga v zemeljskem ozračju in zadržujejo toploto ter tako segrevajo površje Zemlje s t. i. učinkom tople grede. Glavni toplogredni plini so ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), dušikov oksid (N₂O) in fluorirani plini (HFC, PFC, SF₆ in NF₃).

Trajnostna merila: Sklop meril za biogoriva, tekoča biogoriva in goriva iz biomase, opredeljenih v direktivi o energiji iz obnovljivih virov in predlogu druge direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki se nanašajo na prakse rabe zemljišč in gospodarjenja z gozdovi, prihranke emisij toplogrednih plinov in učinkovitost pretvorbe energije, njihov namen pa je zagotavljati okoljsko trajnostnost bioenergije.

Trialog: Tristranska srečanja o zakonodajnih predlogih, na katerih sodelujejo predstavniki Parlamenta, Sveta in Komisije. Namen teh stikov je skleniti sporazum o svežnju sprememb, ki bi bil sprejemljiv za Svet in Parlament. Komisija deluje kot posrednik, da bi olajšala sklenitev sporazuma med sozakonodajalcema.

Večletni finančni okvir: Večletni načrt porabe EU, v katerem so prioritete politike izražene v finančnem smislu. Uporablja se za sedemletno obdobje.

Zagotovljene odkupne cene (FIT): Program podpore, v okviru katerega se proizvajalcem energije iz obnovljivih virov plačujejo nespremenljive cene električne energije za vsako proizvedeno enoto energije, dovedeno v omrežje električne energije. Plačilo zagotovljene odkupne cene je zagotovljeno za določeno obdobje, ki je pogosto povezano z ekonomsko življenjsko dobo ustreznega projekta na področju energije iz obnovljivih virov (običajno 10–25 let).

Zeleni certifikat: Sredstvo, s katerim se trguje in ki dokazuje, da je neka energija proizvedena iz obnovljivih virov.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat I – Trajnostna raba naravnih virov, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Phil Wynn Owen. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Samo Jereb, pri njej pa so sodelovali atašejka v njegovem kabinetu Jerneja Vrabič, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, člana ožje revizijske ekipe Ramona Bortnowschi in Els Brems ter revizorji Roussalia Nikolova, Anžela Poliulianaitė, Maria Eulàlia Reverté i Casas, Frédéric Soblet, Pekka Ulander in Jolanta Žemailaitė. Jezikovno pomoč sta zagotovila Miroslava Chakalova-Siddy in Richard Moore, tajniške naloge pa je opravila Terje Teppan-Niesen.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-872-9232-2	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/34176	QJ-AB-18-002-SL-N
HTML	ISBN 978-92-872-9226-1	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/949063	QJ-AB-18-002-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko:
  • 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
  • s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: http://europa.eu.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://publications.europa.eu/sl/web/general-publications/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (http://europa.eu/contact).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču EUR-Lex: http://eur-lex.europa.eu.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.