Odziv EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk

Povzetek

I

Skupno število migrantov, ki so prišli v Evropo, se je nenadoma povečalo, in sicer najprej leta 2014, še bolj pa leta 2015, ko je več kot milijon ljudi opravilo nevarno pot čez Sredozemlje v Evropo kot migranti z neurejenim statusom.

II

V tem poročilu obravnavamo ključni del upravljanja migracijske verige, vključen v sporočilo Evropska agenda o migracijah iz maja 2015, tj. pristop po načelu žariščnih točk.

III

Za vse elemente nadzora meja in obravnavanje prošenj za azil so v prvi vrsti odgovorne države članice. Komisija je zato uvedla ta nov pristop po načelu žariščnih točk kot pomoč Grčiji in Italiji, državama članicama v prvi liniji, pri obvladovanju dramatičnega povečanja migrantov z neurejenim statusom, ki so v letih 2015 in 2016 prihajali na njune zunanje meje. Namen tega pristopa je zagotoviti operativno pomoč državam članicam, s katero bi se zagotovila identifikacija in registracija prispelih migrantov ter odvzem njihovih prstnih odtisov in njihova usmeritev v ustrezne nadaljnje postopke. Splošna ugotovitev Sodišča je, da je pristop po načelu žariščnih točk v zelo zahtevnih in nenehno spreminjajočih se razmerah pripomogel k upravljanju migracij v dveh državah članicah v prvi liniji, saj so se zaradi njega povečale sprejemne zmogljivosti, izboljšali postopki registracije in okrepilo usklajevanje prizadevanj za pomoč.

IV

V obeh državah so pri izbiri lokacij za žariščne točke upravičeno upoštevali glavne vstopne točke in razpoložljivost obstoječih objektov. Vendar pa je vzpostavljanje žariščnih točk vzelo več časa, kot je bilo načrtovano. V Grčiji so bile štiri od petih načrtovanih žariščnih točk pripravljene za delovanje marca 2016. Zadnja je začela delovati junija 2016. V Italiji so bile štiri od šestih načrtovanih žariščnih točk pripravljene za delovanje marca 2016, dve dodatni pa so še vzpostavljali, vendar konec februarja 2017 še nista bili pripravljeni za delovanje. Kljub precejšnji pomoči EU sprejemne zmogljivosti v obeh državah konec leta 2016 še niso zadoščale za ustrezen sprejem velikega števila prispelih migrantov (v Italiji) in njihovo nastanitev (v Grčiji). Še vedno je bilo premalo primernih zmogljivosti za nastanitev in obravnavanje mladoletnikov brez spremstva v skladu z mednarodnimi normami, in sicer na žariščnih točkah in v naslednji fazi sprejema.

V

Komisija in ustrezne agencije EU so z zagotavljanjem strokovnjakov, finančnih in tehničnih virov, svetovanja in usklajevanja podpirale prizadevanja držav članic. Zmožnost agencij za zagotovitev te podpore je bila in še bo zelo odvisna od virov, ki jih priskrbijo države članice. Poleg tega so bili strokovnjaki velikokrat napoteni v države članice za zelo kratek čas, kar je zmanjševalo njihovo učinkovitost. Te pomanjkljivosti poskušajo zdaj odpraviti z novimi (ali načrtovanimi) pristojnostmi ustreznih agencij.

VI

V obeh državah je bilo usklajevanje pristopa po načelu žariščnih točk lažje zaradi prisotnosti sodelavcev Komisije ali agencij, določenih za to nalogo, na operativni ravni pa zaradi regionalnih projektnih skupin, čeprav njihova vloga v pristopu po načelu žariščnih točk še ni povsem opredeljena. Standardni operativni postopki so bistveni element pri razčiščevanju odgovornosti in postopkov usklajevanja, zlasti kadar je vključenih veliko različnih akterjev, kot se dogaja pri sedanjem pristopu po načelu žariščnih točk. Italija je uvedla standardne operativne postopke za žariščne točke, ki jih uporablja na žariščnih točkah in v pristaniščih, v katerih se migranti izkrcavajo in ki se uporabljajo kot žariščne točke. V Grčiji pa ti postopki še vedno niso bili sprejeti. Usklajevanje na ravni posameznih žariščnih točk je še vedno nepopolno. Čeprav je bilo ugotovljeno, da so za skupno upravljanje žariščnih točk odgovorni centralni organi držav članic, ti vsaj v Grčiji še niso prevzeli vse odgovornosti zanj. Komisija redno in temeljito spremlja napredek in probleme v zvezi z žariščnimi točkami ter poroča o njih, vendar si posamezni deležniki nekaterih informacij ne izmenjujejo. Poleg tega se ne poroča o nekaterih ključnih kazalnikih smotrnosti.

VII

V Grčiji in Italiji se je s pristopom po načelu žariščnih točk zagotovilo, da je bila leta 2016 večina prispelih migrantov ustrezno identificiranih in registriranih in da so jim odvzeli prstne odtise ter da so bili njihovi podatki preverjeni v ustreznih varnostnih podatkovnih zbirkah. Tako je pristop po načelu žariščnih točk prispeval k boljšemu upravljanju migracijskih tokov. Poleg tega je v skladu s tem načelom treba migrante napotiti na ustrezne nadaljnje postopke, tj. vlaganje prošenj za azil v državi, premestitev v drugo državo članico (kadar je primerno) ali vrnitev v izvorno (ali tranzitno) državo. Ti nadaljnji postopki se navadno izvajajo počasi. Pri njih prihaja do različnih ozkih grl, kar ima lahko negativne posledice za delovanje žariščnih točk.

VIII

Sodišče daje Komisiji več priporočil o pomoči državam članicam pri izboljševanju pristopa po načelu žariščnih točk v zvezi z zmogljivostjo teh točk, obravnavanjem mladoletnikov brez spremstva, napotitvami strokovnjakov ter vlogami in odgovornostmi pri pristopu po načelu žariščnih točk. Poleg tega Komisiji priporoča, naj zaradi optimizacije pomoči EU pri upravljanju migracij ovrednoti in še naprej razvije ta pristop.

Uvod

Ozadje

01

Skupno število migrantov, ki so prišli v Evropo, se je nenadoma povečalo, in sicer najprej leta 2014, še bolj pa leta 2015, ko je več kot milijon ljudi prišlo čez Sredozemlje v Evropo kot migranti z neurejenim statusom¹. Te migracijske tokove na zunanjih mejah EU so v glavnem sestavljali prosilci za azil in ekonomski migranti, poleg njih pa še veliko otrok in mladoletnikov brez spremstva, ki so potrebovali posebno pozornost in skrb.

02

Leta 2014 je večina migrantov prišla po osrednjesredozemski poti (tj. iz severne Afrike v Italijo), toda leta 2015 se je ta vzorec spremenil in je približno 850 000 oseb prišlo po vzhodnosredozemski poti (tj. iz Turčije v Grčijo, glej sliko 1). Podaljšana kriza v Siriji je bila glavni dejavnik pri povečanju prihodov iz Turčije, kar je razvidno iz diagramov s podatki po državljanski pripadnosti na sliki 2. Velik dotok iz Grčije se je močno zmanjšal po aprilu 2016, prihodi v Italijo pa so ostali približno na ravni iz prejšnjega leta, in sicer je leta 2016 v Italijo in Grčijo po morju prispelo skupaj približno 350 000 oseb.

03

Časovnica odziva EU na migracijsko krizo je v Prilogi I.

Okvir za področje

Skupni evropski azilni sistem

04

Azil se podeli osebam, ki bežijo pred preganjanjem ali resno škodo v svoji domači državi in zato potrebujejo mednarodno zaščito. Pravica do azila je temeljna pravica, priznavanje pravice do azila pa mednarodna obveza, ki izhaja iz ženevske konvencije o statusu beguncev.

05

Skupni evropski azilni sistem je bil uveden kot glavni zakonski in sektorski okvir EU za azil. Sistem se dopolnjuje in razvija od leta 1999 in je trenutno ponovno v reviziji.² Sestavlja ga vrsta direktiv in uredb, katerih glavni namen je določiti minimalne skupne norme za države članice pri obravnavanju oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

06

Eden od njegovih ključnih elementov je dublinska uredba³, v kateri so opredeljena merila in mehanizmi za določitev države članice, ki je odgovorna za pregled prošnje za mednarodno zaščito. Načeloma je to država prvega vstopa.

Zaradi tega načela je moralo majhno število držav članic poskrbeti za veliko večino prosilcev za azil, kar je velika obremenitev za njihove azilne sisteme. Aprila 2016 je Komisija predstavila predloge za reformo skupnega evropskega azilnega sistema.⁴ Med drugim je predlagala mehanizem za reševanje situacij, v katerih prihaja do nesorazmernega pritiska na azilne sisteme držav članic.

07

Drug element v sedanjih dublinskih pravilih je določba, v skladu s katero je treba migrante vrniti v državo prvega vstopa v EU, tako da lahko tam zaprosijo za azil (in ne da potujejo v državo po svoji izbiri). Vendar so po dveh sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, v katerih so bile ugotovljene sistemske slabosti v grškem azilnem sistemu, te „dublinske premestitve“ v Grčijo iz drugih držav članic z letom 2011 opustili.

08

Od takrat si grške oblasti ves čas prizadevajo, da bi izboljšale delovanje svojega azilnega sistema, pri tem pa jim pomagajo Komisija, EASO ter druge države članice in organizacije. Leta 2016 je Komisija dala več priporočil v zvezi z ukrepi, ki naj bi jih Grčija sprejela za dobro delujoč azilni sistem in tako ustvarila pogoje za postopno ponovno uvedbo premestitev v skladu z dublinsko uredbo.⁵

Evropska agenda o migracijah

09

Veliko število migrantov, ki so prispeli leta 2015 (glej sliko 3), je povzročilo nesorazmeren pritisk na zunanje meje EU v Grčiji in Italiji, zaradi česar se je pokazala potreba po podpori EU za njuna sistema za upravljanje meja in azilna sistema. Veliko teh migrantov je nadaljevalo pot v druge evropske države (npr. po zahodnobalkanski poti), kar je povečalo pritisk na sisteme za upravljanje meja in sprejem ter azilne sisteme teh držav (glej sliko 4).

10

V teh razmerah je Evropska komisija maja 2015 predstavila Evropsko agendo o migracijah⁶, v kateri je določen celovit pristop k upravljanju migracij. V agendi so ukrepi za reševanje življenj na morju, proti kriminalnim tihotapskim mrežam in za pomoč državam v prvi liniji pri obvladovanju velikega števila prispelih migrantov, ki naj bi se izvedli takoj, ter dolgoročnejši ukrepi, npr. za zavarovanje evropskih zunanjih meja, zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije in pripravo nove politike za zakonite migracije.

Pristop po načelu žariščnih točk

11

Eden od ključnih operativnih ukrepov, predlaganih v agendi, je uvedba novega pristopa za upravljanje velikega dotoka migrantov, ki temelji na načelu žariščnih točk. Pristop je bil zasnovan kot takojšnji odziv na hudo migracijsko krizo in ga je bilo treba uporabiti v zelo zahtevnih in močno spreminjajočih se razmerah. Žariščne točke so bile opredeljene kot območja na zunanjih mejah EU z nesorazmernim migracijskim pritiskom. Večina migrantov vstopa v EU na teh žariščnih točkah. Po mnenju Komisije mora EU prav tu poskrbeti za operativno podporo, da zagotovi registracijo migrantov in njihovo napotitev na ustrezne nadaljnje postopke posameznih držav (glej sliko 5).

12

Opis pristopa po načelu žariščnih točk se glasi: „[…] Evropski azilni podporni urad, Frontex in Europol [bodo] sodelovali na terenu z najbolj obremenjenimi državami članicami, da bi čim hitreje identificirali in registrirali prihajajoče migrante ter jim odvzeli prstne odtise. Pri delu se bodo agencije medsebojno dopolnjevale. Osebe, ki bodo zaprosile za azil, bodo takoj usmerjene v azilni postopek, v okviru katerega bodo podporne skupine Evropskega azilnega podpornega urada pomagale pri čim hitrejši obdelavi prošenj za azil. V zvezi z osebami, ki ne potrebujejo zaščite, bo agencija Frontex državam članicam pomagala z usklajevanjem vračanja migrantov z neurejenim statusom. Europol in Eurojust bosta državam članicam gostiteljicam pomagala pri preiskavah za uničenje mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi in trgovino z njimi.“⁷ (glej okvir 1).

13

Operativni okvir, ki ureja pristop po načelu žariščnih točk, je bil najprej opredeljen v pojasnilu, ki ga je komisar Avramopoulos 15. julija 2015 poslal ministrom za pravosodje in notranje zadeve.⁸ Načela so bila ponovljena v prilogi k sporočilu Komisije iz septembra 2015.⁹ V skladu z njimi je pristop po načelu žariščnih točk operativni okvir za Komisijo in agencije, na podlagi katerega lahko osredotočijo svojo podporo (po podpornih skupinah za upravljanje migracij) tam, kjer je najbolj potrebna, uskladijo svoje intervencije in tesno sodelujejo z organi države članice gostiteljice. Podporne skupine lahko delujejo samo v partnerstvu z državo članico gostiteljico in v celoti pod njenim nadzorom, ker so nacionalni organi edini pristojni za vzpostavljanje (po potrebi s financiranjem EU) in upravljanje dobro delujočih zmogljivosti za sprejem in registracijo migrantov ter izvajanje ustreznih postopkov registracije in nadaljnjega spremljanja.

Nadaljnji postopki

14

Osebe z neurejenim statusom, ki niso državljani EU, je treba po registraciji in odvzemu prstnih odtisov usmeriti v enega od naslednjih treh sistemov (glej diagram poteka za pristop po načelu žariščnih točk v Prilogi 2):¹³

• nacionalni azilni sistem države prihoda (če migrant zaprosi za azil in se šteje, da potrebuje mednarodno zaščito),
• program za nujno premestitev (glej odstavek 16) ali
• sistem vračanja (če migrant ne zaprosi za mednarodno zaščito ali se šteje, da je ne potrebuje).

15

Azilni sistem in sistem vračanja sta dopolnjujoča se dela uspešnega upravljanja migracijskih tokov, urejajo pa ju obstoječe evropske uredbe in direktive, kot so uredba Eurodac (o jemanju prstnih odtisov) in dublinska uredba (glej odstavek 6), direktiva o azilnih postopkih, direktiva o pogojih za sprejem in direktiva o vračanju.

16

Sistem premestitev je začasni mehanizem za prerazporeditev oseb, za katere je jasno, da potrebujejo mednarodno zaščito, s katerim naj bi se zagotovila pravična delitev bremena med državami članicami in zmanjšal pritisk na države članice v prvi liniji. Ta sistem premestitev, ki je v bistvu začasna izjema od dublinskega mehanizma (opisanega v odstavku 6), je maja 2015 predlagala Evropska komisija v svojem dokumentu Agenda o migracijah. Zaradi velikega števila prispelih migrantov in izrednega pritiska na azilne sisteme in sprejemne objekte držav članic, ki so v prvi vrsti, je Komisija predlagala, naj se začne uporabljati sistem odzivanja na izredne razmere, določen v PDEU.¹⁴ Posledica tega predloga sta bila dva sklepa Sveta, sprejeta septembra 2015, s katerima se uvaja začasni sistem premestitev.¹⁵ Namen predloga je bila premestitev približno 106 000 prosilcev, ki so nedvomno potrebovali mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije v druge države članice med septembrom 2015 in septembrom 2017. Te države članice bi bile nato odgovorne za preverjanje njihovih prošenj za azil.

17

Pristop po načelu žariščnih točk, ki se osredotoča na identifikacijo in registracijo migrantov ter odvzem njihovih prstnih odtisov, naj bi torej olajšal izvajanje teh nadaljnjih postopkov in bi ga lahko celo šteli za nujen osnovni pogoj za njihovo uspešno izvajanje.

Ukrepi za to področje

18

Poleg raznih kratkoročnih ukrepov, predlaganih v Evropski agendi o migracijah, ki vključujejo pristop po načelu žariščnih točk in začasni mehanizem za premestitve, vsebuje agenda tudi druge, dolgoročnejše ukrepe, namenjene boljšemu upravljanju migracij, kot so izboljšanje upravljanja meja in ukrepi za odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij. Nekateri od teh najpomembnejših ukrepov, ki so bili sprejeti v revidiranem obdobju, so na kratko predstavljeni v nadaljevanju.

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko

19

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko je bil ustanovljen na srečanju na vrhu o migracijah 12. novembra 2015 v Valletti na Malti. Sklad je bil ustanovljen zaradi stalnega izredno visokega števila migrantov z neurejenim statusom kot pomoč najbolj nestabilnim in prizadetim afriškim državam na območju Sahela in Čadskega jezera, na Afriškem rogu in severu Afrike. Namenjen je zagotavljanju pomoči pri odpravljanju temeljnih vzrokov za destabilizacijo, razseljevanje in nedovoljene migracije v izvornih, tranzitnih in namembnih državah s spodbujanjem gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja. Skrbniški sklad združuje sredstva različnih finančnih instrumentov, ki jih Evropska komisija upravlja v okviru proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada. Ta sredstva so 31. decembra 2016 znašala približno 2,4 milijarde EUR in so se s sredstvi v višini 152 milijonov EUR, ki so jih dodatno zagotovile države članice EU in drugi donatorji, še povečala.

Izjava EU – Turčija

20

18. marca 2016 so se države članice EU in Turčija dogovorile za vrsto ukrepov za zmanjšanje ali ustavitev pritoka migrantov z neurejenim statusom čez Turčijo na grške otoke.¹⁶ Na podlagi te izjave bi vse migrante, ki prispejo na grške otoke, še naprej ustrezno registrirali, grški organi pa bi v skladu z direktivo o azilnih postopkih vsako vlogo individualno obravnavali na žariščni točki. Migrante, ki ne bi zaprosili za azil ali za katere bi veljalo, da njihova vloga ni utemeljena ali da jih ni mogoče sprejeti, bi nato vrnili v Turčijo. Namesto vsakega Sirijca, ki bi ga z grških otokov vrnili v Turčijo, bi iz Turčije v EU preselili drugega Sirijca. To je zelo vplivalo na delovanje žariščnih točk in pristopa po načelu žariščnih točk v Grčiji.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

21

Zaradi sedanje migracijske krize je postalo jasno, da se bo schengensko območje brez notranjih meja lahko obdržalo, samo če se bodo zunanje meje uspešno varovale in zaščitile, kar je splošen skupni interes. V evropski agendi o migracijah je zato ugotovljeno, da bi moralo upravljanje zunanjih meja postati skupna odgovornost držav članic in EU. V nadaljevanju je nato Komisija decembra 2015 uvedla sklop ukrepov, namenjenih varovanju meja EU, uspešnejšemu upravljanju migracij in izboljšanju notranje varnosti EU.

22

Ključni element v sklopu je predlog uredbe za ustanovitev nove Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter združevanje virov te nove agencije in virov organov držav članic, odgovornih za upravljanje meja. Evropski parlament in Svet sta zelo hitro odobrila novo agencijo, ki je začela delovati 6. oktobra 2016. Mandat evropske mejne in obalne straže¹⁷ je precej obsežnejši od mandata Frontexa. Število stalno zaposlenih bo dvakrat večje, poleg tega pa bo straža imela 1 500 rezervnih strokovnjakov za hitri odziv, kar bo zmanjšalo njeno odvisnost od prispevkov držav članic.

Okvir za financiranje

23

Finančna sredstva in podpora za uvedbo in delovanje žariščnih točk se zagotavljajo iz veliko različnih virov, med drugim tudi iz EU, agencij EU, nacionalnih organov, mednarodnih organizacij in nevladnih organizacij.

24

Grčija in Italija dobivata sredstva EU (glej sliko 6), vključno s podporo za pristop po načelu žariščnih točk, v okviru sredstev, dodeljenih iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020. Sredstva so na voljo tudi v okviru nujne pomoči iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost. Za izboljšanje humanitarnih razmer v Grčiji so na voljo tudi sredstva iz instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči.¹⁸ Nujna pomoč se lahko v celoti (100 %) financira iz proračuna EU, dejavnosti, ki se financirajo iz nacionalnih ovojnic za posamezne države v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, pa sofinancirajo tudi države članice, prejemnice teh sredstev. Zneski, ki so bili izplačani v času revizije, so bili predujmi, nakazani grškim in italijanskim organom ter mednarodnim organizacijam in agencijam EU.

Slika 6

Finančna podpora EU (v milijonih EUR)

	GRČIJA		ITALIJA
	Dodeljeno	Izplačano	Dodeljeno	Izplačano
Sklad za azil, migracije in vključevanje	585	247	365	55
Nacionalni programi v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020	295	45	348	44
Nujna pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje za države članice	126	101	16	10
Nujna pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje za mednarodne organizacije / agencije EU	165	101	1	1
Sklad za notranjo varnost	277	75	291	36
Nacionalni programi v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020	215	26	245	29
Nujna pomoč iz Sklada za notranjo varnost za države članice	52	42	46	7
Nujna pomoč iz Sklada za notranjo varnost za mednarodne organizacije / agencije EU	10	7	0	0
Instrument za zagotavljanje nujne pomoči (pogodbena vrednost)	192	127	0	0
SKUPAJ	1 055	448	656	91

Vir: Evropska komisija, Informativni pregled EU support to Greece z dne 8. 12. 2016, Priloga 8 k dokumentu COM(2015) 510 final z dne 14. 10. 2015 Obvladovanje begunske krize: stanje izvajanja prednostnih ukrepov v okviru evropske agende o migracijah, posodobljeno 4. 12. 2016, in intranet ECHO HOPE na dan 15. 12. 2016. Vse razlike pri (vmesnih) seštevkih so posledica zaokrožitve.

Grčija

25

Zaradi zamud pri začetku uporabe skladov in vzpostavitvi potrebnih sistemov upravljanja in kontrole v Grčiji ter nacionalnih proračunskih omejitev pri sofinanciranju odhodkov EU leta 2016 ni bila potrjena nobena poraba sredstev za leto 2015 v okviru nacionalne ovojnice, dodeljene Grčiji iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost.¹⁹ Komisija je poročala, da je od začetka leta 2015 Grčiji poleg 192 milijonov EUR humanitarne pomoči iz instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči²⁰ dodelila tudi več kot 352 milijonov EUR za nujno pomoč (iz Sklada za azil, migracije in vključevanje / Sklada za notranjo varnost)²¹. Večina teh sredstev je bila namenjena dejavnostim na celinskem delu Grčije (kjer je bilo novembra 2016 še vedno približno 45 000 migrantov²²), po ocenah Komisije pa je bilo skoraj 100 milijonov EUR dodeljenih kot pomoč za celo vrsto dejavnosti na otokih in žariščnih točkah.

26

Projekti, ki jih je Komisija odobrila v okviru nujne pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, so vključevali zagotavljanje zatočišč in bivališč, prehrane, zdravstvene oskrbe, gradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, prevoz od krajev izkrcanja do žariščnih točk, izboljšanje grških zmogljivosti za odvzem prstnih odtisov ter posodabljanje obstoječih sistemov IT grške policije za registracijo migrantov. Ker je bila večina sklepov o dodelitvi nujnih sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost sprejetih od oktobra 2015 naprej (obdobje izvrševanja pa je bilo običajno 12 mesecev), poročila o porabi teh sredstev še niso bila na voljo. Isto velja za dejavnosti v okviru instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči, za katerega so bili prvi sklepi sprejeti marca 2016. Do konca februarja 2017 Komisija še ni prejela podrobnih podatkov o porabi teh sredstev.

Italija

27

V Italiji je položaj nekoliko drugačen kot v Grčiji. Po podatkih²³, ki jih je imela Komisija v času revizije, je bilo v obdobju do sredine oktobra 2015 v okviru italijanskih nacionalnih programov iz Sklada za azil, migracije in vključevanje porabljenih 1,6 milijona EUR (vendar ne za žariščne točke), iz Sklada za notranjo varnost pa nič. Podatki o nakazanih sredstvih ter izbranih projektih, za katere so bile sklenjene pogodbe, za obdobje do srede oktobra 2016 bi morali biti na voljo marca 2017.

28

Iz sredstev za nujno pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost je bilo Italiji do konca leta 2016 dodeljenih 62,8 milijona EUR. V času revizije še ni bilo na voljo nobenega poročila o porabi teh sredstev za žariščne točke.

Posredno financiranje v okviru agencij EU

29

Podatki o finančnih prispevkih, zagotovljenih v okviru dveh glavnih sodelujočih agencij EU (Frontex in EASO), kažejo, da je agencija Frontex iz svojega proračuna za leto 2016 za namenske odhodke za žariščne točke sprva dodelila 20 milijonov EUR,²⁴ do konca novembra 2016 pa je za ta namen dodelila že skoraj 35 milijonov EUR. Sredstva EU, dodeljena leta 2016 uradu EASO, so se povečala od približno 19,4 milijona EUR na 63,5 milijona EUR (vključno s 26 milijoni iz Sklada za azil, migracije in vključevanje / Sklada za notranjo varnost), da bi z njimi kril svojo podporo za pristop po načelu žariščnih točk in sistem premestitev.²⁵

30

Europol je leta 2016 iz Sklada za notranjo varnost prejel nepovratna sredstva v višini 1,5 milijona EUR, da bi na žariščne točke poslal strokovnjake (gostujoče uradnike), ki bi izvajali kontrole v drugi vrsti.

Obseg revizije in revizijski pristop

31

Sodišče je ocenilo izvajanje pristopa po načelu žariščnih točk v Italiji in Grčiji, in sicer za obdobje od prve najave tega načela v Agendi o migracijah maja 2016 do konca poletja 2016. Revizija je bila osredotočena na dve glavni vprašanji:

• ali so bile potrebne žariščne točke na dobrih lokacijah in pravočasno vzpostavljene, ali so imele dovolj zmogljivosti za izpolnjevanje potreb in ali so bili zagotovljeni ustrezne podporne storitve, potrebni usklajevalni mehanizmi in ustrezni postopki spremljanja;
• ali je pristop po načelu žariščnih točk zagotavljal uspešno upravljanje pritoka prihajajočih migrantov, in sicer tako, da je omogočal identifikacijo in registracijo vseh migrantov in odvzem njihovih prstnih odtisov ter pravočasno usmerjanje migrantov v ustrezne nadaljnje procese (azil, premestitev, vračanje)?

32

Osredotočili smo se na podporo, ki so jo zagotovili sama Komisija, Frontex, EASO in Europol. Posebne vloge, ki jo ima agencija Eurojust, nismo vključili, ker je bilo njeno sodelovanje pri žariščnih točkah posrednejše in agencija tam ni bila dejavna. Prav tako nismo preučili obravnave prošenj za azil niti postopkov premestitve in vračanja. Čeprav sam pristop po načelu žariščnih točk ne zajema izvajanja teh postopkov, so nedvomno povezani z njim, saj je uspešen pristop po načelu žariščnih točk nujen pogoj za uspešno nadaljnje ukrepanje, ozka grla v teh nadaljnjih postopkih pa lahko vplivajo na ustreznost žariščnih točk. Zato kljub temu omenjamo problematiko v zvezi s temi nadaljnjimi postopki, ki smo jo opazili med revizijo.

33

Naše revizijsko delo je zajemalo pregled razpoložljive dokumentacije ter razgovore z uslužbenci Komisije in agencij²⁶, predstavniki nacionalnih organov v Italiji in Grčiji, mednarodnih organizacij²⁷ in nevladnih organizacij²⁸. Obiskali smo tudi več žariščnih točk (Pozzallo in Trapani v Italiji, Lezbos, Chios in Leros v Grčiji) in regionalnih projektnih skupin v obeh državah. Pri tem smo upoštevali, da so bile zaradi nedavne krizne situacije in pogostih sprememb razmer na področju upravljanja migracij okoliščine za delovanje Komisije, agencij in držav članic težke in nepredvidljive.

Opažanja

Vzpostavitev žariščnih točk

34

Preučili smo, ali so bile žariščne točke pravočasno vzpostavljene, ali so njihovo število, lokacije in zmogljivosti ustrezali dejanskim potrebam, ali so bile zagotovljene ustrezne podporne storitve, ali je bilo uvedeno ustrezno usklajevanje in ali so bili postopki spremljanja ustrezni.

Žariščne točke so bile vzpostavljene počasneje, kot je bilo načrtovano, obstoječe sprejemne zmogljivosti pa še vedno ne zadoščajo

35

V skladu s sklepom Sveta, katerega namen je bil pomagati Italiji in Grčiji, da bi lažje obvladovale izredne razmere (glej odstavek 16), sta morali Italija in Grčija 16. septembra 2015 Komisiji predložiti vsaka svoj načrt, ki je vključeval ustrezne ukrepe za azil, prvi sprejem in vračanje in s katerim bi izboljšali zmogljivost, kakovost in učinkovitost svojih sistemov na teh področjih.

Grčija

36

Grčija je v načrtu, ki ga je predložila Komisiji, opredelila pet žariščnih točk, ki naj bi bile do konca 2015 vzpostavljene na takratnih glavnih vhodnih mestih: Lezbosu, Chiosu, Samosu, Lerosu in Kosu (glej sliko 5). Komisija v svojih pripombah na načrt ni izrazila pomislekov glede načrtovanih lokacij žariščnih točk, saj je menila, da je za to odgovorna država. Podatki o prihodih so pokazali, da so bili ti otoki takrat zares glavne vstopne točke migrantov na grško ozemlje.

37

Pri vzpostavljanju žariščnih točk v Morii na Lezbosu in Vathii na Samosu so uporabili manjše že obstoječe objekte. Na drugih otokih so bili proti koncu leta 2015 postavljeni začasni sprejemni objekti, v začetku leta 2016 pa so grški organi vložili veliko prizadevanj v izgradnjo sedanjih žariščnih centrov, tako do so štiri od petih načrtovanih žariščnih točk med januarjem in marcem 2016 začele postopoma delovati. To je bilo pozneje, kot je bilo načrtovano, zato identifikacija in registracija migrantov, ki so prispeli v obdobju do marca 2016, nista bili v celoti zagotovljeni.

38

Komisija je junija 2016 ocenila, da je vseh pet grških žariščnih točk popolnoma sposobnih za delovanje in da njihove skupne sprejemne zmogljivosti zadoščajo za 7 450 oseb.²⁹ Vendar to zaradi spremenjenih okoliščin ni zadostovalo za namestitev vseh migrantov, ki so prišli leta 2016. Število na novo prispelih migrantov se je po zaprtju zahodnobalkanske poti in izjavi EU in Turčije (glej sliko 7) v maju in juniju precej zmanjšalo, in sicer na 50 oseb dnevno (za primerjavo: januarja in februarja je bilo dnevno povprečje približno 2 000 migrantov). Po juliju 2016 se je njihovo število začelo spet povečevati in je do konca avgusta doseglo 100 oseb na dan. Čeprav je na splošno prihajalo veliko manj migrantov kot prej, pa je na žariščne točke še vedno prispelo več migrantov, kot jih je žariščne točke zapustilo. Po našem obisku julija 2016 se je število migrantov na otokih zvišalo z 8 502 v začetku julija na 12 515 v začetku septembra in 16 250 v začetku novembra.³⁰

39

Pred tem so migrante, ki so prispeli na žariščne točke, po nekaj dneh prepeljali na celino, potem ko so opravili njihovo začetno identifikacijo in registracijo ter jim odvzeli prstne odtise. Po sprejetju izjave EU in Turčije se je to spremenilo in na novo prispeli migranti niso več smeli oditi na celino, ampak so morali vložiti svoje prošnje za azil na žariščni točki. Tako se je njihovo bivanje na žariščnih točkah spremenilo in se je z nekajdnevnega tranzitnega bivanja spremenilo v veliko daljše (večmesečno) bivanje.

40

Zato so žariščne točke, zlasti tiste na Lezbosu, Chiosu in Samosu, prenaseljene, saj na grške otoke prihaja več migrantov kot jih z njih odhaja.³¹ Nevladne organizacije, kot so Amnesty International³², Human Rights Watch³³ in Save the Children³⁴, so kritizirale materialne razmere v taboriščih (kakovost prehrane, pomanjkanje odej in zasebnosti, neustrezen dostop do zdravstvene oskrbe, pomanjkanje vode). Bivalne enote za begunce (standardni objekti kontejnerskega tipa) so prenapolnjene, tako da si je veliko beguncev zgradilo zasilna zatočišča na zunanjem obrobju žariščnih točk (glej okvir 2).

41

V nastavitvenih objektih samski moški pogosto niso bili ločeni od drugih kategorij, kot so samske ženske, družine ali mladoletniki. Število mladoletnikov brez spremstva po ocenah znaša približno 2 500 oseb (september 2016³⁵). Država nima dovolj prostora v objektih, posebej namenjenih mladoletnikom, da bi jih lahko namestili v skladu z mednarodnimi normami³⁶. Zato je bilo veliko mladoletnikov brez spremstva za dolga obdobja zadržanih na žariščnih točkah v neustreznih razmerah,³⁷ čeprav jim zakonodaja zagotavlja prednostno obravnavo³⁸ (glej okvir 3).

42

Nasilne proteste in agresijo so doživljali tudi zaposleni na agencijah. Uslužbence EU in druge so morali evakuirati, del objektov na žariščnih točkah pa je bilo uničenih ali poškodovanih.

43

V fazi načrtovanja varnost in zaščita, za kar so odgovorne države članice, nista bili ustrezno ocenjeni. Na začetku niso bili pripravljeni nobeni varnostni načrti, taborišča pa niso imela dovolj zasilnih izhodov. O varnostnih zadevah so razpravljali na več usklajevalnih sestankih, na katerih so Komisija in agencije EU sporazumno z grškimi organi pripravili varnostni načrt in postopke za izredne razmere.

Italija

44

Tudi Italija je septembra 2015 predložila načrt, ki je vseboval ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja, s katerimi naj bi izboljšala svoje sisteme za ta področja. V načrtu je bilo predvidenih skupaj šest žariščnih točk, ki naj bi bile pripravljene in bi začele delovati do konca leta 2015. Skupaj bi lahko sprejele 2 500 beguncev. Komisija je v svojih povratnih informacijah o načrtu upoštevala, da so bili za sprva načrtovane lokacije, ki so bile odvisne od obstoječih objektov, odgovorni nacionalni organi. Vendar v načrtu ni bil upoštevan čas, potreben za adaptacijo objektov ali operativnih postopkov nacionalnih organov v zvezi z njimi, niti niso bile vse predlagane lokacije skladne s takratnimi vzorci izkrcavanj.

45

Do konca leta 2015 sta bili le dve žariščni točki pripravljeni za delovanje (Lampedusa in Pozzallo), še dve pa sta bili pripravljeni za delovanje v prvih mesecih leta 2016 (Trapani in Taranto) (glej sliko 5). Do julija 2016 (tj. do časa našega obiska) so imele štiri delujoče žariščne točke skupaj 1 600 mest, kar nikakor ni bilo dovolj za redne viške, ko je prispelo 2 000 ali več migrantov dnevno. Po podatkih italijanskih organov se je v prvih sedmih mesecih leta 2016 približno 70 % migrantov še vedno izkrcalo zunaj žariščnih točk, kar je povečevalo tveganje, da ne bodo registrirani vsi prispeli migranti.

46

Junija 2016 so italijanski organi najavili, da bodo za izboljšanje tega stanja vzpostavili dve dodatni žariščni točki (ki bi nadomestili tisti dve, ki sta bili preklicani), ki pa konec februarja 2017 še nista bili pripravljeni za delovanje. Poleg tega so italijanski organi in Komisija od januarja 2016 razpravljali o novi strategiji, ki bi temeljila na pristopu po načelu žariščnih toč, vendar točke ne bi imele nastanitvenih objektov, kar pa se še vedno ne izvaja. Zdi se, da naj bi s tem pristopom izpopolnili druga pristanišča, v katerih se izkrcavajo migranti, da bi omogočili uporabo standardnih operativnih postopkov, pripravljenih za pristop po načelu žariščnih točk. Ob istem času je Komisija v svojem novembrskem poročilu o napredku³⁹ upravičeno pozvala Italijo, naj nadaljuje z odpiranjem dveh dodatnih žariščnih točk, ki jih je že najavila.

47

Glavni problem Italije je vse večje število mladoletnikov brez spremstva, ki so prispeli leta 2016, in sicer jih je bilo do konca septembra 2016 več kot 20 000.⁴⁰ Ker je objektov, namenjenih posebej za mladoletnike, v regijah, kjer ti pristajajo, premalo, mladoletniki predolgo ostajajo na žariščnih točkah, ki niso primerne za njihove posebne potrebe.

Agencije EU so zagotavljale veliko podpore, vendar je bila ta zelo odvisna od tega, ali so države članice zagotovile dovolj virov

48

Podporne storitve, ki jih zagotavljajo Komisija in agencije, temeljijo na zahtevkih italijanskih in grških organov. Obe državi sta potrebe po podpori v zvezi z žariščnimi točkami predstavili v svojih načrtih. Podpora vključuje predvsem strokovnjake iz držav članic, ki jih pošiljata Frontex in EASO in ki pomagajo pri identifikaciji, ugotavljanju državljanstva, registraciji, odvzemanju prstnih odtisov in izpraševanju. Frontex pomaga tudi pri vračanju, EASO pa pri zagotavljanju informacij o premestitvah in obravnavi vlog za premestitev v Italiji ter pri registraciji in oceni prošenj za azil v Grčiji. Obe agenciji zagotavljata kulturne posrednike. Europol opravlja kontrole v drugi vrsti, in sicer kontrole primerov, ki so jih označili organi države članice gostiteljice na podlagi svojega dela ali ki so jih tem organom posredovale agencije EU in druge tam prisotne organizacije.

49

Poročila agencij kažejo, da je bilo na teren napotenih veliko manj strokovnjakov, kot so jih potrebovali, ker so agencije odvisne od sodelovanja držav članic, ki strokovnjake zagotovijo na podlagi zahtevkov agencij. Poleg tega agencije in države članice niso pričakovale povečanih potreb v letih 2015 in 2016 niti niso pripravile načrtov zanje. Po podatkih agencije Frontex so države članice s svojimi ponudbami v glavnem izpolnile približno 65 % njenih zahtevkov za neposredno pomoč na žariščnih točkah, za EASO pa so bili rezultati v povprečju še nižji (približno 57 %). Države članice tudi nimajo na voljo neomejenega števila sodelavcev, poleg tega pa so nekatere države članice tudi same prejele veliko prošenj za azil, zlasti v drugi polovici leta 2015.

50

Ker strokovnjake običajno pošiljajo na teren za omejen čas (včasih šest tednov, včasih še manj), morajo agencije nenehno vlagati nove zahtevke, da nadomestijo strokovnjake, ki so končali svoje naloge. Te pogoste menjave nedvomno pomenijo veliko izgubo učinkovitosti, saj na novo prispeli strokovnjaki potrebujejo nekaj časa za prilagoditev in seznanitev s položajem. Vsi deležniki, s katerimi so bili med revizijskimi obiski opravljeni razgovori, so poudarili, da bi bilo treba strokovnjake pošiljati na teren za dalj časa.

Grčija

51

V Grčiji se je potreba po pomoči agencije Frontex pri identifikaciji in registraciji zmanjšala, ker od izjave EU in Turčije prihaja manj migrantov. Po drugi strani pa se je potreba po podpori EASO od takrat povečala, ker je večina migrantov, ki so bili marca 2016 premeščeni na celino, zaprosila za azil, kar stori tudi večina na novo prispelih migrantov na otokih.

52

Komisija v svojih poročilih o napredku za september⁴¹ in november⁴² 2016 še naprej poziva države članice, naj povečajo svojo pomoč uradu EASO pri zagotavljanju strokovnjakov, saj je število strokovnjakov, napotenih v Grčijo, še vedno premajhno za obvladovanje povečanega števila prošenj za azil, ki jih je treba obravnavati. Septembra 2016 je bilo na primer ocenjeno, da bi na žariščnih točkah potrebovali 100 referentov za obravnavo prošenj za azil (tj. izpraševalcev), urad EASO pa jih je konec septembra 2016 poslal samo 41.⁴³

53

Zaposlene na Europolu so od marca 2016 pošiljali na teren, da so opravljali kontrole v drugi vrsti, in sicer kontrole primerov, ki jih je med postopki registracije in ugotavljanja državljanstva označila grška policija. Primaren namen teh kontrol je odkriti gibanje domnevnih teroristov in razbiti mreže organiziranega kriminala, ki tihotapijo migrante. Po navedbah v poročilih Komisije o stanju izvajanja⁴⁴ je Europol v skladu z operativnim načrtom, za katerega se je junija 2016 dogovoril z grško policijo, do julija 2016 poslal devet uradnikov na pet otokov. Po podatkih Europola je bila septembra 2016 poslana prva skupina desetih Europolovih gostujočih uradnikov v Grčijo. Oktobra 2016 je bilo 16 dodatnih gostujočih uradnikov iz drugih držav članic napotenih na vseh pet grških žariščnih točk, da bi izvajali kontrole v drugi vrsti v Europolovih podatkovnih zbirkah.

Italija

54

Italijanski organi so v glavnem menili, da je podpora agencij EU zadovoljiva, zlasti ker se je položaj od maja naprej izboljšal, saj je bilo mogoče nekaj Frontexovih strokovnjakov, ki naj bi bili sprva poslani v Grčijo, poslati v Italijo. Vendar Komisija še vedno meni, da odziv držav članic na zahtevke EASO za napotitev strokovnjakov v Italijo ne zadostuje za obvladovanje velikega števila prispelih oseb, ki so upravičene do premestitve. Do konca septembra 2016 je bilo v Italijo poslanih 33 strokovnjakov za azil (in 35 kulturnih posrednikov), 74 strokovnjakov pa je bilo predvidenih v načrtu, dogovorjenem z italijanskimi organi.⁴⁵

55

Italija se je septembra 2016 dogovorila, da bo Europol sodeloval pri kontrolah v drugi vrsti na terenu, kot je zahteval Svet. Europol je prispeval informacije za operativni načrt in pripravljal napotitev gostujočih uradnikov. Oktobra 2016 je Italija zaprosila tudi za podporo Europola pri dodatnih varnostnih pregledih, povezanih s premestitvami.⁴⁶

Komisija je imela aktivno vlogo pri usklajevanju

56

Pristop po načelu žariščnih točk vključuje množico akterjev na različnih ravneh, kar pomeni, da morajo biti dejavnosti Evropske komisije, agencij EU, nacionalnih organov na centralni in lokalni ravni, mednarodnih organizacij (UNHCR in Mednarodne organizacije za migracije) ter nevladnih organizacij dobro usklajene, da se zagotovi ustrezno delovanje žariščnih točk.

57

Usklajevanje poteka na ravni EU, nacionalni in operativni ravni ter ravni žariščnih točk. V obeh državah je bilo usklajevanje lažje zaradi sodelavcev Komisije in agencij, ki so bili določeni za to nalogo.

Grčija

58

V Grčiji usklajevanje na centralni ravni poteka na medagencijskih usklajevalnih sestankih, na katerih sodelujejo vsi nacionalni organi, Komisija, agencije EU in glavne mednarodne organizacije. Podporo Komisije zagotavlja podporna služba za strukturne reforme, ki je nova služba Komisije, ustanovljena leta 2015, in zaposleni v drugih oddelkih. Generalni direktor podporne službe za strukturne reforme predseduje tem medagencijskim sestankom, ki so vsak drugi teden v Atenah.

59

Zadeva, ki je pomembna za vse deležnike, s katerimi so se revizorji pogovarjali med revizijskim obiskom v Grčiji, je neobstoj standardnih operativnih postopkov za žariščne točke. Standardni operativni postopki niso bili nikoli sprejeti, čeprav so v grškem načrtu za premestitev⁴⁷ določeni kot ključni cilj za vse sprejemne centre. V začetku leta 2016 je grška vlada pripravljala standardne operativne postopke, Komisija pa je dala svoje pripombe nanje. Toda izjava EU in Turčije je popolnoma spremenila delovanje žariščnih točk. Obenem s tem je Grčija sprejela novo zakonodajo, s katero se je služba za prvi sprejem preoblikovala v službo za sprejem in identifikacijo in prevzela nove naloge. Priprava standardnih operativnih postopkov je bila zato prekinjena, postopke pa je bilo treba spremeniti. Do našega obiska Grčija še ni končala revizije osnutka postopkov, čeprav jo je Komisija k temu večkrat pozvala.

60

Usklajevanje na operativni ravni ureja regionalna projektna skupina EU, ki ima sedež v atenskem pristanišču Pireju.⁴⁸ Takšna zasnova agencijam EU omogoča redne sestanke, zaradi katerih sta lažja splošno usklajevanje in izmenjava informacij med deležniki v skladu z njihovimi mandati. Teh sestankov se udeležuje tudi Evropska komisija, ki jim predseduje. Vendar vloga projektne skupine v pristopu po načelu žariščnih točk ni povsem jasno določena, nacionalni organi pa se sestankov projektne skupine ne udeležujejo.

61

Na ravni žariščnih točk so za skupno upravljanje žariščnih točk odgovorni centralni organi, ki pa še niso prevzeli celotne odgovornosti. Tako na primer ni bila posebej imenovana oseba ali organ, ki bi bil trajno zadolžen za skupno upravljanje strukture in operacij. Formalno je bila za upravljanje žariščnih točk zadolžena služba za sprejem in identifikacijo, ki pa je imela v času revizijskega obiska na terenu zelo malo osebja, tako da ni mogla zagotoviti 24-urne prisotnosti vseh sedem dni v tednu. V praksi ni bilo vsem deležnikom jasno, kateri organ je bil pristojen za odločanje o žariščnih točkah.

Italija

62

V Italiji so nacionalni organi v veliki meri prevzeli pristop po načelu žariščnih točk in s tem povezano upravljanje migracij. Za uporabo tega pristopa je pristojna posebna italijanska skupina v okviru ministrstva za notranje zadeve (oddelek za državljansko svobodo in priseljevanje). Komisija zagotavlja podporo na centralni ravni, in sicer z majhno skupino zaposlenih v Rimu. Delovna skupina na tej ravni, ki jo je vodilo ministrstvo za notranje zadeve in je vključevala vse glavne deležnike (italijanske organe, Komisijo, Frontex, Europol, EASO, UNHCR in IOM), je pripravila standardne operativne postopke, ki so bili 17. maja 2016 uradno sprejeti in poslani ustreznim akterjem. Vsebujejo operativna navodila za dejavnosti, ki se izvajajo na žariščnih točkah, njihov namen pa je zagotoviti standardiziran in učinkovit potek dela. Njihovo sprejetje po nekaj mesecih posvetovanj vsi deležniki štejejo za pomemben pozitiven korak, ki prispeva k strukturiranju pristopa po načelu žariščnih točk v Italiji.

63

Usklajevanje na operativni ravni zagotavlja regionalna projektna skupina EU, ki ima sedež v Cataniji na Siciliji. V Italiji v regionalni projektni skupini EU poleg agencij EU in Komisije sodelujejo tudi razni nacionalni organi.

64

Na ravni žariščnih točk so lokalni organi (prefekture) pristojni za usklajevanje in skupno upravljanje posameznih žariščnih točk, vendar tam niso stalno navzoči, kot sta dva druga pomembna akterja, in sicer državna policija (kvestura) ter upravnik žariščne točke (pogosto nevladna organizacija), ki imata vsak svoje področje pristojnosti. V praksi to izgleda, kot da kontaktne točke za posamezne žariščne točke niso jasno določene, kot so poudarili razni deležniki.

Izvaja se redno spremljanje, vendar bi bilo mogoče izboljšati merjenje smotrnosti na ravni žariščnih točk

65

Evropska komisija je v skladu z Evropsko agendo o migracijah veliko poročala o obvladovanju begunske krize na splošno. Podrobneje je izvajanje pristopa po načelu žariščnih točk obravnavano v njenih poročilih o premestitvi in preselitvi.⁴⁹ Ta poročila se od marca 2016 objavljajo vsak mesec in vključujejo poglavje o izvajanju načrtov v Grčiji in Italiji, kar je tesno povezano s pristopom po načelu žariščnih točk. Namen poročil je na kvantitativen in kvalitativen način prikazati posodobljeno stanje izvajanja. V prikazu so povzeti dosežen napredek in ugotovljeni problemi. Poročila vključujejo tudi priporočila Komisije vsem deležnikom. Tudi posebna poročila o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije vsebujejo opažanja o položaju na žariščnih točkah.⁵⁰ In končno, poenoten okvir poročanja dopolnjujejo priložnostna poročila ali posebna sporočila in informativni pregledi.⁵¹

66

Redna sporočila Evropske komisije o pristopu po načelu žariščnih točk prispevajo k temu, da je okvir poročanja o uporabi pristopa pregleden in odprt. Kvalitativni vidik poročanja (ugotovljeni problemi, priporočila itd.) kaže, da je Evropska komisija pripravljena spremljati dosežen napredek in poročati o njem.⁵² Vendar smo ugotovili, da:

• ni na voljo nobene analize stroškov in koristi, ki bi omogočala primerjavo odpiranja dodatnih lokacij žariščnih točk z nedavnim načrtom za sistematično uporabo pristopa po načelu žariščnih točk v vseh pristaniščih za izkrcanje brez nastanitvenih objektov, čeprav Komisija italijanske organe dosledno spodbuja, naj povečajo število žariščnih točk;⁵³
• žariščne točke obratujejo že več kot leto dni, vendar na ravni posameznih žariščnih točk še ni bil uveden okvir za spremljanje smotrnosti zaradi spremljanja učinkovitosti operacij in uporabe virov (kot so zaposleni in oprema), ugotavljanja in odprave morebitnih neizkoriščenih zmogljivosti in/ali ozkih grl ter omogočanja ugotavljanja najboljših praks, izmenjave pridobljenih izkušenj in sprememb, kadar so potrebne;
• ni izmenjave nekaterih podatkov, čeprav si Komisija prizadeva za konsolidacijo podatkov nacionalnih organov in agencij EU, npr. o času, ki ga migranti preživijo na žariščnih točkah, medtem ko čakajo na registracijo in izpolnjujejo svoje prošnje za azil (Grčija), nekateri ključni podatki pa niso zajeti (ali objavljeni), npr. o skupnem številu identificiranih in registriranih migrantov na žariščnih točkah, ki so prejeli odločbo o vrnitvi, ter številu dejansko vrnjenih migrantov (Italija).

Uspešnost pristopa po načelu žariščnih točk

67

Sodišče je preučilo, ali je pristop po načelu žariščnih točk omogočal identifikacijo in registracijo vseh migrantov in odvzem njihovih prstnih odtisov ter zagotovil pravočasno usmerjanje migrantov v ustrezne nadaljnje procese (azil, premestitev, vračanje).

Pristop po načelu žariščnih točk je izboljšal stopnjo registracije prispelih migrantov in odvzemanja njihovih prstnih odtisov

68

Temeljni cilj pristopa po načelu žariščnih točk je bil prispevati k boljšemu upravljanju meja z zagotavljanjem pravilne identifikacije in registracije vseh prispelih migrantov ter odvzema njihovih prstnih odtisov, kar je tudi osnovni pogoj za njihovo ustrezno usmerjanje v nacionalne azilne postopke, program za nujno premestitev ali postopek vračanja.

69

Pri identifikaciji se ugotavljajo osebni podatki migrantov in njihovo državljanstvo (pregledovanje) ter odkrivajo ogrožene osebe, upravičene do prednostne obravnave. Med registracijo se nato odvzamejo prstni odtisi, kot je zahtevano v uredbi o Eurodac, ki se shranijo v zbirki podatkov o prstnih odtisih EU. Migrante fotografirajo, njihove podatke vnesejo v ustrezne evropske in mednarodne zbirke podatkov in jih navzkrižno preverijo, preverijo avtentičnost njihovih dokumentov (če jih imajo), policija pa opravi varnostne preglede.

70

Policija izvaja te začetne procese s pomočjo agencije Frontex kot vrsto zaporednih opravil na delovnem območju žariščnih točk.⁵⁴ V tej ali kateri koli kasnejši fazi lahko migranti izrazijo željo, da bi zaprosili za azil (glej tudi diagram poteka za pristop po načelu žariščnih točk v Prilogi II).

71

V Grčiji so v času našega obiska julija 2016 migrante identificirali in registrirali ter jim odvzeli prstne odtise v treh dneh po njihovem prihodu na otoke.⁵⁵ Po podatkih Komisije na grških žariščnih točkah lahko od marca 2015 pravilno opravijo te naloge praktično za vse migrante, kar je veliko izboljšanje v primerjavi z 8-odstotno stopnjo registracije septembra 2015⁵⁶ (januarja 2016 je stopnja znašala že 78 %). Ta naloga je po sprejetju izjave EU in Turčije postala bolj obvladljiva, ker se je število prispelih migrantov v primerjavi z letom 2015 močno zmanjšalo.

72

V Italiji je število migrantov, prispelih leta 2016, primerljivo s številom za leto 2014 in 2015. Če pogledamo celotno registracijo prispelih migrantov, vidimo, da jih v Italiji samo približno tretjina pristane (in so registrirani) na žariščnih točkah,⁵⁷ večina pa se jih izkrca v drugih pristaniščih. Po najnovejših podatkih Italijanskih organov⁵⁸ se je odstotek migrantov, ki so jih registrirali in jim odvzeli prstne odtise, zelo povečal, in sicer s približno 60 % v prvi polovici leta 2015 na v povprečju 97 % za celo leto 2016. To kaže, da je bil učinek pristopa po načelu žariščnih točk pozitiven ne samo na štirih žariščnih točkah, ampak leta 2016 tudi v drugih 15 pristaniščih za izkrcanje (glej tudi odstavka 45 in 46), zaradi česar se je zmanjšalo tveganje, da bodo nekateri migranti prišli v državo, ne da bi bili ustrezno registrirani in bi jim bili odvzeti prstni odtisi. Vsi deležniki, s katerimi so bili opravljeni razgovori, so se strinjali, da je imel pristop po načelu žariščnih točk pomembno vlogo pri izboljšanju položaja v Italiji ne samo z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture, ampak tudi z uvedbo standardnih postopkov, ki jih je treba upoštevati, in s pozitivnim vplivom na prakso nasploh.

73

Poleg tega se v skladu s pristopom po načelu žariščnih točk zahteva, da se osebni podatki in prstni odtisi vseh migrantov z neurejenim statusom vnesejo v razne nacionalne, evropske in mednarodne varnostne zbirke podatkov ter se preverijo v njih, kot je predvideno v pravilih skupnega evropskega azilnega sistema. Vendar varnostne preglede, ki jih je treba izvajati, omejujeta veljavni pravni okvir in način zasnove sistemov. Do septembra 2016 so imeli Frontexovi gostujoči uradniki v skladu s Frontexovim mandatom dostop do evropskih zbirk podatkov na področju varnosti in preverjanja dokumentov, samo če jih je za to pooblastila njihova država gostiteljica.⁵⁹ V Grčiji so lahko sodelovali pri tem delu nalog samo v okviru neformalnih delovnih dogovorov z lokalno policijo.

74

Nova uredba o evropski mejni in obalni straži skupinam te agencije omogoča dostop do ustreznih zbirk podatkov.⁶⁰ Vendar problem v zvezi z interoperabilnostjo zbirk podatkov na področju varnosti (neobstoj ene same vstopne točke v sistem, ki bi omogočala pregledovanje več zbirk podatkov z enim iskanjem) pomeni tudi težavo za varnostne preglede, ki je ni mogoče rešiti v kratkem času.⁶¹

Na delovanje žariščnih točk vplivajo ozka grla v postopkih nadaljnje obravnave

75

Pristop po načelu žariščnih točk je zelo prepleten z nadaljnjimi postopki. Za zagotavljanje uspešnega usmerjanja migrantov v azilni postopek ter premestitev ali morebitno vračanje migrantov je treba v ustreznem času končati postopke po registraciji. Poleg tega bi morali migranti prejeti ustrezne informacije o različnih postopkih.

Grčija

76

Ko se na novo prispeli migranti srečajo z možnostjo takojšnje vrnitve, praktično vsi zaprosijo za mednarodno zaščito. Zaradi majhnega števila prošenj za azil v Grčiji pred marcem 2016 je imela grška azilna služba le malo zaposlenih in je bilo zato treba njihovo število nujno povečati, da bi lahko obvladali to nenadno povečanje števila prošenj za azil. Vendar to povečanje pred začetkom veljavnosti izjave EU in Turčije ni bilo načrtovano, proces zaposlovanja in usposabljanja novih sodelavcev po začetku veljavnosti izjave pa je trajal nekaj časa, kar je vplivalo na zmogljivost grške azilne službe za obravnavanje prošenj za azil. Število sodelavcev grške azilne službe se je avgusta 2016 povečalo z zaposlitvijo 124 oseb, financirano z nepovratnimi sredstvi za nujno pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje na podlagi sporazuma z EASO.⁶²

77

Septembra 2016⁶³ večina migrantov, ki so prispeli po 20. marcu, še vedno ni imela možnosti, da bi vložila prošnjo za azil.⁶⁴ Dajanje prednosti prosilcem za azil nekaterih narodnosti pred drugimi⁶⁵ in pomanjkanje jasnih informacij za migrante o postopkih in čakalnih dobah je pripomoglo k naraščajočim napetostim v taboriščih.

78

Poleg tega od marca 2016 na novo prispeli migranti nimajo več možnosti za premestitev. To temelji na sklepu grške azilne službe in mnenjih držav članic, izraženih na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve, v skladu s katerimi naj bi bila premestitev namenjena zlasti migrantom na celini, ki so prispeli pred 20. marcem. Nedvoumna pravna podlaga za to stališče ni vključena v sklepa Sveta o premestitvi.

79

Kot ugotavlja Komisija,⁶⁶ je tempo vračanj na podlagi izjave EU in Turčije počasen, kar je prav tako prispevalo k prenatrpanosti žariščnih točk. Ker skoraj vsi na novo prispeli migranti zaprosijo za azil, se lahko o njihovi vrnitvi razmišlja, šele potem ko je bila zavrnjena njihova prošnja za azil in izčrpana njihova pravica do pritožbe. Doslej je bilo v obdobju od konca marca 2016 do začetka decembra 2016 z grških otokov v Turčijo vrnjenih skupaj 748 migrantov, na otoke pa jih je prispelo skupaj približno 17 000.⁶⁷

Italija

80

V Italiji pristop po načelu žariščnih točk deluje, kot je bilo načrtovano, saj se 90 % prispelih migrantov registrira in se jim odvzamejo prstni odtisi (glej odstavek 72), poleg tega pa dobijo možnost, da zaprosijo za azil. Prav tako se že med procesom registracije na žariščnih točkah ugotavlja, kdo je upravičen do premestitve, nato pa te begunce premestijo v posebne sprejemne centre.

81

Na začetku uporabe pristopa po načelu žariščnih točk je bil največji začetni problem v zvezi s sistemom premestitev najti kandidate, ki so upravičeni do premestitve in zainteresirani zanjo. Zdaj ko imajo migranti boljše informacije o premestitvah, je bilo v okviru bolj strukturiranega pristopa po načelu žariščnih točk odkritih več kandidatov, tako da je glavno ozko grlo pri premestitvah to, da so države članice prevzele obveznost za sprejem premajhnega števila beguncev. Do 27. septembra 2016 – leto dni po sprejetju sklepa Sveta o premestitvah in na polovici dvoletnega obdobja njegovega izvajanja – je bilo dejansko premeščenih iz Italije le 1 196 oseb, med katerimi ni nobenega mladoletnika brez spremstva, države članice pa so se formalno zavezale, da bodo sprejele 3 809 beguncev iz Italije (čeprav bi moralo biti v skladu z obvezo iz sklepa Sveta iz Italije premeščenih skupaj 34 953 oseb).⁶⁸

82

Drugo ozko grlo povzroča nizka stopnja izvajanja sklepov o vračanju, ki je po podatkih, prejetih od italijanskih organov, še vedno nižja od 20 %.⁶⁹ Med strukturne težave v zvezi z izvajanjem vrnitev, ki so jih odkrili italijanski organi in jih opisali v svojem načrtu, spadajo majhna zmogljivost centrov za identifikacijo in izgon ter pomanjkanje sodelovanja izvornih držav pri ponovnem sprejemu.

83

Glede na stalno visoko število prihajajočih migrantov (več kot 150 000 prihodov na leto od leta 2014) skupaj z obstoječimi ozkimi grli v zvezi z odhodi migrantov zaradi premestitve in vračanja bi se kmalu lahko pojavil problem v zvezi z zmogljivostmi vseh namestitvenih objektov za prosilce za azil v Italiji.

Zaključki in priporočila

84

Za vse elemente nadzora meja in za obravnavanje prošenj za azil so v prvi vrsti odgovorne države članice EU. Komisija je zato uvedla ta nov pristop po načelu žariščnih točk kot pomoč Grčiji in Italiji, državama članicama v prvi liniji, pri obvladovanju nenadnega dramatičnega povečanja migrantov z neurejenim statusom, ki so v letih 2015 in 2016 prihajali na njune zunanje meje. Namen tega pristopa je zagotoviti operativno pomoč državam članicam, s katero bi se zagotovila identifikacija in registracija prispelih migrantov ter odvzem njihovih prstnih odtisov in njihova usmeritev v ustrezne nadaljnje postopke. Splošna ugotovitev Sodišča je, da je pristop po načelu žariščnih točk v zelo zahtevnih in nenehno spreminjajočih se razmerah pripomogel k upravljanju migracij v dveh državah članicah v prvi liniji, saj so se zaradi njega povečale sprejemne zmogljivosti, izboljšali postopki registracije in okrepilo usklajevanje prizadevanj za pomoč.

85

V obeh državah so pri izbiri lokacij za žariščne točke upravičeno upoštevali glavne vstopne točke in razpoložljivost obstoječih objektov. Vendar pa je vzpostavljanje žariščnih točk vzelo več časa, kot je bilo načrtovano. V Grčiji so bile štiri od petih načrtovanih žariščnih točk pripravljene za delovanje marca 2016. Zadnja je začela delovati junija 2016. V Italiji so bile štiri od šestih načrtovanih žariščnih točk pripravljene za delovanje marca 2016, dve dodatni pa so še vzpostavljali, vendar konec februarja 2017 še nista bili pripravljeni za delovanje. Kljub precejšnji pomoči EU sprejemne zmogljivosti v obeh državah konec leta 2016 še niso zadoščale za ustrezen sprejem števila prispelih migrantov (v Italiji) in njihovo nastanitev (v Grčiji). Še vedno je bilo premalo primernih zmogljivosti za nastanitev in obravnavanje mladoletnikov brez spremstva v skladu z mednarodnimi normami, in sicer na žariščnih točkah in v naslednji fazi sprejema (glej odstavke 36 do 47).

86

Komisija in ustrezne agencije EU so z zagotavljanjem strokovnjakov, finančnih in tehničnih virov, svetovanja in usklajevanja podpirale prizadevanja držav članic, ki so v prvi vrsti. Zmožnost agencij za zagotovitev te podpore je bila in še bo zelo odvisna od virov, ki jih priskrbijo druge države članice. Poleg tega so bili strokovnjaki velikokrat napoteni v države članice za zelo kratek čas, kar je zmanjševalo njihovo učinkovitost. Te pomanjkljivosti poskušajo zdaj odpraviti z novimi (ali načrtovanimi) pristojnostmi ustreznih agencij (glej odstavke 48 do 55).

87

V obeh državah je bilo usklajevanje pristopa po načelu žariščnih točk lažje zaradi prisotnosti sodelavcev Komisije ali agencij, določenih za to nalogo, na operativni ravni pa zaradi regionalnih projektnih skupin, čeprav njihova vloga v pristopu po načelu žariščnih točk še ni povsem opredeljena. Standardni operativni postopki so bistveni element pri razčiščevanju odgovornosti in postopkov usklajevanja, zlasti kadar je vključenih veliko različnih akterjev, kot se dogaja pri sedanjem pristopu po načelu žariščnih točk. Italija je uvedla standardne operativne postopke za žariščne točke, ki jih uporablja na žariščnih točkah in v pristaniščih, v katerih se migranti izkrcavajo in ki se uporabljajo kot žariščne točke. V Grčiji pa ti postopki še vedno niso bili sprejeti. Usklajevanje na ravni posameznih žariščnih točk je še vedno nepopolno. Čeprav je bilo ugotovljeno, da so za skupno upravljanje žariščnih točk odgovorni centralni organi držav članic, ti vsaj v Grčiji še niso prevzeli vse odgovornosti zanj. Komisija redno in temeljito spremlja napredek in probleme v zvezi z žariščnimi točkami ter poroča o njih, vendar si posamezni deležniki nekaterih informacij ne izmenjujejo. Poleg tega se ne poroča o nekaterih ključnih kazalnikih smotrnosti (glej odstavke 56 do 66).

88

V Grčiji in Italiji se je s pristopom po načelu žariščnih točk zagotovilo, da je bila leta 2016 večina prispelih migrantov ustrezno identificiranih in registriranih in da so jim odvzeli prstne odtise ter da so bili njihovi podatki preverjeni v ustreznih varnostnih podatkovnih zbirkah. Tako je pristop po načelu žariščnih točk prispeval k boljšemu upravljanju migracijskih tokov (glej odstavke 68 do 74). Poleg tega je v skladu s tem načelom treba migrante napotiti na ustrezne nadaljnje postopke, tj. vlaganje prošenj za azil v državi, premestitev v drugo državo članico (kadar je primerno) ali vrnitev v izvorno (ali tranzitno) državo. Ti nadaljnji postopki se navadno izvajajo počasi. Pri njih prihaja do različnih ozkih grl, kar ima lahko negativne posledice za delovanje žariščnih točk (glej odstavke 76 do 83).

89

Na podlagi teh zaključkov je Sodišče pripravilo več priporočil, navedenih v nadaljevanju. Ker migracijska kriza, ki vpliva na zunanje meje EU, še traja, priporočila od 1 do 4 obravnavajo vprašanja, ki bi jih bilo treba čim prej obravnavati kot nujna.

Priporočilo 1 – Zmogljivosti žariščnih točk

• Komisija bi morala skupaj z ustreznimi agencijami Grčiji zagotoviti dodatno podporo pri odpravljanju pomanjkanja zmogljivosti na žariščnih točkah:

  • z nadgradnjo namestitvenih zmogljivosti na otokih, na katerih so žariščne točke,
  • dodatno pospešitvijo obdelave prošenj za azil (s pomočjo EASO) in hkratnim zagotavljanjem jasnih informacij migrantom o tem, kako in kje bodo obravnavane njihove prošnje za azil,
  • izvrševanjem obstoječih postopkov vračanja, kadar je to ustrezno (s pomočjo agencije Frontex).

• Komisija bi morala skupaj z ustreznimi agencijami še naprej podpirati prizadevanja Italije za povečanje števila žariščnih točk, kot je bilo načrtovano na začetku, in izvajanje dodatnih ukrepov za razširitev pristopa po načelu žariščnih točk, da bi vključeval tudi izkrcavanja zunaj določenih lokacij žariščnih točk.

Priporočilo 2 – Mladoletniki brez spremstva

• Komisija bi morala skupaj z ustreznimi agencijami in mednarodnimi organizacijami pomagati organom v Grčiji in Italiji pri izvajanju vseh možnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da se mladoletniki brez spremstva, ki prispejo kot migranti, obravnavajo v skladu z mednarodnimi normami, vključno z zagotavljanjem ustreznih zatočišč, zaščite, dostopa do azilnih postopkov in prednostne obravnave v teh postopkih ter morebitne premestitve.
• Komisija bi morala vztrajati, da se za vsako žariščno točko/lokacijo imenuje oseba, zadolžena za varstvo otrok.
• Komisija in ustrezne agencije bi morale dodatno pomagati odgovornim organom z zagotavljanjem usposabljanja in pravnega svetovanja ter še naprej spremljati položaj in poročati o sprejetih ukrepih in doseženem napredku.

Priporočilo 3 – Zagotavljanje strokovnjakov

• Komisija in agencije bi morale še naprej pozivati vse države članice, naj zagotovijo več strokovnjakov za boljše zadovoljevanje trenutnih potreb.
• Obdobje, za katerega države članice napotijo strokovnjake v Grčijo in Italijo, bi moralo biti dovolj dolgo, profili strokovnjakov pa v skladu z zahtevanimi profili, da bi bila podpora, ki jo zagotavljajo Frontex, EASO in Europol, dovolj učinkovita in uspešna.

Priporočilo 4 – Vloge in odgovornosti pri pristopu po načelu žariščnih točk

• Komisija bi morala skupaj z agencijami in nacionalnimi organi jasneje opredeliti vlogo, strukturo in odgovornosti regionalne projektne skupine EU pri pristopu po načelu žariščnih točk.
• Komisija in agencije bi morale še naprej vztrajati, da morata Italija in Grčija imenovati po eno samo osebo, ki bo dalj časa pristojna za splošno upravljanje in delovanje posameznega žariščnega območja, in da je treba v Grčiji uvesti standardne operativne postopke za žariščne točke.

Priporočilo 5 – Vrednotenje pristopa po načelu žariščnih točk

• Komisija in agencije bi morale do konca leta 2017 ovrednotiti zasnovo pristopa po načelu žariščnih točk in njegovo uporabo doslej ter predlagati rešitve za nadaljnji razvoj. Te bi morale vključevati standardni vzorec podpore, ki bi se uporabljal za prihodnje velike migracijske premike, opredelitev različnih vlog in odgovornosti, minimalne zahteve v zvezi z infrastrukturo in človeškimi viri, vrsto podpore, ki jo je treba zagotoviti, ter standardne operativne postopke.
• V analizi bi bilo treba oceniti tudi potrebo po dodatni pojasnitvi pravnega okvira za pristop po načelu žariščnih točk kot dela upravljanja zunanjih meja EU.

To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi Karel PINXTEN, član Evropskega Računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 21. marca 2017.

Kratice in okrajšave

AMIF: Sklad za azil, migracije in vključevanje

EASO: Evropski azilni podporni urad

Europol: Evropski policijski urad

EURTF: regionalna projektna skupina EU

Frontex: Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (od oktobra 2016: Evropska agencija za mejno in obalno stražo)

IOM: Mednarodna organizacija za migracije

ISF: Sklad za notranjo varnost

NVO: nevladna organizacija

PDEU: Pogodba o delovanju Evropske unije

RIS: služba za sprejem in identifikacijo

SEAS: Skupni evropski azilni sistem

SOP: standardni operativni postopek

SRSS: podporna služba za strukturne reforme

UNHCR: Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti za posamezna proračunska področja ali upravljavske teme. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil senat III, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Karel Pinxten in ki je specializiran za porabo na področjih zunanjih ukrepov, varnosti in pravice. Revizijo sta vodila člana Sodišča Hans Gustaf Wessberg in Istvan Szabolcs Fazakas, pri njej pa so sodelovali vodja švedskega kabineta Peter Eklund in ataše v švedskem kabinetu Emmanuel-Douglas Hellinakis, ataše v madžarskem kabinetu Márton Baranyi, vodilna upravna uslužbenka Sabine Hiernaux-Fritsch, vodja naloge Ruurd de Jong in revizorji Wayne Codd, Jiri Lang, Karel Meixner in Cyril Messein.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Odziv EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk
(v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU)

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017

PDF	978-92-872-7359-8	1977-5784	10.2865/870938	QJAB17007SLN
HTML	978-92-872-7347-5	1977-5784	10.2865/312949	QJAB17007SLQ

© Evropska unija, 2017

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod:

  • na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi:

  • pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm),
  • pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm),
  • pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali
  • s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).