Naložbe za delovna mesta in rast

Naložbeni načrt za Evropo

Cilji naložbenega načrta so odpraviti ovire za naložbe, naložbenim projektom zagotoviti prepoznavnost in tehnično pomoč ter smotrneje uporabiti vire financiranja. Rezultati iz leta 2019 kažejo, da je imel načrt pomemben makroekonomski učinek in prinesel oprijemljive koristi za ljudi in podjetja.

Junckerjeva Komisija (november 2014–november 2019) je od začetka mandata v središče svojega delovanja in razprave o prihodnosti Evrope položila socialne prednostne naloge. Dosežen je bil znaten napredek: trenutno je zaposlenih 241 milijonov ljudi, kar je približno 14 milijonov več kot leta 2014, stopnja zaposlenosti pa še nikoli ni bila tako visoka (73,9 %), medtem ko je stopnja brezposelnosti padla na najnižjo raven od leta 2000. Brezposelnost mladih je sicer prevelika, vendar je z najvišje ravni 24,1 %, ki jo je dosegla leta 2013, novembra 2019 upadla na 14,3 %.

Ekonomska in fiskalna politika

Evropski semester

Evropski semester je letni cikel usklajevanja ekonomske in socialne politike med državami članicami za okrepitev gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. V tem okviru Komisija Svetu vsako leto predloži sklop priporočil za države članice. Po izstopu Grčije iz programa za ekonomsko prilagoditev avgusta 2018 so bila priporočila prvič naslovljena na vseh 28 držav članic.

Splošni cilj letošnjih predlogov Komisije je bil države članice spodbuditi, da z modernizacijo gospodarstev in krepitvijo odpornosti povečajo svoj potencial rasti. Glede na trenutne ugodne gospodarske razmere in negotovosti v svetovnem merilu so bile vse države članice pozvane, naj dajo prednost reformam, ki spodbujajo trajnostno rast, ki koristi vsem, skupaj z dobro usmerjenimi naložbenimi strategijami in odgovornimi fiskalnimi politikami. Svet je priporočila sprejel julija.

Vsebina priporočil odraža splošne prednostne naloge, določene v letnem pregledu rasti in priporočilu o ekonomski politiki evroobmočja. Priporočila temeljijo na podrobni analizi poročil o državah, objavljenih februarja 2019, in oceni nacionalnih programov, predstavljenih aprila. V poročilu o mehanizmu opozarjanja je bilo za poglobljeni pregled določenih trinajst držav članic, da bi se ocenilo, ali se soočajo z neravnotežji oziroma ali pri njih obstaja tveganje nastanka neravnotežij. Ugotovljeno je bilo, da se z neravnotežji sooča deset držav članic, s čezmernimi neravnotežji pa se soočajo tri.

Priporočila za posamezne države poudarjajo pomen opredelitve in prednostne razvrstitve naložbenih potreb na nacionalni ravni ter namenjajo posebno pozornost regionalnim in teritorialnim razlikam. To je v skladu s temeljito analizo naložbenih potreb in ozkih grl, ugotovljenih v poročilih za posamezno državo članico. Prednostne naloge pri uporabi sredstev EU v naslednjem dolgoročnem proračunu EU (2021–2027) bi morale biti določene na tej podlagi.

V priporočilih se priznava, da za premagovanje trenutnih in prihodnjih izzivov naša vse bolj digitalizirana in globalizirana gospodarstva potrebujejo pametnejše naložbe v infrastrukturo, inovacije, izobraževanje in spretnosti ter dodatne ukrepe za zagotavljanje vzdržnih in vključujočih sistemov socialnega varstva za naše starajoče se prebivalstvo.

Semester odraža tudi načela iz evropskega stebra socialnih pravic: enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost. Vse države članice so prejele priporočilo o spretnostih, številne pa tudi o izvajanju reform trgov dela. Druga priporočila so se na primer osredotočala na potrebo po politikah za opolnomočenje prikrajšanih skupin, kot so nizko usposobljeni delavci, mladi, starejši, invalidi in osebe z migrantskim ozadjem. Sistemi socialne zaščite se izboljšujejo, vendar še vedno obstajajo vrzeli v pokritosti in ovire za dostop.

Javne finance

Zdrave javne finance so bistvena podlaga za gospodarsko stabilnost in trajnostno rast. Zmanjšanje dolgov in primanjkljajev je pomembno, da se vladam zagotovi fiskalna rezerva za ublažitev učinkov morebitnega upada gospodarske rasti. Javni dolg v EU se še naprej zmanjšuje, vendar je napredek neenakomeren in ravni javnega dolga so v številnih državah članicah še vedno previsoke.

Makroekonomska stabilnost je predpogoj za rast, zato ima EU pravila in postopke za ugotavljanje dolga in primanjkljajev ter preprečevanje, da bi ogrozili rast v državah članicah. Čeprav so se neravnotežja v evroobmočju v letu 2019 še naprej zmanjševala, so potrebni nadaljnji ukrepi politike. Februarska analiza Komisije je pokazala, da se z neravnotežji sooča deset držav članic, neravnotežja v Grčiji, Italiji in na Cipru pa so bila ocenjena kot čezmerna.

Komisija v svojih priporočilih za posamezne države članice določa cilje, da bi jim pomagala doseči srednjeročne proračunske cilje. Države članice, ki si to lahko privoščijo, bi morale uporabiti fiskalne in strukturne politike za povečanje kakovostnih javnih naložb, zlasti na področjih, ki izboljšujejo možnosti za gospodarsko rast, kot so izobraževanje in spretnosti, infrastruktura in inovacije.

Komisija je junija Svetu predlagala zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v primeru Španije, kar pomeni, da je država primanjkljaj trajno zmanjšala na manj kot 3 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zato v korektivnem delu pravil EU o primanjkljaju ni več nobene države članice, medtem ko jih je bilo leta 2011 v njem 24.

Hkrati je Komisija preučila, ali več držav članic spoštuje pravila EU o javnem dolgu in primanjkljaju, da bi lahko ocenila, ali bi bilo treba začeti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Ugotovila je, da Belgija, Francija in Ciper zahteve izpolnjujejo, da pa bi bil upravičen začetek postopka zaradi čezmernega primanjkljaja Italije. Po julijski napovedi italijanskih organov o dodatnih fiskalnih spodbudah je Komisija zaključila, da ni več potrebe po začetku postopka.

Madžarsko in Romunijo je opozorila, da se preveč oddaljujeta od svojih srednjeročnih proračunskih ciljev, in priporočila, naj si jih prizadevata izpolniti. Po drugi strani je za Grčijo menila, da je dokaj dobro začela izvajati reforme po izteku programa, čeprav se je zdelo, da se je izvajanje nekaterih upočasnilo in da obstaja tveganje, da nekatere zaveze morda ne bodo izpolnjene.

Izogibanje davkom zmanjšuje nacionalne prihodke, moti pošteno konkurenco in negativno vpliva na rast. Ker je evropski semester namenjen usklajevanju nacionalnih politik za zagotavljanje konvergence ter močne, konkurenčne in socialne Evrope, so boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in prizadevanja za davčno usklajevanje bistvenega pomena za zaščito evropskih državljank in državljanov in njene konkurenčnosti. Zato je Komisija izdala priporočila za več držav članic in za evroobmočje kot celoto, da bi obravnavala vprašanje agresivnega davčnega načrtovanja.

Unija kapitalskih trgov

Stabilni in učinkoviti kapitalski trgi so bistveni za rast, delovna mesta in naložbe. Unija kapitalskih trgov, ki zajema mešanico regulativnih in neregulativnih reform za boljše povezovanje prihrankov in naložb, je neločljiv sestavni del strategije EU za spodbujanje na teh področjih.

Njen namen je okrepiti evropski finančni sistem z alternativnimi viri financiranja ter več priložnostmi za male in institucionalne vlagatelje. To pomeni več možnih virov financiranja za podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska podjetja, kot so tvegani kapital in kapitalski trgi. Močna unija kapitalskih trgov je potrebna tudi za dopolnitev bančne unije, da se okrepita ekonomska in monetarna unija ter mednarodna vloga evra.

Velik poudarek je na trajnostnem financiranju, saj finančni sektor začenja vlagatelje, ki se zavedajo pomena trajnostnega razvoja, podpirati pri izbiri ustreznih projektov in podjetij. Unija kapitalskih trgov prispeva k usmerjanju naložb v to smer, s čimer prispeva k energetski, podnebni in okoljski agendi EU.

S sprejetjem dogovora o enajstih od trinajstih predlogov bo unija kapitalskih trgov postala pravo gonilo naložb na enotnem trgu, saj bo podjetjem iz EU zagotovila dodatne vire financiranja, državljankam in državljanom pa dodatne možnosti varčevanja za prihodnost. Šest predlogov je namenjenih čim boljšemu izkoriščanju enotnega trga z novimi evropskimi produkti, oznakami in dovoljenji za čezmejno opravljanje storitev; pet prizadevanjem, da se pravila za podjetja in vlagatelje poenostavijo in postanejo bolj sorazmerna; dva pa izboljšanju nadzora kapitalskih trgov.

Evropski parlament in Svet sta se aprila dogovorila o ciljno usmerjenih spremembah dveh ključnih delov zakonodaje na področju finančnih storitev: uredbi o zlorabi trga in uredbi o prospektu. S  spremembami pravil o zlorabi trga se vzpostavlja boljše ravnovesje med zmanjšanjem birokracije za mala podjetja ter zaščito celovitosti trga in vlagateljev.

Predlagane spremembe uredbe o prospektu bodo izdajateljem na zagonskih trgih MSP omogočile, da pri prehodu na organizirani trg (tj. glavno borzo) pripravijo manj obsežen prospekt, kar lahko za rastoča podjetja te vrste pomeni znatne prihranke pri stroških.

Dodaten mejnik pri doseganju unije kapitalskih trgov je bila uvedba prostovoljnega sistema pokojninskega varčevanja, t. i. vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP), ki ga bo ponujal širok nabor ponudnikov finančnih storitev po EU. Skupaj z obstoječimi nacionalnimi zasebnimi pokojninskimi shemami bo dopolnjeval obstoječe javne in poklicne pokojninske sisteme. Uredba je bila sprejeta 14. junija in se bo začela uporabljati v dveh letih, ko naj bi na trg prišli prvi tovrstni produkti.

S PEPP bodo potrošniki dobili več izbire, koristi močnejše konkurence, večjo preglednost in prožnost pri izbiri produktov. Mobilni državljani in državljanke bodo lahko še naprej prispevali v isti produkt ne glede na to, kje v Evropski uniji prebivajo.

Zadnji dan julija so začela veljati nova pravila za spodbujanje čezmejne distribucije investicijskih skladov. S posodobljenim okvirom bo ta distribucija enostavnejša, hitrejša in cenejša, povečala pa bo tudi konkurenco med investicijskimi skladi. Vlagatelji bodo imeli več izbire in boljšo kakovost, prav tako pa bodo bolje zaščiteni.

Dosežen je bil tudi dogovor o direktivi, s katero se bodo uspešna podjetja v finančnih težavah lažje učinkovito prestrukturirala, pošteni podjetniki pa bodo po končanem stečaju dobili drugo priložnost.

Evropski parlament in Svet sta se marca dogovorila tudi o novih pravilih, ki bodo olajšala financiranje malih podjetij na kapitalskih trgih. S pravili se bo zmanjšala birokracija za podjetja, ki si prizadevajo za dostop do „zagonskih trgov MSP“, nove kategorije mesta trgovanja za male izdajatelje, in sicer z uvedbo sorazmernejšega pristopa k podpori njihovemu kotiranju na borzi.

Spodbujanje raziskav, inovacij in tehnologije

Znanstvena odličnost in prodorne inovacije

Leta 2019 je bilo v programu EU Obzorje 2020 podpori raziskav in inovacij namenjenih 11 milijard evrov.

Zaradi vedno večjega gospodarskega pomena prodornih in prelomnih inovacij ter na podlagi uspešnega začetka pilotne faze Evropskega sveta za inovacije bo slednja v naslednjih dveh letih znatno razširjena. Za obdobje 2019–2020 sta bili odobreni dobri dve milijardi evrov, ki pokrivata celotno inovacijsko verigo: od projektov „Pathfinder“ (Iskalec) do podpore za napredne tehnologije iz nekonvencionalne raziskovalne baze in financiranja „Accelerator“ (Pospeševalec) za pomoč zagonskim ter malim in srednjim podjetjem pri razvoju in širjenju inovacij do točke, na kateri lahko privabijo zasebne naložbe.

EU v vesolju

Leta 2019 sta Evropski parlament in Svet dosegla začasni delni dogovor o vesoljskem programu EU za obdobje 2021–2027, da bi Evropska unija ostala vodilna na področju vesoljskih tehnologij ter spodbujala konkurenčno vesoljsko industrijo v Evropi.

V programu s predlaganim proračunom 16 milijard evrov bi bile združene vse podpore EU za vesolje, hkrati pa bi se trenutne ravni financiranja povečale za več kot tretjino. Program bi temeljil na novih potrebah in razpoložljivih tehnologijah ter okrepil dostop Evrope do vesolja in vzpostavil evropski pristop k podpori inovativni in konkurenčni vesoljski industriji.

Evropski globalni satelitski navigacijski sistem Galileo je najnatančnejši globalni satelitski navigacijski sistem. Septembra se je število uporabnikov sistema Galileo po vsem svetu, vključno z uporabniki pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, ki omogočajo uporabo tega sistema, po ocenah povečalo na milijardo. Program Copernicus, ki je največji ponudnik podatkov o opazovanju Zemlje na svetu, se uporablja pri spremljanju podnebnih sprememb in upravljanju varnosti meja ter hudih katastrof po vsem svetu. Copernicus vsak dan dostavlja 12 terabajtov podatkov, ki so posameznikom in podjetjem v celoti, odprto in prosto na voljo za uporabo ter predstavljajo zlato jamo za velepodatke in obdelavo v oblaku. Od leta 2019 se je z njegovo pomočjo izboljšal prenos podatkov, zlasti slik, poleg tega pa lahko uporabniki lažje odkrivajo, prenašajo in obdelujejo njegove podatke zaradi nadgradnje storitev za dostop do podatkov in informacij.

Obrambna industrija EU

Tri četrtine državljank in državljanov EU si želi več varnosti (Eurobarometer, november 2018), zato je EU okrepila svoja prizadevanja in zaveze za obrambno unijo. V stalnem strukturnem sodelovanju, ki je začelo delovati decembra 2017, je združenih 25 sodelujočih držav članic, ki so pripravljene sprejeti bolj zavezujoče zaveze za sodelovanje na varnostnem in obrambnem področju ter se udeležiti najzahtevnejših misij. Začetih je bilo že 34 projektov, med drugim na področju vojaške mobilnosti, pomorskega nadzora in kibernetske varnosti. Komisija na povabilo sodelujočih držav članic sodeluje kot opazovalka.

Pilotna programa Evropskega obrambnega sklada s skupnim proračunom v višini 590 milijonov evrov sta bila izvedena po načrtih ob začetku zadnjega leta pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (2017–2019). Evropski program za razvoj obrambne industrije (2019–2020) sofinancira skupni razvoj obrambnih zmogljivosti. Dogovor o njegovem delovnem programu je bil sprejet marca, razpisi za zbiranje predlogov pa so bili objavljeni aprila.

Vlaganje v regije, mesta in podeželska območja

V letu 2019 je kohezijska politika z več tisoč velikimi in malimi naložbami po vsej EU še naprej podpirala delovna mesta in rast. V zadnjih petih letih je bilo podprtih milijon podjetij, kar je ustvarilo več sto tisoč novih delovnih mest. Na milijone ljudi je prejelo pomoč za usposabljanje, izobraževanje ali iskanje zaposlitve, njihova gospodinjstva so bila priključena na boljšo širokopasovno povezavo, poleg tega pa so uživali koristi boljše prometne infrastrukture in inovacij v zdravstvu. 


Evropski sklad za regionalni razvoj je podprl tudi dve državi članici in deset evropskih regij v industrijski tranziciji: Litvo, Slovenijo, Severno in Vzhodno Finsko (Finska), Severno Srednjo Švedsko (Švedska), Širši Manchester (Združeno kraljestvo), Saško (Nemčija), Valonijo (Belgija), Piemont (Italija), Kantabrijo (Španija) ter Hauts-de-France, Centre-Val de Loire in Grand Est (Francija). Vsak od teh dvanajstih pilotnih projektov bo prejel 300 000 evrov nepovratnih sredstev EU za lažji industrijski prehod in oblikovanje razvojnih strategij na podlagi njihovih primerjalnih prednosti, tj. adutov za pametno specializacijo.

Sredstva kohezijske politike se vlagajo tudi v inovativna zagonska podjetja. Hrvaški sklad tveganega kapitala bo na primer na podlagi 32,5 milijona evrov iz Evropskega investicijskega sklada, ki so bili napovedani aprila, v državi vlagal v nove projekte z velikim potencialom rasti. Po predvidevanjih bo lažji dostop do financiranja koristil več kot 100 zagonskim podjetjem.

V širšem okviru je Komisija napovedala sredstva v višini 4 milijard evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada za financiranje 25 velikih infrastrukturnih projektov v desetih državah članicah. Projekti zajemajo širok razpon tem, od čezmejnih plinovodov med Bolgarijo in Grčijo do upravljanja voda na Malti, raziskovalnih ustanov na univerzi v Nemčiji in posodobitve železniških prog na severu Portugalske. Skupaj z nacionalnim sofinanciranjem naložbe v te projekte znašajo 8 milijard evrov.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Skupna kmetijska politika je še naprej prispevala k rasti in naložbam s podpiranjem trajnostne proizvodnje hrane, trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, posodobitve podeželske infrastrukture in socialne vključenosti. Do konca tretjega četrtletja leta 2019 so programi za razvoj podeželja 2014–2020 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) dobili podporo, vredno 8 milijard evrov. Financiranje je bilo namenjeno krepitvi uspešnega poslovanja in konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva ter spodbujanju inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov.

Cilji politike razvoja podeželja so tudi varstvo okolja ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Kmetje so lahko prejeli finančno podporo za vključitev v sheme za razvoj okolju prijaznih praks upravljanja kmetij, ustvarjanje ugodnih pogojev za biotsko raznovrstnost ali obnovo mokrišč za sekvestracijo ogljika v tla. Skupaj je podpora iz EKSRP za obnovo, ohranjanje in izboljšanje ekosistemov v zvezi s kmetijstvom in gozdarstvom znašala skoraj 27 milijard evrov. Dodatni dve milijardi evrov sta bili porabljeni za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju. Skoraj pet milijard evrov iz EKSRP je bilo porabljenih za spodbujanje socialnega vključevanja, zmanjšanje revščine in gospodarski razvoj na podeželskih območjih.

Komisija si prizadeva za pravičnejšo in bolj uravnoteženo verigo preskrbe s hrano, da bi pomagala okrepiti položaj kmetov v vse bolj tržno naravnanem kmetijsko-živilskem sektorju. Aprila so začela veljati nova pravila o nepoštenih trgovinskih praksah s ciljem zaščite kmetov in agroživilskih podjetij pred njimi. Države članice morajo pravila prenesti v nacionalno zakonodajo do maja 2021. Sprejeta je bila tudi pobuda za povečanje preglednosti kmetijsko-živilskega trga, po kateri bo v verigi preskrbe s hrano vsem udeležencem na trgu na voljo več informacij.

Modro gospodarstvo

Modro gospodarstvo EU, v katerem so zajete vse trajnostne gospodarske dejavnosti, povezane z oceani, morji in obalnimi območji, še naprej raste. Po podatkih iz drugega poročila o modrem gospodarstvu EU, objavljenega maja, je sektor leta 2017 proizvedel dobiček v višini 74,3 milijarde evrov in zaposloval več kot 4 milijone ljudi. Najnovejši podatki kažejo visoke stopnje rasti v tradicionalnih in nastajajočih sektorjih modrega gospodarstva. Namen poročila je spodbuditi nadaljnjo rast z zagotavljanjem boljših podatkov, analize in znanja o morju.

Iz avgusta objavljenega letnega gospodarskega poročila o ribiški floti EU za leto 2019 je razvidno, da je bil leta 2017 sektor še naprej uspešen. To je predvsem posledica trajnostnih ribolovnih metod, višjih povprečnih cen rib, stalnih nizkih cen goriva in boljšega stanja nekaterih pomembnih staležev. Pričakuje se, da se bo pozitivni trend nadaljeval.

Promet za povezano Evropo

Leta 2019 je bilo izbranih 108 projektov, ki naj bi iz Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) prejeli 538 milijonov evrov nepovratnih sredstev za varnejšo, pametnejšo in bolj zeleno prometno infrastrukturo. Med temi projekti jih bo 39 (117 milijonov evrov) zmanjšalo hrup, ki ga povzročajo tovorni vlaki, razvilo čezmejne železniške povezave in nadgradilo ključno infrastrukturo v pristaniščih. Nadaljnjih 109 milijonov evrov bo podpiralo multimodalne logistične platforme, s čimer bo omogočeno premikanje tovora med različnimi načini prevoza. Dve drugi prednostni nalogi sta se nanašali na inteligentne prometne sisteme za ceste (80 milijonov evrov) ter inovacije in nove tehnologije (71 milijonov evrov).

Komisija je marca skupaj z Evropsko investicijsko banko uvedla novi mehanizem mešanega financiranja za prometni sektor v okviru IPE, tj. inovativen finančni instrument za podporo projektom, ki prispevajo k okoljski trajnostnosti in učinkovitosti prometnega sektorja v Evropi. Z začetnim proračunom v višini 200 milijonov evrov bo mehanizem vlagal v evropski sistem za upravljanje železniškega prometa in infrastrukturo za alternativna goriva. Organizaciji sta združili moči tudi za podporo naložbam v prometno varnost: prek platforme za varnejši promet bo lažje dostopati do tehničnega in finančnega svetovanja, zlasti glede cest.

Vlaganje v podjetja

Mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v Evropi in so ključni del gospodarstva EU. EU jih podpira s prizadevanji za izboljšanje poslovnega okolja in poenostavitvijo financiranja ter s  ponujanjem različnih storitev, ki jim pomagajo pri širjenju v EU in drugod.

EU je v letu 2018 predvsem prek programa za konkurenčnost malih in srednjih podjetij (COSME) pomagala mobilizirati 10 milijard evrov za 140 000 takih projektov z različnimi finančnimi instrumenti, med drugim z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI).

Vlaganje v ljudi

Reforme izobraževanja in usposabljanja so pomembna prednostna naloga v večini držav članic, v evropskem semestru 2019 pa jim je bilo namenjeno veliko pozornosti. Vlaganje v izobraževanje in spretnosti je bistveno za vzdrževanje inovativnosti in rasti produktivnosti, zlasti v hitro spreminjajočem se svetu dela z vse večjim pomanjkanjem znanj in spretnosti. Neenakost pri izobraževalnih rezultatih predstavlja grožnjo socialni koheziji in dolgoročni blaginji Evrope. Enak dostop do izobraževanja je bistvenega pomena tudi za prikrajšane skupine. Zaradi hitrih sprememb dela je treba več odraslih spodbujati k stalnemu izboljševanju njihovih spretnosti in vseživljenjskemu učenju. Priporočila na področju izobraževanja in usposabljanja so prejele vse države članice.

Svet je maja v okviru prizadevanj za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 sprejel priporočilo o kakovostni predšolski vzgoji in varstvu ter poučevanju in učenju jezikov. Junija je Komisija v okviru programa Erasmus+ napovedala prvih sedemnajst zavezništev Evropskih univerz, ki vključujejo 114 visokošolskih ustanov v 24 državah članicah. Ta zavezništva bodo nadgradila kakovost visokega šolstva, ga naredila privlačnejšega in spodbujala sodelovanje med ustanovami, študenti in osebjem.

EU je še naprej vlagala tudi v usposabljanje. S podporo in sofinanciranjem programa Erasmus za mlade podjetnike imajo novi in prizadevni podjetniki priložnost usposabljanja pri izkušeni osebi, ki vodi malo ali srednje podjetje v drugi državi. Lani je po vsej Evropi in širše sodelovalo 1 300 novih podjetnikov, 120 pa jih bo izkoristilo pilotni program Erasmus za mlade podjetnike – Global, v katerega so vključeni Izrael, Singapur ter ameriški zvezni državi New York in Pennsylvania.

Program Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport s proračunom v višini več kot 3,2 milijarde evrov je izkoristilo približno 650 000 mladih in 237 000 zaposlenih v izobraževalnih institucijah in mladinskih organizacijah. Prek pobude za zaposlovanje mladih je bilo za mlade, ki živijo v regijah s posebno visoko stopnjo brezposelnosti mladih, na voljo 350 milijonov evrov.

Povezovanje ljudi

V letu 2019 je imelo okoli 35 000 mladih priložnost raziskovati Evropo z vozovnico DiscoverEU, prek 90 000 mladih pa se je registriralo v evropsko solidarnostno enoto, od katerih jih je 12 000 sodelovalo v solidarnostnih aktivnostih po Evropi.

Bolj zdrava Evropa

Komisija se je skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike lotila poglobljenih študij zdravstvenih sistemov v EU. V poročilu o zdravstvenem stanju v EU in spremljevalnem poročilu je vključenih 30 profilov nacionalnih sistemov, izdaja za leto 2019 pa se je osredotočila na pet horizontalnih tem: nezaupanje v cepljenje, digitalno preobrazbo na področju spodbujanja zdravja in preprečevanja bolezni, vrzeli v dostopnosti zdravstvenih sistemov, prenos nalog med zdravstvenimi delavci in dostop bolnikov do zdravil.

EU je februarja, da bi zagotovila varnost zdravil, ki se prodajajo po državah članicah, uvedla zagotavljanje sledljivosti zdravil na recept od proizvajalca do končnega uporabnika in zaščitne elemente na teh zdravilih. Odtlej morajo proizvajalci na škatlice zdravil namestiti dvodimenzionalno črtno kodo in pripomoček za zaščito pred poseganjem v zdravilo, lekarne (tudi spletne) in bolnišnice pa morajo preveriti pristnost zdravil, preden jih izdajo pacientom. To je končni korak pri izvajanju direktive o ponarejenih zdravilih, ki je bila sprejeta leta 2011 in je namenjena zagotavljanju varnosti in kakovosti zdravil, ki se prodajajo v EU.

Proračun EU s poudarkom na doseganju rezultatov in kontinuiteti

Proračun EU je prispeval k trdnosti in odpornosti evropskega gospodarstva ter spodbujanju solidarnosti in varnosti znotraj in zunaj evropskih meja.

Skoraj polovica odobrenih sredstev (80 milijard evrov) je bila namenjena ukrepom za podporo gospodarske rasti in zmanjšanje gospodarskih vrzeli med regijami. Financiranje EU v okviru programa Obzorje 2020 je prispevalo 12,2 milijarde evrov za raziskave in inovacije, vključno z novim Skupnim podjetjem za evropsko visokozmogljivostno računalništvo. Povečal se je proračun za izobraževanje in usposabljanje (za 17,8 % za Erasmus+ v primerjavi z letom 2018) ter prometno in digitalno infrastrukturo (za 37 % za IPE). Podpora kmetijstvu in podeželskim območjem je ostala stabilna pri skoraj 60 milijardah evrov in je prispevala k boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostne rasti. Proračun za leto 2019 je bil dovolj prožen, da je omogočil obravnavanje notranjega vidika migracijskih vprašanj, pri čemer je bilo državam članicam prek nacionalnih operativnih programov namenjenih 386,3 milijona evrov od podpore v višini 1,2 milijarde evrov iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, 442,7 milijona evrov pa za upravljanje meja in 92,7 milijona evrov za varnost iz Sklada za notranjo varnost. Za vzpostavitev novega Evropskega javnega tožilstva je bilo skupaj namenjenih 5 milijonov evrov za pregon kaznivih dejanj zoper proračun EU, kot so goljufije, pranje denarja in korupcija.

Varnejša, cenejša in boljša povezljivost

Povezljivost je bila leta 2019 spet pomembna tema za EU. Ker se naše gospodarstvo in družba vedno bolj digitalizirata ter več izdelkov in storitev uporabljamo prek spleta, je varna, zanesljiva in cenovno dostopna povezljivost pomembnejša kot kdaj koli poprej.

Stroški klicanja in pošiljanja sporočil med državami članicami in drugimi deli Evrope se močno razlikujejo. V povprečju je bila standardna cena klica iz fiksnega ali mobilnega omrežja na številko iz druge države trikrat višja od standardne cene notranjega klica, standardna cena za sporočilo pa več kot dvakrat višja. S cenovnimi kapicami, ki so bile uvedene maja, je najvišji strošek klica s fiksnega ali mobilnega telefona znašal največ 0,19 evrov + davek na dodano vrednost (DDV) na minuto, sporočilo pa zdaj ne stane več kot 0,06 evrov + DDV. Po odpravi stroškov mobilnega gostovanja leta 2017 kapica za mednarodne klice v Evropi prinaša jasne in takojšnje koristi potrošnikom in podjetjem.

Druge oprijemljive koristi je prinesel začetek izvajanja sheme, ki je lokalnim organom pomagala vzpostaviti brezplačne dostopne točke Wi-Fi. Namen pobude WiFi4EU je do 8 000 skupnostim po vsej EU pomagati izboljšati njihovo povezljivost. Za financiranje namestitve dostopnih točk so lokalnim organom na voljo nepovratna sredstva EU v višini 15 000 evrov. Izvedena sta bila dva razpisa za zbiranje prijav; shemo uporablja več kot 5 000 skupnosti, poleg 2 800 skupnosti, ki so pomoč prejele že leta 2018. Vsaka skupnost ima na voljo osemnajst mesecev, da sredstva vloži v potrebno opremo za vzpostavitev svojih javnih dostopnih točk Wi-Fi.

V tem letu se je izboljšala tudi povezljivost na podeželskih območjih. Samo 53 % ljudi z oddaljenih in podeželskih območij ima hitri internetni dostop v primerjavi z 82 % v EU kot celoti. Odprava te digitalne vrzeli je ključna prednostna naloga. Mreža kompetenčnih uradov za širokopasovne povezave se je v letu 2019 znatno okrepila, saj k usklajevanju prizadevanj za širšo pokritost s širokopasovno povezavo v najbolj oddaljenih regijah EU prispeva 116 nacionalnih in regionalnih uradov. Boljša in hitrejša pokritost s širokopasovno povezavo bo izboljšala dostop do izobraževanja, zdravstva, upravnih storitev in podjetij, olajšala zaposlovanje in naložbe ter podpirala skupnosti na teh področjih.

Širitev mreže je rezultat aprilske zaveze držav članic, da si bodo skupaj prizadevale za sprostitev potenciala digitalnih tehnologij, da bi se lahko spoprijeli s pomembnimi in nujnimi ekonomskimi, socialnimi, podnebnimi in okoljskimi izzivi, s katerimi se sooča širše podeželsko gospodarstvo, vključno s prehrambenim in kmetijskim sektorjem EU.

Pred majskimi volitvami v Evropski parlament so bila v okviru kampanje za ozaveščanje o spletnem nasilju nad ženskami, #DigitalRespect4Her, predstavljena pričevanja parlamentark, strokovnjakinj in novinark, v katerih so izpostavile posebne težave, s katerimi se ženske srečujejo na družbenih medijih in drugod po spletu.

Digitalizacija prav tako prispeva h krepitvi širših prizadevanj za odpravo ovir na enotnem trgu EU, med drugim z uvedbo elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti kot konkretnim primerom. Projekt zavodom za socialno varnost po vsej EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem in v Švici pomaga pri izmenjevanju informacij o primerih, ki vključujejo državljane in državljanke, ki se selijo, živijo in delajo med temi državami. Sistem je začel delovati januarja 2019, trenutno pa ga uvaja 31 držav. Do konca leta so si izmenjali informacije že o več kot 175 000 zadevah. Sistem je zasnovan tako, da državljankam in državljanom omogoča učinkovitejši dostop do informacij ter hitrejši in točnejši izračun njihovih socialnovarstvenih prejemkov, zavodom za socialno varnost pa olajšuje boj proti goljufijam.

V enakem duhu se bo izboljšalo tudi pobiranje DDV pri spletnih prodajalcih zaradi novih pravil, dogovorjenih marca, ki bodo spletnim podjetjem omogočila, da se za namene DDV registrirajo samo enkrat in ne v vsaki državi članici, v kateri poslujejo. To bo manjšim podjetjem, ki poslujejo čezmejno, znatno zmanjšalo stroške in prihranilo čas. Nova pravila bodo v pomoč tudi nacionalnim davčnim organom pri lažjem pobiranju DDV, ki ga morajo plačati podjetja zunaj EU, ki prodajajo blago potrošnikom v EU prek spletnih tržnic, ki jih uporabljajo, in bodo prispevala k izterjavi 5 milijard evrov davčnih prihodkov, ki vsako leto poniknejo v tem sektorju.

Varstvo pravic v digitalni dobi

Uvedene so bile tudi druge pobude za varstvo pravic potrošnikov in podjetij na spletu, vključno z novimi pravili o pogodbah za dobavo digitalnih vsebin in storitev ter o pogodbah v zvezi s prodajo blaga, zaradi katerih je spletno poslovanje preglednejše in enostavnejše. Z enotnim sklopom pravil po vsej EU bodo podjetja lažje razumela svoje obveznosti, potrošniki pa bodo lahko koristili jasna pravna sredstva v primeru okvar digitalnih vsebin, storitev in blaga, vključno z izdelki z digitalnim elementom (npr. pametni hladilniki).

Sprejet je bil tudi dogovor o novih pravilih EU, da bi se posodobili kompleksni predpisi o avtorskih pravicah za digitalni svet. Storitve pretakanja glasbe, platforme videa na zahtevo, združevalniki novic in vsebine, ki jih naložijo uporabniki, so postali glavne vstopne točke do ustvarjalnih del in medijskih člankov. Nova pravila ustvarjalcem zagotavljajo pravičnejše plačilo, uporabnikom večje pravice, platformam pa jasnejšo odgovornost. Cilj je izboljšati čezmejni dostop do spletnih avtorsko zaščitenih gradiv, določiti nove pravice in odgovornosti za spletne platforme, ki gostijo avtorsko zaščitena dela, spodbujati spletne medije in novinarstvo, izboljšati prejemke novinarjev ter olajšati uporabo avtorsko zaščitenega gradiva za izobraževanje in raziskovalne namene.

Evropa je še naprej odločno ukrepala v boju proti nepoštenim poslovnim praksam v digitalnem gospodarstvu. Marca je bila podjetju Google izrečena globa v višini 1,49 milijarde evrov zaradi nalaganja protikonkurenčnih pogodbenih omejitev za spletišča tretjih oseb, kar je tekmecem na njih preprečevalo oglaševanje v zadetkih iskanja ali jih od tega odvračalo. Junija se je začela uradna preiskava praks podjetja Broadcom, vodilnega v svetu na področju žičnih komunikacijskih naprav, kot so modemi in TV-komunikatorji, da bi se ocenilo, ali je nezakonito izključevalo tekmece. Komisija je oktobra uvedla začasne ukrepe v zvezi s podjetjem Broadcom, da bi preprečila resno in nepopravljivo škodo za konkurenco do zaključka preiskave utemeljenosti nekaterih domnevno izključevalnih praks podjetja. Julija je bila podjetju Qualcomm izrečena globa v višini 242 milijonov evrov zaradi prodaje pod ceno v zvezi z nabori čipov, ki povezujejo pametne telefone in tablične računalnike s celičnimi omrežji, z namenom izločitve glavnega tekmeca v tržnem segmentu. Začelo se je preiskovati tudi, kako Amazon uporablja podatke drugih trgovcev, ki prodajajo blago na njegovih spletiščih.

Julija so se začela uporabljati nova pravila o razmerjih med spletnimi platformami in podjetji, s čimer je bil vzpostavljen harmoniziran okvir za minimalno preglednost in pravice do pravnega varstva. Ta pravila ščitijo podjetja, ki so pri doseganju potrošnikov odvisna od spletnih platform, hkrati pa varujejo inovacijski potencial platform; spremlja jih Opazovalnica gospodarstva spletnih platform.

Varnejša omrežja

EU je sprejela tudi nova pravila o kibernetski varnosti omrežij kot takih. Pravila vključujejo priporočila za varnost omrežij 5G naslednje generacije, katerih velika zmogljivost naj bi povzročila nadaljnjo povečanje števila in obsega digitalnih izdelkov in storitev ter prinesla prihodke v višini približno 225 milijard evrov leta 2025. Med marcem in junijem so države članice izvedle obsežne ocene tveganja v zvezi s svojo omrežno infrastrukturo 5G in poostrile svoja pravila za izboljšanje varnosti javnih omrežij.

Junija je začel veljati akt o kibernetski varnosti, ki določa prihodnjo usmeritev politike EU na področju kibernetske varnosti. Ta vključuje začetek dela v zvezi z razvojem novega certifikacijskega okvira za kibernetsko varnost digitalnih izdelkov, storitev in postopkov ter okrepljeno vlogo Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost. Agencija ima ključno vlogo pri vzpostavljanju in ohranjanju certifikacijskega okvira, pooblaščena pa je tudi za krepitev operativnega sodelovanja na ravni EU, kar vključuje pomoč na prošnjo držav članic pri obravnavi kibernetskih incidentov ter podporo usklajevanju EU ob obsežnih čezmejnih kibernetskih napadih in krizah.

V istem mesecu se je sedem držav članic (Belgija, Nemčija, Španija, Italija, Luksemburg, Malta in Nizozemska) zavezalo, da bodo pospešile razvoj ultravarnih kvantnih omrežij za krepitev evropskih zmogljivosti na področju kvantnih tehnologij in kibernetske varnosti ter zagotovitev zaščite in varnosti omrežij prihodnosti. V svojih ambicioznih predlogih pozivajo k novi infrastrukturi za kvantno komunikacijo, ki bi omogočila ultravaren prenos in hrambo informacij in podatkov ter povezala komunikacijska sredstva po vsej EU. Ta infrastruktura bi kvantne tehnologije in sisteme vključila v konvencionalne komunikacijske infrastrukture in bi bila sestavljena iz dveh elementov: zemeljske komponente, ki bi uporabljala obstoječa optična komunikacijska omrežja, ki povezujejo strateške nacionalne in čezmejne lokacije, in vesoljske komponente, ki bi pokrivala zelo oddaljene točke po Evropi in na drugih celinah.

Uporaba tega omrežja za kritično infrastrukturo in sisteme šifriranja bo prispevala k zaščiti inteligentnih energetskih omrežij, kontrole zračnega prometa, bank, zdravstvenih ustanov in drugih pred vdori v računalniške sisteme. Podatkovnim centrom bo omogočila tudi varno hrambo in izmenjavo informacij ter ohranila dolgoročno zasebnost upravnih podatkov.

Svet je maja vzpostavil okvir, ki EU omogoča uvedbo ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov za odvračanje od kibernetskih napadov, ki pomenijo zunanjo grožnjo EU ali njenim državam članicam, in odzivanje nanje. To vključuje kibernetske napade na države, ki niso članice EU, ali mednarodne organizacije, kadar se šteje, da so potrebni omejevalni ukrepi za doseganje ciljev skupne zunanje in varnostne politike.

Priprava na tehnologije prihodnosti

Umetna inteligenca

Evropa želi v prihodnosti v celoti izkoristiti številne potencialne izboljšave, ki bi jih lahko prinesla umetna inteligenca, zato v zadnjih letih močno vlaga v krepitev zmogljivosti umetne inteligence. Vendar je glede na pomisleke o njenem razvoju skupina strokovnjakov na visoki ravni začela leta 2019 oblikovati smernice za etični razvoj tehnologije, da bi zagotovili, da bo umetna inteligenca družbi še naprej služila, ne pa ji škodovala. Stroka iz vse EU je pripravila etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco, ki naj bi bile vključene v prihodnje predloge o umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, predvidene v začetku leta 2020. Zajemajo raznovrstna vprašanja, kako preprečiti diskriminacijo pri razvoju sistemov umetne inteligence in poskrbeti, da so trajnostni in okolju prijazni.

Superračunalništvo

Za količine podatkov, ki so potrebne za podporo razvoju umetne inteligence, so potrebne obsežne količine računalniških zmogljivosti, Evropa pa je pri tem dolgo zaostajala za preostalim svetom. Junija je bilo po vsej EU izbranih osem lokacij za gostovanje novih evropskih superračunalnikov s podporo EU in držav članic v višini 840 milijonov evrov. Lokacije v Sofiji (Bolgarija), Ostravi (Češka), Barceloni (Španija), Bologni (Italija), Bissnu (Luksemburg), Minhu (Portugalska), Mariboru (Slovenija) in Kajaaniju (Finska) bodo gostile nove superračunalnike, ki bi lahko za štiri- ali petkrat povečali zmogljivost Evrope na področju superračunalništva, da bi lahko prevzela vodilno vlogo v svetu na tem področju. Superračunalniki bi bili lahko v pomoč pri razvoju personaliziranih zdravil, izboljšanju zasnove zdravil in materialov ter razvoju novih tehnik bioinženiringa, pa tudi pri napovedovanju vremena in modeliranju podnebnih sprememb.

Obeti za prihodnost: dokončanje enotnega digitalnega trga

Dokončani enotni digitalni trg bi pomagal okrepiti položaj EU kot svetovne velesile v digitalnem gospodarstvu. Od začetka izvajanja strategije leta 2015 je bilo vloženih 30 različnih zakonodajnih predlogov, o 28 je bil do konca leta 2019 dosežen dogovor, kar je pet več kot ob koncu prejšnjega leta. O preostalih dveh predlogih, od katerih prvi zajema zasebnost na spletu, drugi pa Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mrežo nacionalnih koordinacijskih centrov, bo dogovor dosežen predvidoma v letu 2020. Komisija je prednostno obravnavala tudi številna digitalna vprašanja, med drugim etične smernice za predstavitev zakonodaje o usklajenem evropskem pristopu k družbenim in etičnim posledicam umetne inteligence, ter sprejela nov akt o digitalnih storitvah za posodobitev pravil o odgovornosti in varnosti za digitalne platforme, storitve in izdelke.

Podnebno nevtralna Evropa do leta 2050

Podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in svet. Da bi Evropa premagala ta izziv, potrebuje nov model rasti, ki bo EU preoblikoval v sodobno in konkurenčno gospodarstvo, gospodarno z viri, v katerem do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov, gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov ter nihče ne bo prezrt in nobena regija zapostavljena.

Komisija je leta 2018 predstavila svojo vizijo za podnebno nevtralno EU do leta 2050, ki temelji na sedmih gradnikih: večja energijska učinkovitost, večja uporaba energije iz obnovljivih virov, čist in povezan sistem mobilnosti, konkurenčna krožna industrija, povezane infrastrukture visokega standarda, spodbujanje biogospodarstva in naravnih ponorov ogljika ter uporaba zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. Po obširni razpravi z deležniki in ob upoštevanju sporočila o zelenem dogovoru, ki ga je predstavila predsednica von der Leyen, je Evropski svet decembra 2019 podprl ta cilj.

EU že dosega dobre rezultate pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ob ohranjanju gospodarske rasti: leta 2018 so bile emisije za 23 % nižje kot leta 1990, medtem ko se je gospodarstvo v istem obdobju povečalo za 61 %. Vendar je treba storiti še več. EU je zahvaljujoč bogatim izkušnjam vodilna pri ustvarjanju zelenega in vključujočega gospodarstva na podlagi evropskega zelenega dogovora, vodilne politike Komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen, ki je bila predstavljena decembra. V središču zelenega dogovora je zaveza, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina.

Ta dogovor je pomemben korak pri njenem uresničevanju. Obnavlja zavezo Komisije, da bo reševala podnebne in okoljske izzive, ter določa pot za ukrepanje v prihodnjih mesecih in letih. Več informacij je na voljo v poglavju „EU v letu 2019: leto sprememb“.

Zaveza EU bo okrepljena s prvim evropskim zakonodajnim aktom s področja podnebnih sprememb, ki bo v zakonodajo vključil cilj nevtralnosti Evrope do leta 2050. Najpomembneje je, da zeleni dogovor določa pot za socialno kot tudi na splošno pravičen prehod. Oblikovan je namreč tako, da v tej pomembni preobrazbi ne bo nihče prezrt in nobena regija zapostavljena.

EU je prvo večje gospodarstvo, ki je svoje zaveze iz Pariškega sporazuma spremenilo v zavezujočo zakonodajo in je že preseglo svoj cilj zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020. Če bodo vsi dogovorjeni ukrepi v celoti izvedeni, bo EU presegla svoj cilj, da do leta 2030 emisije zmanjša za 40 %. Vendar so potrebni še bolj ambiciozni cilji, zeleni dogovor pa bo ta cilj zvišal na vsaj 50 % (in proti 55 %) v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

EU je že začela posodabljati in preoblikovati svoje gospodarstvo. Leta 2019 se je izvajanje podnebnih ukrepov nadaljevalo na vseh področjih: od uvajanja okolju prijaznejših vozil in prizadevanj za čistejši zrak ter vlaganja v tehnološke rešitve do prizadevanj za zaščito naših gozdov in krepitve vloge posameznikov.

V skladu z novimi pravili o upravljanju energetske unije so države članice prvič pripravile osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Komisija je v oceni osnutkov načrtov, ki jo je objavila junija, navedla, da morajo biti države članice v končnih načrtih, ki naj bi jih predložile do konca leta, ambicioznejše, da bi lahko dosegle podnebne cilje EU.

Mednarodno sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam

Ker emisije, povzročene v EU, zajemajo le okoli 9 % vseh emisij na svetu, je jasno, da Evropa ne more sama reševati problema podnebnih sprememb in da si morajo za rešitev prizadevati vse države skupaj. Na vrhu ZN o podnebnih ukrepih, ki je potekal septembra v New Yorku, je EU dobila priložnost, da s partnerji razpravlja o tem, kako bi bili lahko ambicioznejši in pospešili ukrepe za izvajanje Pariškega sporazuma. Komisija je med pripravami na vrh ZN sprejela sporočilo, v katerem je ponovno potrdila zavezanost EU k okrepljenim ambicijam na področju boja proti podnebnim spremembam.

Pogajalci EU so se decembra v Madridu udeležili konference ZN o podnebnih spremembah (COP25). Uspešni dogovori o drugem pregledu Varšavskega mednarodnega mehanizma in oblikovanje akcijskega načrta EU za enakost spolov so spodbudne novice.

Kljub prizadevanjem delegacije EU, da bi dosegla soglasje o vprašanju mednarodnih trgov ogljika, COP25 ni uresničil ambicioznih ciljev, ki jih svet potrebuje in ki si jih številni želijo. Vendar pa to le krepi potrebo po tem, da Evropa z zelenim dogovorom prevzame vodilno vlogo in sodeluje z mednarodnimi partnerji. V letu 2020 bodo ambicije na področju podnebnih sprememb v svetovnem merilu večje: na konferenci COP26 novembra v Glasgowu morajo strani posodobiti svoje nacionalno določene prispevke in predložiti dolgoročne strategije v skladu s cilji Pariškega sporazuma. EU je na to pripravljena.

Postopno zmanjševanje uporabe fluoriranih ogljikovodikov po svetu, tj. škodljivih plinov, ki povzročajo segrevanje podnebja ter se pogosto uporabljajo v napravah za ogrevanje in hlajenje, se je začelo 1. januarja 2019. Ukrep, pri katerem ima osrednjo vlogo EU, naj bi pomembno prispeval k cilju Pariškega sporazuma glede zadržanja dviga svetovne temperature precej pod 2 °C.

EU je vse leto nadaljevala svoje mednarodno ozaveščanje in sodelovanje na področju podnebnih vprašanj. Komisija, Kanada in Kitajska so junija v Bruslju soorganizirale pomembno mednarodno srečanje o podnebju; na tretjem ministrskem srečanju o podnebnih ukrepih so se zbrali visoki predstavniki iz več kot 30 držav, vključno z ministri skupine G20.

EU ostaja trdno zavezana podpiranju podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Skupaj z državami članicami ostaja največja ponudnica javnih finančnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam, saj je v letu 2018 za države v razvoju prispevala 21,7 milijarde evrov, še več kot leta 2017, ko je prispevala 20,4 milijarde evrov.

Oblikovanje sodobne in ambiciozne energetske unije

Strategija za energetsko unijo, ki se je začela izvajati leta 2015, določa, da se evropskim gospodinjstvom in podjetjem zagotovi zanesljiva, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna energija. Četrto poročilo o stanju energetske unije je pokazalo, da je Komisija v celoti izpolnila svojo vizijo strategije. Eden njenih glavnih dosežkov je majska predstavitev zakonodajnega svežnja Čista energija za vse Evropejce, ki je sestavljen iz osmih zakonodajnih aktov. Ti bodo korenito spremenili evropski energetski sistem tako, da bo postal podnebju prijazen in bo čim bolj koristil potrošnikom ter evropskemu gospodarstvu in konkurenčnosti.

Sveženj vsebuje nova in ambiciozna cilja za leto 2030: energijska učinkovitost naj bi se povečala za vsaj 32,5 %, delež energije iz obnovljivih virov pa naj bi znašal vsaj 32 %. S svežnjem se bodo trgi z električno energijo temeljito preoblikovali, da se bo energija iz obnovljivih virov lažje vključila v energetsko omrežje, s krepitvijo vloge potrošnikov in skupnosti pa bo zagotovljeno, da lahko proizvajajo lastno električno energijo in tako sodelujejo v energetskem prehodu. Najpomembneje je, da bodo nova pravila ukinila subvencije za najbolj onesnažujoče elektrarne.

EU je sprejela tudi nov sklop jasnejših in preprostejših energijskih nalepk, ki bodo potrošnikom do leta 2030 pomagale privarčevati energijo (v obsegu letne porabe energije na Danskem) in denar (povprečno 150 evrov na leto na gospodinjstvo). Poleg tega je Komisija oktobra sprejela nove ukrepe za bolj trajnostne gospodinjske aparate, kot so hladilniki, pralni in pomivalni stroji ter televizorji. Ti prvič vključujejo zahteve glede možnosti popravila in recikliranja, kar prispeva h krožnemu gospodarstvu.

Komisija je novembra predstavila prve rezultate pobude, ki jo je začela izvajati leta 2018, da bi desetim regijam EU in dvema državama članicama v industrijski tranziciji pomagala vzpostaviti odporno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. S pobudo se je začelo izvajati dvanajst pilotnih projektov za odpravo specifičnih ovir, od katerih je vsak prejel nepovratna sredstva EU v višini 300 000 evrov. Komisija si je še naprej prizadevala za podporo premogovniškim regijam v prehodu, da bi spodbujala „pravičen prehod“, pri katerem nobena regija ni zapostavljena.

Februarja je 26 evropskih otokov začelo s prehodom na čisto energijo. Njihovi programi bodo objavljeni do sredine leta 2020. 

Energetska varnost in solidarnost

Zanesljiva oskrba potrošnikov v EU z energijo je bistveni element energetske unije. V okviru teh prizadevanj je bil dosežen dogovor, da bi zagotovili, da so vsi plinovodi v države, ki niso članice EU, in iz njih skladni z energetsko zakonodajo EU.

Da bi okrepili zanesljivost oskrbe v baltskih državah, so Komisija, Estonija, Latvija, Litva in Poljska podpisale politični načrt, ki bo pripomogel k temu, da se bodo trgi z električno energijo prek Poljske uskladili s celinskim evropskim omrežjem. EU je v podporo temu projektu dodelila nepovratna sredstva v vrednosti 323 milijonov evrov.

EU je še naprej vlagala v varno in trajnostno energetsko infrastrukturo prek Instrumenta za povezovanje Evrope, vključno z 800 milijoni evrov za prednostno energetsko infrastrukturo in 750 milijoni evrov za projekte z velikimi čezmejnimi koristmi. Dodatnih 214,9 milijona evrov je bilo dodeljenih infrastrukturnemu projektu Baltski plinovod, ki Poljsko in Dansko povezuje z Norveško.

Obravnavanje vprašanj kibernetske varnosti v energetskem sektorju je postalo glavna prednostna naloga, saj so vsi Evropejci in Evropejke odvisni od razpoložljivosti energije. EU je sprejela priporočilo, ki obravnava možne grožnje in zagotavlja smernice o tem, kako obravnavati posebne izzive na področju kibernetske varnosti.

EU si je še naprej prizadevala za varne, zanesljive in inovativne uporabe jedrske znanosti in tehnologije za druge namene kot za proizvodnjo jedrske energije. V letu 2019 se je nadaljevalo tudi sodelovanje z državami, ki niso članice EU, da bi zagotovili najvišjo možno raven jedrske varnosti.

Razogljičenje gospodarstva

Sistem EU za trgovanje z emisijami je še naprej prinašal pozitivne rezultate, saj so se v letu 2018 emisije iz naprav zmanjšale za 4,1 % v primerjavi z letom 2017.

Za odpravo sedanjega presežka pravic v sistemu je januarja začela delovati rezerva za stabilnost trga. Rezerva bo s prilagajanjem ponudbe pravic, ki bodo prodane na dražbi, izboljšala odpornost sistema na večje pretrese. EU je podjetja še bolj spodbujala k zmanjšanju emisij tako, da je med septembrom 2019 in avgustom 2020 v rezervo vključila skoraj 400 milijonov pravic iz sistema, kar je zvišalo ceno emisij in povečalo stroškovno učinkovitost čistih tehnologij. Zaradi višjih cen na evropskem trgu ogljika so imele države članice v letu 2018 rekordne prihodke, in sicer okoli 14 milijard evrov, kar je dvakrat več kot leta 2017.

EU in Švica sta decembra zaključili postopek za povezavo svojih sistemov za trgovanje z emisijami. Od leta 2020 se lahko pravice iz obeh sistemov uporabijo za izpolnjevanje zavez tako, da se kompenzirajo emisije v enem ali drugem sistemu. Ta sporazum o povezovanju kot prvi tovrstni sporazum dokazuje, da lahko takšni sistemi utrejo pot širšim mednarodnim trgom ogljika. Na začetku leta je odprava regulativnih ovir Islandiji, Lihtenštajnu in Norveški omogočila, da v celoti sodelujejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami.

Da bi pospešila mednarodni napredek pri vzpostavljanju trdnega mednarodnega okvira za trge ogljika, je Komisija organizirala več konferenc, na katerih je opredelila možne rešitve za ovire pri vzpostavljanju zanesljivih mednarodnih sistemov za trgovanje z emisijami.

Čist in trajnosten promet

Hitrejši prehod na čist in trajnosten promet je bistven za boljše zdravje in kakovost življenja Evropejcev in Evropejk, uresničevanje podnebnih ciljev EU ter večjo konkurenčnost industrije. Komisija je marca predstavila časovni načrt ukrepov za hitrejši prehod na čista vozila. Med glavnimi dosežki v letu 2019 v okviru agende EU za čisto, varno in povezano mobilnost je bilo sprejetje prvih vseevropskih ciljev glede emisij CO2 za tovornjake, novih standardov emisij CO2 za osebna in kombinirana vozila ter novih pravil za spodbujanje javnih organov k uporabi okolju prijaznega prevoza.

EU je po škandalu Dieselgate znatno poostrila predpise, da bi zagotovila bolj neodvisne in zanesljive preskusne postopke za vozila. Januarja so začeli veljati globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila in nova pravila o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo. Septembra so meritve NOx (dušikovih oksidov), izvedene z uporabo pravil o dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, postale obvezne za vse nove avtomobile, ki se prodajajo v Evropi.

Dosežen je bil tudi napredek pri zmanjševanju emisij, ki nastajajo v pomorskem prometu, in sicer s sprejetjem predloga za revizijo sistema EU za spremljanje emisij CO2 pri ladjah, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter s prvo objavo teh podatkov. Gre za pomemben korak k zagotavljanju, da mednarodni ladijski promet prispeva svoj delež k svetovnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

Baterije

Baterije so ključnega pomena za prehod na čisto energijo in elektromobilnost. Komisija sodeluje z državami članicami in deležniki v industriji, da bi vzpostavila konkurenčen, trajnosten in inovativen ekosistem baterij v Evropi. To je glavni cilj evropskega zavezništva za baterije, pobude pod vodstvom industrije, v kateri sodeluje okoli 260 industrijskih in inovacijskih organizacij ter ki trenutno ocenjuje možnosti za čezmejne projekte. Komisija je aprila poročala o napredku pri izvajanju svojega strateškega akcijskega načrta o baterijah. Junija je vzpostavila novo evropsko tehnološko in inovacijsko platformo za baterije, da bi spodbudila podporo za raziskave in inovacije. EU je v letu 2019 zagotovila tudi 132 milijonov evrov za projekte baterij v okviru programa Obzorje 2020.

Na poti h krožnemu gospodarstvu

Pri boju proti podnebnim spremembam je bistveno, da spremenimo, kako proizvajamo in porabljamo energijo, vendar je to le del rešitve. Krožno gospodarstvo je že postalo jedro industrijske in gospodarske strategije EU ter podpira ukrepe EU za preprečevanje nastajanja odpadkov, boljšo zasnovo in višje stopnje recikliranja. Vseh 54 ukrepov v okviru akcijskega načrta Komisije za krožno gospodarstvo je zdaj uresničenih ali pa se izvajajo, s čimer so položeni temelji za nadaljnji razvoj.

Reševanje problema plastike je glavna prednostna naloga, saj je način, kako proizvajamo, uporabljamo in zavržemo plastiko, prepogosto škodljiv za okolje in ne vključuje gospodarskih koristi bolj „krožnega“ pristopa. Milijon ton plastičnih odpadkov, ki vsako leto pristanejo v oceanih, je eden najvidnejših in najbolj zaskrbljujočih znakov tega problema.

Julija so začela veljati nova pravila EU za reševanje problema morskih odpadkov, ki zajemajo deset predmetov za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah, kot so plastični krožniki, jedilni pribor, slamice, palčke za balone in vatirane palčke. Njihova uporaba bo postala prepovedana do leta 2021. Države članice so se strinjale, da bodo do leta 2029 izpolnile cilj zbiranja 90 % plastenk, ki bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 % recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 %. Ta ukrep je del prve vseevropske strategije za plastiko, ki se je začela izvajati leta 2018 z namenom, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža na trgu EU primerna za ponovno uporabo ali recikliranje.

Čeprav se je stopnja recikliranja plastične embalaže v Evropi od leta 2005 skoraj podvojila, še vedno zajema manj kot 30 % 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, ki vsako leto nastanejo v Evropi. V okviru prizadevanj za nadaljnje spodbujanje recikliranja in ponovne uporabe plastike se je oktobra več kot 170 javnih in zasebnih partnerjev iz industrije plastike zavezalo k uporabi 10 milijonov ton reciklirane plastike v novih izdelkih do leta 2025. Pobuda je nastala v okviru zavezništva za krožno plastiko, ki je prvo srečanje organiziralo februarja.

Evropska agencija za kemikalije je po oceni zdravstvenih in okoljskih tveganj januarja sklenila, da bi bila upravičena omejitev namernega dodajanja mikroplastike v izdelke EU.

Financiranje podnebnih ukrepov in novih tehnologij

Naložbeni načrt za Evropo je leta 2019 več evropskim državljankam in državljanom pomagal zagotoviti, da se njihova energija pridobiva iz obnovljivih virov, s čimer je načrt skupaj pomagal 7,4 milijona gospodinjstev. Novi sklad za inovacije je ključni instrument za izpolnjevanje zavez EU, ki zajemajo celotno gospodarstvo in izhajajo iz Pariškega sporazuma, in za podporo strateški viziji Komisije za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Komisija je februarja napovedala naložbe v vrednosti več kot 10 milijard evrov za nizkoogljične tehnologije v številnih sektorjih, da bi s skladom okrepila njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Prihodki bodo izhajali iz prodaje na dražbi 450 milijonov pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami med letoma 2020 in 2030. Pobude, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020, prav tako pomembno prispevajo k uvajanju novih tehnologij na trg.

Zgolj javni denar ne bo zadostoval za boj proti podnebnim spremembam, zato si EU prizadeva, da bi vlagateljem olajšala prepoznati in izkoristiti priložnosti za zelene naložbe po vsem svetu. Oktobra je z ustreznimi organi iz Argentine, Čila, Indije, Kanade, Kenije, Kitajske in Maroka vzpostavila mednarodno platformo za trajnostno financiranje.

Komisija je junija v okviru akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti objavila nove smernice za poročanje podjetij o informacijah, povezanih s podnebjem. Te okoli 6 000 podjetjem, bankam in zavarovalnicam, ki kotirajo na borzi v EU, zagotavljajo praktična priporočila o tem, kako natančneje poročati o vplivu njihovih dejavnosti na podnebje in o vplivu podnebnih sprememb na njihovo poslovanje.

Varstvo okolja

Komisija je aprila objavila drugi pregled izvajanja okoljske politike v okviru pobude iz leta 2016, da bi izboljšala izvajanje okoljske politike EU in skupno dogovorjenih predpisov v vseh državah članicah. To je bistveno za zdravo okolje, odpira pa tudi nove možnosti za trajnostno gospodarsko rast, inovacije in delovna mesta. Če bi se takšna zakonodaja v celoti izvajala, bi gospodarstvo EU prihranilo okoli 55 milijard evrov na leto pri stroških zdravljenja in neposrednih stroških za okolje. Sveženj vključuje splošno sporočilo in 28 poročil za posamezne države, v katerih so navedeni stanje izvajanja okoljske zakonodaje EU in možnosti za izboljšanje v posameznih državah članicah.

V vmesnem pregledu strategije EU za gozdove je bilo ugotovljeno, da je bil dosežen znaten napredek pri doseganju njenih ciljev za leto 2020. Strategija od sprejetja olajšuje usklajevanje vseh področij politike EU, ki so pomembna za gozdove in gozdarski sektor, s čimer spodbuja usklajen pristop v domačih in mednarodnih politikah. Komisija je julija določila nov okvir ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov, ki so dom 80 % biotske raznovrstnosti na kopnem, zagotavljajo preživetje približno četrtini svetovnega prebivalstva in so bistvenega pomena v boju proti podnebnim spremembam.

EU vodi mednarodno sodelovanje za varnejše, bolj zaščitene, čistejše in bolj trajnostno upravljane oceane v Evropi in po svetu. Marca je objavila skupno poročilo o pregledu stanja izvajanja programa EU za mednarodno upravljanje oceanov. Doslej je bilo uspešno izvedenih 50 konkretnih ukrepov, vključno z bojem proti nezakonitemu ribolovu in zakonodajo za preprečevanje onesnaževanja morja.

Obeležitev 25. obletnice Evropskega gospodarskega prostora

Po praznovanju 25. obletnice enotnega trga EU v letu 2018 smo tudi v naslednjem letu slavili pomembno prelomnico: 25 let od vzpostavitve Evropskega gospodarskega prostora. Sporazum EGP, ki je bil podpisan leta 1992 in je začel veljati leta 1994, je štiri svoboščine enotnega trga in s tem povezanih politik razširil na Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. Pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala lahko zdaj v 31 državah EGP poteka skoraj tako svobodno kot znotraj ene same države. Državljani EGP lahko tako študirajo, živijo, nakupujejo, delajo in se upokojijo v kateri koli državi EGP. Odpravljenih je bilo več sto tehničnih, pravnih in birokratskih ovir za prosto trgovino in prost pretok med temi državami. Podjetja so zato lahko razširila svoje poslovanje, konkurenca pa je znižala cene in potrošnikom prinesla več izbire.

Boljše delovanje enotnega trga za ljudi in podjetja

EU se neprestano zavzema za krepitev in poglobitev enotnega trga, s čimer zagotavlja, da se ta odziva na nove izzive ter prinaša koristi za naše državljane in državljanke ter podjetja.

V okviru teh prizadevanj se je EU junija dogovorila o novih pravilih za zagotavljanje boljše skladnosti z zakonodajo enotnega trga o neživilskih proizvodih. Ta pravila, ki se bodo začela uporabljala od leta 2021, bodo okrepila preglede nacionalnih organov in carinikov ter izboljšala preglede proizvodov na trgu EU. Ojačala bodo tudi sodelovanje med organi in olajšala hitro ukrepanje glede nezakonitih proizvodov.

EU je sprejela tudi novo uredbo, ki krepi izvajanje načela vzajemnega priznavanja za proizvode, ki niso zajeti v zakonodaji EU. To bo podjetjem odprlo nove možnosti za širjenje prek meja EU. Od aprila 2020 bodo lahko podjetja hitro našla izboljšane informacije o veljavnih nacionalnih tehničnih pravilih v drugi državi članici in uporabila poenostavljene postopke za dokaz, da njihov proizvod izpolnjuje ustrezne nacionalne zahteve.

Poleg tega bo novi standard za izdajanje elektronskih računov, ki je začel veljati aprila, javnim organom omogočil samodejno in pravočasno obdelavo vseh plačil podjetij.

Trdna in inovativna industrijska baza

Evropske industrije so na številnih področjih v svetovnem merilu že vodilne, vendar se morajo prilagoditi novim izzivom, kot so hitro razvijajoče se tehnologije, podnebne spremembe in spreminjajoče se globalne geopolitične razmere. Da bi oblikovala novo vizijo za evropsko industrijo, je Komisija organizirala okroglo mizo na visoki ravni o industriji do leta 2030 in junija objavila svoja priporočila. Ta se osredotočajo na načine, kako naj bi evropska industrija gradila svojo konkurenčno prednost s pomočjo najnaprednejših in prodornih tehnologij, spoštovanja okolja in biotske raznovrstnosti, vlaganja v ljudi ter pametnih evropskih in globalnih zavezništev.

Evropa mora zato za razvoj industrijske baze graditi na svojih prednostih in virih. Umetna inteligenca, baterije in kibernetska varnost so le nekatera od številnih strateških in v prihodnost usmerjenih področij, kjer lahko krepitev konkurenčne prednosti Evrope ustvari rast. Komisija je za določitev strateško pomembnih področij ustanovila strateški forum držav članic in predstavnikov industrije, ki so v poročilu, objavljenem novembra, opredelili šest prednostnih področij ter pripravili priporočila za prihodnje ukrepe politike in usklajene nadnacionalne naložbe.

Tudi močne industrije se morajo nenehno prilagajati in biti inovativne. Poročilo evropskega sistema inovacijskih kazalnikov za leto 2019 je pokazalo, da se EU na tem področju nadalje izboljšuje, saj se je uspešnost na področju inovacij povečala v 24 državah članicah. Vodilna država članica EU na področju inovacij je bila Švedska, sledile pa so ji Finska, Danska in Nizozemska. Največji porast inovacij je bil opažen v Litvi, Grčiji, Latviji, Malti, Združenem kraljestvu, Estoniji in na Nizozemskem. Pomembno je, da je EU pri uspešnosti inovacij prvič prehitela ZDA in bila v pomembni prednosti pred Brazilijo, Indijo, Rusijo in Južno Afriko.

Enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu

Cilj politike konkurence EU je podpirati rast, naložbe in ustvarjanje delovnih mest z varstvom potrošnikov in podjetij, ki spoštujejo zakone, pred protikonkurenčnim in nezakonitim poslovnim delovanjem. Tekmovanje med podjetji pri zagotavljanju nižjih cen in širše ponudbe inovativnih proizvodov deluje v prid potrošnikom ter krepi rast evropskega gospodarstva, ki postaja bolj konkurenčno in privlačno za vlagatelje.

Komisija je v letu 2019 sprejela 362 sklepov o združitvah, deset protimonopolnih sklepov, pet sklepov o kartelih in 248 sklepov o državni pomoči. Skupno je podjetjem, ki so kršila pravila EU o konkurenci, naložila globe v višini več kot 4 milijarde evrov ter od držav članic zahtevala, da od upravičencev do pomoči izterjajo vsaj 65 milijonov evrov nezakonite in nezdružljive pomoči.

Komisija nadzor nad združitvami uporablja za zagotavljanje uresničitve potenciala enotnega trga s preprečevanjem tveganj za konkurenco. Večino priglašenih združitev odobri. Do sedaj jih je bilo prepovedanih le deset, od tega tri v letu 2019. Med temi so Siemensov prevzem družbe Alstom v železniškem sektorju in Wielandov prevzem družb Aurubis Rolled Products in Schwermetall, oba v februarju, ter združitev jeklarskih velikanov Tata Steel in ThyssenKrupp v juniju. V teh primerih podjetja niso predlagala ukrepov za varstvo potrošnikov in podjetij pred možnimi tveganji. V drugih pomembnih zadevah, kot sta Praxair/Linde in GSK/Pfizer, je Komisija lahko odobrila transakciji, saj sta stranki združitve ponudili ustrezne ukrepe.

Komisija prav tako ukrepa proti družbam, ki skušajo pridobiti nepošteno konkurenčno prednost. Januarja je bila družbi Mastercard zaradi uvajanja čezmejnih omejitev pri uporabi plačilnih kartic naložena globa v višini 570 milijonov evrov. Maja je bila družbi AB InBev, največji pivovarni na svetu, naložena globa v višini 200 milijonov evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja na belgijskem trgu piva. Druge družbe, ki jih je Komisija oglobila, so omejevale čezmejno prodajo proizvodov za maloprodajno trženje nekaterih najbolj znanih evropskih nogometnih klubov in proizvodov, ki uporabljajo podobo Hello Kitty v lasti družbe Sanrio. V primerih, ki so zadevali številne najpomembnejše hollywoodske filmske studie, so se slednji zavezali, da bodo odpravili omejitve, ki onemogočajo čezmejno konkurenco med izdajatelji plačljivih televizijskih programov, in ponudili zaveze, ki jih je Komisija marca potrdila kot pravno zavezujoče.

Komisija je še naprej razdirala kartele in vpletenim podjetjem naložila visoke globe. Marca je sankcionirala tri družbe, ki so dobavljale varnostne pasove in drugo varnostno opremo za evropske proizvajalce avtomobilov, z globo v višini 368 milijonov evrov, dva meseca pozneje pa je pet velikih bank – Barclays, RBS, Citigroup, JPMorgan in MUFG – pristalo na poravnavo v višini ene milijarde evrov zaradi sodelovanja s kartelom, ki se je ukvarjal z deviznim promptnim trgovanjem.

Poleg tega Komisija preprečuje, da bi države članice nekaterim podjetjem dajale nepoštene prednosti. Aprila je sprejela sklep o državni pomoči, s katerim je od Združenega kraljestva zahtevala, naj izterja selektivne davčne ugodnosti, ki so jih organi odobrili multinacionalnim družbam na podlagi izjem pri določbah za boj proti utaji davkov od dohodkov pravnih oseb.

Politika konkurence lahko EU pomaga tudi pri uresničevanju moderne industrijske politike, kot je pokazala javna podpora sedmih držav članic v višini 3,2 milijarde evrov, ki jo je Komisija odobrila kot pomemben projekt skupnega evropskega interesa, namenjen raziskavam in inovacijam na področju proizvodnje baterij. To je druga večja odobrena naložba za pomemben projekt skupnega evropskega interesa po 1,7 milijarde evrov vredni naložbi za mikroelektroniko, pri kateri so sodelovali Nemčija, Francija, Italija in Združeno kraljestvo in je bila potrjena decembra 2018.

Odprava ovir za prosti pretok blaga in storitev

EU si je prizadevala za krepitev pravil v posameznih sektorjih, da bi podjetjem olajšala čezmejno prodajo blaga in storitev ter izboljšala varnost proizvodov na trgu EU.

Izboljšanje pravil v sektorju kemikalij in farmacevtskem sektorju

Komisija je junija objavila tudi pregled zakonodaje EU o kemikalijah. Ugotovila je, da so harmonizacija in skupni standardi pripomogli k močnejšemu in učinkovitejšemu enotnemu trgu za kemikalije, ki zagotavlja najvišjo raven varovanja zdravja ljudi in okolja na svetu. EU je sprejela tudi vrsto ukrepov za varstvo delavcev in potrošnikov pred škodljivimi kemikalijami, vključno z 29 sklepi o odobritvi na podlagi uredbe REACH, ki določajo pogoje za uporabo nekaterih kemikalij, eno zavrnitvijo dovoljenja in eno omejitvijo vlakenskih ojačevalnikov s primesjo tulija, snovi, ki pri uporabi v sprejih povzroča težave z dihanjem. Poleg tega je bila direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh posodobljena z dodatkom petih snovi na seznam priznanih rakotvornih kemikalij na delovnem mestu, kar pomeni, da je v direktivi zdaj zajetih 27 takih kemikalij.

EU je sprejela tudi nova pravila za izboljšanje enakih konkurenčnih pogojev v farmacevtskem sektorju. Ta bodo podjetjem EU olajšala izvoz generičnih in podobnih bioloških zdravil v države, ki niso članice EU, v katerih je varstvo intelektualne lastnine poteklo ali ni nikoli obstajalo, hkrati pa bo za spodbujanje inovacij in raziskav ohranjala močne obstoječe pravice znotraj EU.

Enotni trg javnih naročil

EU ima odprt trg javnih naročil, ki je največji na svetu, njegova vrednost pa je ocenjena na 2 milijardi evrov letno. Glede na vse bolj globalno naravo javnih naročil se je EU odločila za strateški pristop, s katerim zagotavlja, da vsi domači in tuji ponudniki spoštujejo pravila EU. V ta namen je Komisija julija objavila smernice za udeležbo tujih ponudnikov na trgu EU.

Boljše finančne storitve

V okviru prizadevanj za vzpostavitev bolj poglobljene in povezane unije kapitalskih trgov v Evropi je EU sprejela revidirano uredbo o čezmejnih plačilih, ki zagotavlja, da so znotraj Unije nadomestila za čezmejna plačila v evrih usklajena z nadomestili za ustrezna nacionalna plačila, ki se izvedejo v nacionalni valuti države članice, v kateri nahaja ponudnik plačilnih storitev uporabnika plačilnih storitev. Potrošnikom in podjetjem v državah zunaj evroobmočja to omogoča, da imajo enako kot v evroobmočju koristi od cenovno ugodnih čezmejnih transakcij v evrih. Tako se bo na primer transakcija znotraj EU v evrih iz Bolgarije na Finsko predvidoma znižala z od 15 do 24 evrov na približno en evro. Uredba bo zagotovila, da bodo nadomestila za pretvorbo valut na bankomatih ali prodajnih mestih pregledna in primerljiva, kar bo potrošnikom omogočilo prihranek pri stroških pretvorbe valut, ko potujejo ali kupujejo v tujini. Poleg tega je EU okrepila svoja prizadevanja za podporo razvoja in dostopnosti čezmejnih takojšnjih plačil.

Zagotavljanje pravičnega davčnega sistema

Cilj davčne politike EU je podpreti konkurenčnost EU ter spodbuditi naložbe, rast in podjetništvo na enotnem trgu. Poenostavljeni davčni sistemi naj bi podjetjem ter državljankam in državljanom olajšali čezmejno delovanje. EU se prav tako zavzema za poštene in socialo pravične davke, na primer z bojem proti davčnim zlorabam na ravni EU in mednarodni ravni ter omejevanjem nepoštene davčne konkurence na enotnem trgu in tudi širše.

Za boj proti davčnim goljufijam ter lažje upravno sodelovanje pri pobiranju davkov v EU in na nacionalni ravni je Komisija maja vzpostavila orodje za analizo transakcijskih mrež, ki mreži strokovnjakov EU za boj proti goljufijam omogoča hiter in lahek dostop do informacij o čezmejnih transakcijah, kar omogoča hiter in usklajen odziv na morebitno goljufijo na področju DDV. Septembra je potekalo prvo srečanje vrha davčnih organov EU – mreže za sodelovanje vodij davčnih uprav držav članic in Komisije.

Za boj proti goljufijam na področju DDV v zvezi z novimi in rabljenimi avtomobili je Komisija julija sprejela izvedbene ukrepe, ki podpirajo avtomatizirano izmenjavo carinskih informacij in informacij o registraciji vozil med nacionalnimi organi. Marca je bil sprejet seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ki služi kot skupno orodje, s katerim države članice obravnavajo zunanja tveganja davčnih zlorab in nepoštene davčne konkurence. Septembra je Komisija objavila oceni dveh direktiv: direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in direktive o obdavčitvi energije.

Za pravično mobilnost delovne sile

EU si prizadeva okrepiti mobilnost delovne sile z vzpostavitvijo jasnih in poštenih pravil, lajšanjem sodelovanja med državami članicami ter bojem proti vzrokom za zlorabe. V okviru tega je bil julija ustanovljen Evropski organ za delo, ki je oktobra začel s prvimi dejavnostmi. Njegova naloga je pomagati pri izvrševanju pravil o mobilnosti delavcev v državah članicah. Državljankam in državljanom ter podjetjem bo olajšal dostop do informacij o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi s priložnostmi za življenje, delo in poslovanje v drugi državi, okrepil bo sodelovanje med organi držav članic in posredoval rešitve v čezmejnih sporih. Sedež organa bo v slovaški prestolnici Bratislavi, polno operativno zmogljivost pa naj bi dosegel leta 2024.

Napredek na področju varne, čiste in povezane mobilnosti

Mobilnost ima pomembno vlogo pri povezovanju in vključevanju enotnega trga. EU si prizadeva za posodobitev evropskih prometnih sistemov, s čimer bi ljudem omogočili uživati koristi varnejšega prometa, čistejših vozil in boljših tehnoloških rešitev ter podpirali konkurenčnost prometnega sektorja.

Evropski parlament in Svet sta marca dosegla dogovor o revidirani uredbi o splošni varnosti, katere namen je uvedba novih obveznih varnostnih tehnologij v vsa vozila, ki bodo prodana, registrirana ali dana v uporabo od leta 2022. To bo izboljšalo varnost državljank in državljanov EU, zmanjšalo število nesreč na cestah ter izboljšalo pravni okvir za odobritev avtomatiziranih in povezanih vozil. Komisija je februarja pripravila tudi smernice za odobritev avtomatiziranih vozil, junija pa je vzpostavila platformo EU za usklajevanje poskusov, ki vključujejo avtomatizirana in povezana vozila.

V začetku leta je EU sprejela tudi ukrepe za zagotovitev ocene varnosti infrastrukture na primarnih cestah, boljše ciljno usmerjanje naložb in utiranje poti za avtonomno vožnjo po vsej EU. Poleg tega je Komisija sprejela nova harmonizirana pravila o prometu z droni za obvladovanje njihovega naraščajočega števila v Evropi.

Sprejetih je bilo tudi več ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena v prometnem sektorju. Agencija Evropske unije za železnice je junija izdala prvo evropsko dovoljenje za vozila, veljavno v več državah po vsej celini. Dosežen je bil tudi dogovor o predlogu za elektronske informacije o prevozu blaga, ki bodo prihranile na milijone ur, porabljenih za urejanje dokumentov v papirni obliki.

Da bi izboljšala interoperabilnost prometnih sistemov, je Komisija maja sprejela niz ukrepov v zvezi z interoperabilnostjo železniškega sistema, dostopnostjo vlakov in hrupom železniškega prometa. Začela je veljati direktiva o sistemih elektronskega cestninjenja, ki bo izboljšala interoperabilnost elektronskih cestnin, poenostavila upravne postopke in zmanjšala število goljufij.

Poglobitev ekonomske in monetarne unije

Bolj poglobljena ekonomska in monetarna unija je prednostna naloga EU, saj bi okrepila njeno gospodarsko stabilnost, odpornost in potencial rasti.

Junija so države članice evroobmočja naredile še en korak k doseganju tega cilja: dogovorile so se o glavnih značilnostih proračunskega instrumenta za to območje. Instrument, znan kot proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, je namenjen podpori strukturnih reform in naložb, da bi se spodbudila rast in okrepila gospodarska odpornost gospodarstev v evroobmočju ter tudi njihova sposobnost okrevanja po pretresih. Oktobra so bili sprejeti nadaljnji sklepi, v katerih so določene podrobnosti o delovanju instrumenta. Dogovor glede njegove velikosti bo dosežen v okviru razprav o naslednjem dolgoročnem proračunu EU.

Države članice evroobmočja so se dogovorile tudi, da evropskemu mehanizmu za stabilnost omogočijo, da zagotovi finančni varovalni mehanizem, ki bi se aktiviral le kot skrajna možnost zavarovanja v primeru reševanja banke. Mehanizem bi imel obliko kreditne linije ali jamstev za enotni sklad za reševanje, tako da davkoplačevalcem ne bi bilo treba plačevati za reševanje bank v težavah. Uporaba varovalnega mehanizma bi se v končni fazi povrnila s prispevki iz evropskega bančnega sektorja.

Evropska unija je od finančne krize leta 2008 dosegla velik napredek pri poglobitvi ekonomske in monetarne unije. V junijskem sporočilu Komisije je bil preučen napredek, ki ga je EU dosegla od predstavitve svoje vizije o poglobljeni ekonomski in monetarni uniji v poročilu petih predsednikov leta 2015. Glede na sporočilo je bil napredek dosežen zlasti pri okviru ekonomskega upravljanja in uporabi fiskalnih pravil, ki so se izboljšala, pri čemer je bil večji poudarek na socialnih prednostnih nalogah, tako so na primer socialni partnerji na vseh ravneh dobili več priložnosti za razpravo o teh prednostnih nalogah. Poleg tega je Evropski fiskalni odbor (ustanovljen leta 2015) postal sestavni del fiskalnega okvira EU, ki zagotavlja neodvisne ocene in svetuje Komisiji.

Prav tako so bili trdno uveljavljeni ključni elementi bančne unije in unije kapitalskih trgov, kot na primer bančni sveženj za okrepitev odpornosti in rešljivosti bank v EU ter predlog evropskega sistema jamstva za vloge. Komisija je predložila vse zakonodajne predloge iz akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov in vmesnega pregleda, da bi vzpostavila ključne gradnike unije kapitalskih trgov. Predlagala je šest zakonodajnih ukrepov za uvedbo novih vseevropskih pravil za produkte, oznake in dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev ter pet zakonodajnih ukrepov za zagotovitev enostavnejših, jasnejših in sorazmernejših pravil za podjetnike, podjetja in finančne institucije (glej poglavje 1).

Komisija je predlagala tudi dva zakonodajna ukrepa za zagotovitev bolj povezanega in učinkovitega nadzora kapitalskih trgov, ki je osrednjega pomena za unijo kapitalskih trgov ter potreben za večje finančno povezovanje in večjo delitev tveganj v zasebnem sektorju. Poleg tega je sprejela tri zakonodajne predloge, da bi finančni sektor lahko imel vodilno vlogo pri razvoju podnebno nevtralnega krožnega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je bolj odporno na podnebne spremembe.

Evropski parlament in Svet sta dosegla politični dogovor o skoraj vseh teh predlogih, vendar je treba storiti še več. Komisija je v junijskem poročilu pozvala k nadaljnjim izboljšavam preglednosti in učinkovitosti okvira EU za usklajevanje politike ter njegove socialne razsežnosti. Sprejeti bi bilo mogoče tudi institucionalne spremembe za okrepitev demokratične odgovornosti v EU in gospodarskega odločanja v evroobmočju ter za vključitev evropskega mehanizma za stabilnost v pravni okvir EU. Koristni bi bili tudi mehanizmi za stabilizacijo evroobmočja v primeru pretresov, ki bi lahko vključevali stabilizacijsko funkcijo za naložbe in skupni sistem pozavarovanja za primer brezposelnosti.

Dokončanje bančne unije

Bančni in kapitalski trgi EU so bistveni elementi ekonomske in monetarne unije. Skupaj spodbujajo bolj povezan in stabilnejši finančni sistem EU. Povečujejo odpornost ekonomske in monetarne unije pred neugodnimi pretresi, saj olajšujejo čezmejno delitev tveganj in hkrati zmanjšujejo potrebo po javni delitvi tveganj. Delo na obeh projektih se je nadaljevalo skozi vse leto.

Zlasti je bil dosežen pomemben napredek pri zmanjševanju tveganj v bančni uniji. Sprejetje bančnega svežnja aprila je bilo pomemben mejnik pri krepitvi bančnega sektorja EU. Sveženj poleg predloga evropskega sistema jamstva za vloge vsebuje obsežen sklop reform, ki bodo dodatno okrepile odpornost in rešljivost bank. Vzpostavlja tudi vrsto pomembnih mednarodnih standardov, njegov cilj pa je prispevati k dokončanju regulativnega načrta za obdobje po krizi.

Komisija sodeluje z zadevnimi državami članicami, da bi zmanjšala visoko raven slabih posojil, tudi prek evropskega semestra, ter našla celovite rešitve za obravnavo slabih posojil v skladu s pravili o državni pomoči. Poleg tega so nadzorniki in banke držav članic dosegli pomemben napredek pri zniževanju ravni dolga, izboljšanju kakovosti posojilnih portfeljev in povečanju likvidnosti po krizi.

Iz zadnjega poročila o napredku, ki ga je pripravila Komisija, je razvidno, da se je delež slabih posojil za vse banke v EU v tretjem četrtletju leta 2018 zmanjšal na 3,3 % ter se tako še dodatno približal ravni pred krizo. Leta 2019 sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o novih pravilih za uporabo kapitalskih zahtev za banke s slabimi posojili v bilancah stanja. Z reformo naj bi zagotovili, da si banke rezervirajo zadostna lastna sredstva, kadar nova posojila postanejo nedonosna, in ustvarili ustrezne spodbude v izogib kopičenju slabih posojil.

Pomemben naslednji korak v zvezi z bančno unijo ter poglabljanjem ekonomske in monetarne unije bo doseči napredek pri skupnem sistemu jamstva za vloge za evroobmočje.

Mednarodna vloga evra

Prizadevanja EU za spodbujanje uporabe evra na mednarodni ravni so tesno povezana s poglobitvijo ekonomske in monetarne unije. Z globljim in močnejšim finančnim sektorjem ter ekonomsko in monetarno unijo bi evro postal privlačnejša mednarodna valuta, globalno pomembnejši evro pa bi okrepil evropski finančni sistem. Evroobmočje pa se povečuje tudi znotraj EU, saj sta se Hrvaška in Bolgarija odločili, da se bosta začeli pripravljati na vstop v evropski mehanizem deviznih tečajev ERM II, kar je prvi korak k članstvu v evroobmočju.

Poleg tega bi večja mednarodna uporaba evra evropskim podjetjem, potrošnikom in vladam prinesla številne koristi, na primer nižje stroške trgovanja, nižje obrestne mere, boljši dostop do financiranja, večjo pravno neodvisnost in odpornejši finančni sistem, ki bi bil manj izpostavljen pretresom zaradi menjalnih tečajev.

Leta 2019 se je Komisija obširno posvetovala s predstavniki deviznih trgov ter sektorjev energije, surovin, kmetijstva in prometa. Ta posvetovanja so potrdila, da obstaja široka podpora za večjo uporabo evra na mednarodni ravni in da je ta edina izvedljiva alternativa ameriškemu dolarju. Udeleženci posvetovanja so se tudi strinjali, da bi se lahko več transakcij izrazilo v evrih, zlasti na trgih energentov in zemeljskega plina, Komisija pa se je strinjala, da bo odpravila morebitne ugotovljene ovire.

EU je prav tako dosegla napredek pri ukrepih v podporo uporabi evra, vključno z regulativnimi spremembami za povečanje odpornosti in likvidnosti infrastruktur finančnega trga, povečanje zanesljivosti referenčnih obrestnih mer in spodbujanje uporabe takojšnjih plačil.

Poštene priložnosti in poštena konkurenca

Poglobljena in poštena ekonomska in monetarna unija temelji na poštenih priložnostih in pošteni konkurenci. Za izboljšanje prvih je EU junija sprejela direktivo o prestrukturiranju in drugi priložnosti, s katero bodo lahko podjetja v stiski, ki so sposobna preživeti in jih je treba rešiti, ter pošteni posamezniki, ki so šli v stečaj, dobili drugo priložnost.

Nova direktiva bo podjetjem, ki imajo finančne težave, vendar so sposobna preživeti, olajšala dostop do okvirov preventivnega prestrukturiranja v zgodnji fazi, da bi se lahko izognila insolventnosti, nadaljevala s svojo dejavnostjo in ohranila delovna mesta.

Z novimi pravili EU uglednim podjetnikom, ki so šli v stečaj, daje drugo priložnost s popolnim odpisom njihovega dolga po največ treh letih z upravičenimi izjemami, da bi se preprečile zlorabe.

Pravila bodo poleg tega pripomogla k večji učinkovitosti postopkov insolventnosti, prestrukturiranja in odpisa dolga ter zmanjšanju pretirano dolgega trajanja postopkov in stroškov v številnih državah članicah.

Prispevala bodo k odpravi pomembnih ovir za razvoj kapitalskih trgov, saj bodo zagotovila večjo pravno varnost za čezmejne vlagatelje in družbe, ki poslujejo po EU.

EU vedno posebno pozornost namenja zagotavljanju poštene konkurence v bančnem sektorju, kar je veljalo tudi za leto 2019. Čeprav je sektor po krizi v veliki meri okreval, nekatere ranljivosti ostajajo, saj banke v nekaterih državah članicah še vedno bremeni velik delež slabih posojil. Komisija jim je še naprej pomagala pri prestrukturiranju in obravnavanju začasnih likvidnostnih omejitev ali strukturnih težav, ne da bi pri tem neupravičeno izkrivljala konkurenco. Tako so na primer slovenske banke zaključile postopek prestrukturiranja, ki so ga začele izvajati v letih 2012 in 2013. Slovenija je privatizirala 75 % NLB in 100 % Abanke, tj. dveh nekdanjih posojilodajalcev v težavah. Italijanske banke so sprejele nadaljnje ukrepe za zmanjšanje količine slabih posojil. Izvajanje jamstvenega mehanizma je bilo pri tem bistveno, saj je bankam omogočilo, da pod tržnimi pogoji servisirajo slaba posojila. Poleg tega je Komisija v Italiji odobrila podporo za izpolnjevanje začasnih likvidnostnih potreb v višini do tri milijarde evrov za Carige, ki je srednje velika regionalna banka na severozahodu države.

Več socialne pravičnosti v ekonomski in monetarni uniji

Evropski steber socialnih pravic je postal sestavni del evropskega semestra, letnega cikla usklajevanja ekonomske in socialne politike EU. S pomočjo stebra so se spodbujali številni ukrepi socialne politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pregledne in predvidljive delovne pogoje ter pravično čezmejno mobilnost. Vsebuje sklop dvajsetih, v prihodnost usmerjenih načel socialne politike, glede katerih so se dogovorile države članice.

Nov začetek v podpori staršem in skrbnikom pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je bila sprejeta junija ter spodbuja bolj enakopravno porazdelitev obveznosti oskrbe med ženske in moške. Določa minimalne zahteve za države članice in daje vsakemu od staršev pravico do vsaj štirih mesecev starševskega dopusta, od tega dveh mesecev ni mogoče prenesti z enega starša na drugega. Finančno nadomestilo bi morale države članice določiti na ustrezni ravni. Direktiva uvaja tudi pravico do očetovskega dopusta najmanj deset dni po rojstvu otroka, za katerega mora biti zagotovljeno nadomestilo, ki je vsaj na isti ravni kot nadomestilo za odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov. Nova zakonodaja zaposlenim oskrbovalcem zagotavlja tudi pravico do petih dni na leto za skrb za družinske člane. Poleg tega imajo vsi zaposleni starši otrok, starih najmanj osem let, pravico, da zahtevajo prožne ureditve dela (skrajšan delovni čas, prilagodljiv delovni čas in prilagodljivost glede kraja dela). Namen teh novih pravil je povečati udeležbo žensk na trgu dela ter izboljšati enakost med moškimi in ženskami.

Nove pravice za več delavcev

Junija je bila sprejeta tudi direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih. Njen namen je razširiti in posodobiti obveznosti, ki trenutno veljajo glede seznanjanja delavcev, tudi delavcev z nestandardnimi oblikami zaposlitve, z njihovimi delovnimi pogoji. Direktiva med drugim uvaja številne nove minimalne pravice, na primer omejitev trajanja poskusne dobe na začetku zaposlitve. Države članice morajo nova pravila v nacionalno zakonodajo prenesti do sredine leta 2022.

Boljši dostop do socialne zaščite za vse delavce

Države članice so se zavezale, da bodo zagotovile dejanski dostop vseh delovno aktivnih oseb do socialne zaščite ne glede na njihov zaposlitveni status. Svet je novembra sprejel priporočilo, s katerim jim bo pomagal zapolniti vrzeli, ki vplivajo na delavce z atipičnimi oblikami zaposlitve in samozaposlene osebe, ter obravnavati izzive, ki so posledica hitrega digitaliziranega sveta dela.

Spoštovanje večstranskih pravil

Trgovinska politika mora biti učinkovita, pregledna in temeljiti na vrednotah. Pristop v letu 2019 so še naprej usmerjala temeljna načela strategije „Trgovina za vse“ iz leta 2015: odprtost v povezavi z visokimi standardi ostaja najprimernejši način za to, da bi globalizacija dobro delovala.

Leta 2019 so se še naprej kopičili izzivi za mnogostranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih in ga podpira Svetovna trgovinska organizacija. Zaradi porasta nacionalizma in protekcionizma je bilo sprejetih več enostranskih ukrepov, pojavila pa se je tudi grožnja, da bi globalni trgovinski sistem temeljil na moči, ne na pravičnosti. EU je na podlagi pobud iz leta 2018 za Svetovno trgovinsko organizacijo pripravila predloge, po katerih bi učinkoviteje izboljšali preglednost in odpravili pomisleke držav članic glede specifičnih trgovinskih praks.

EU si je z glavnimi trgovinskimi partnerji prizadevala za okrepitev pravil o subvencijah in prisilnih prenosih tehnologije. Da bi podprla sistem Svetovne trgovinske organizacije za reševanje sporov, je predlagala sprostitev blokade imenovanj v pritožbeni organ. Organ ni več sklepčen, saj se je mandat dveh od zadnjih treh članov iztekel decembra, zaradi česar ne more reševati pritožb v sporih. Komisija se je odzvala s predlogom spremembe uredbe EU o izvrševanju, da bi lahko EU odločno ukrepala in zaščitila svoje interese, če bi trgovinski partnerji ovirali učinkovito reševanje sporov. Ko je pritožbeni organ prenehal delovati, se je EU na podlagi obstoječih pravil Svetovne trgovinske organizacije s Kanado in Norveško dogovorila tudi o začasni arbitražni ureditvi za pritožbe, da bi ohranila zavezujoč sistem za reševanje sporov in pravic do pritožbe v sporih z njima.

Evropa, ki varuje

Če diplomatsko posredovanje ni uspešno, EU brez oklevanja uporabi mehanizem reševanja sporov Svetovne trgovinske organizacije, da uveljavi svoje pravice ter v celoti izkoristi članstvo v korist evropskih podjetij, delavcev in kmetov. V letu 2019 je EU začela postopke proti Turčiji v zvezi s farmacevtskimi izdelki, proti Indiji v zvezi z njeno obravnavo izdelkov informacijske in komunikacijske tehnologije, proti Združenim državam Amerike v zvezi z njihovimi izravnalnimi dajatvami in protidampinškimi ukrepi za španske oljke ter proti Kolumbiji v zvezi z njenimi protidampinškimi ukrepi za zamrznjeni ocvrti krompirček iz Belgije, Nemčije in Nizozemske.

EU je prav tako uporabila svoje dvostranske sporazume za reševanje sporov in začela postopke proti Južni Koreji, da bi zaščitila temeljne delovne standarde, proti Ukrajini zaradi prepovedi izvoza lesa in proti omejitvam Južnoafriške carinske unije za uvoz perutnine.

EU je v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije in zakonodajo EU začela petnajst novih preiskav v zvezi z dampinškim in subvencioniranim uvozom ter proti takemu uvozu uvedla sedem novih ukrepov trgovinske zaščite. Med njimi so bila električna kolesa iz Kitajske ter biodizel iz Argentine in Indonezije. Poleg tega je EU začela šest novih preiskav v zvezi s pregledom ter za pet let podaljšala šestnajst obstoječih ukrepov.

Leta 2019 je uvedla dokončne zaščitne ukrepe za uvoz 26 kategorij izdelkov iz jekla, da bi obravnavala morebitno preusmeritev trgovine z jeklom iz drugih držav v EU zaradi dodatnih tarif v Združenih državah. Proti koncu poletja je ukrepe pregledala in jih prilagodila najnovejšim razmeram.

Poleg tega je EU branila svojo industrijo, ko so države nečlanice EU sprožile preiskave trgovinske zaščite zoper njen izvoz. Med primeri so zaščitna preiskava Turčije v zvezi z uvozom pnevmatik, protidampinška preiskava Indije v zvezi z uvozom in ukrepi Kolumbije v zvezi z uvozom zamrznjenega ocvrtega krompirčka.

Marca je Svetovna trgovinska organizacija potrdila, da bo EU leta 2020 v trgovinskem sporu z Združenimi državami Amerike zaradi subvencij proizvajalcu letal Boeing dobila pravice do uvedbe protiukrepov. Združene države niso upoštevale prejšnjih sodb o nezakonitih subvencijah podjetju, ki so povzročile znatno škodo njegovemu evropskemu konkurentu, Airbusu. V vzporednem trgovinskem sporu je Svetovna trgovinska organizacija oktobra Združenim državam priznala pravico do uvedbe protiukrepov v zadevi Airbus. Združene države Amerike so uvedle dodatne tarife za vrsto proizvodov iz držav članic. EU si bo še naprej prizadevala, da bi z Združenimi državami dosegla uravnotežen dogovor o sporih.

Komisija je zaključila prilagajanje postopkov trgovinske zaščite posodobljeni protidampinški in protisubvencijski zakonodaji, ki je začela veljati leta 2018 in leta 2017. Prav tako je zapolnila obstoječo vrzel, da je lahko od jeseni 2019 uporabljala ukrepe trgovinske zaščite za blago (na primer podvodne plinovode), ki se uvozi v epikontinentalni pas/izključno ekonomsko cono držav članic. Komisija je okrepila boj proti izogibanju ukrepom trgovinske zaščite in sprožila s tem povezane preiskave kitajskega izvoza jekla, odpornega proti koroziji, persulfatov in keramične namizne posode, za izvoz te posode pa uvedla tudi ukrepe.

Aprila je začela veljati nova uredba o prvem vseevropskem okviru za pregled neposrednih tujih naložb, ki bo državam članicam in Komisiji od oktobra 2020 omogočila, da opredelijo in obravnavajo varnostna vprašanja, povezana s posameznimi naložbami zunaj EU.

Pravice intelektualne lastnine so pomembne za gospodarsko rast in ključnega pomena za EU, da lahko spodbuja inovacije in ostaja konkurenčna na svetovni ravni. EU je okrepila svoja prizadevanja za mednarodno zaščito in uveljavljanje teh pravic, med drugim z izvajanjem programov sodelovanja s Kitajsko, jugovzhodno Azijo in Latinsko Ameriko ter z uvedbo novega projekta za pomoč Afriki. O tem vprašanju je razpravljala tudi z najpomembnejšimi državami, kot so Kitajska, Tajska, Turčija in Ukrajina. Komisija je v sklopu dela v zvezi z nadzornim seznamom za ponarejanje in piratstvo okrepila sodelovanje z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter organizirala redne dialoge s podjetji iz EU.

Zaradi vse večjega protekcionizma so se podjetja soočala z vse več ovirami v mednarodni trgovini. Letno poročilo o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe je pokazalo, da je strategija EU za dostop do trga učinkovita pri odpravljanju teh ovir.

EU je vse leto nadaljevala tristranske pogovore z Japonsko in Združenimi državami Amerike o ključnih vprašanjih svetovne trgovine, tudi o tem, kako poenotiti konkurenčne pogoje za trgovce z oblikovanjem novih večstranskih pravil o industrijskih subvencijah in prisilnem prenosu tehnologije.

EU je kot ustanovna članica Združenja za prepoved trgovine z izdelki za mučenje, ki je bilo ustanovljeno leta 2017, še naprej zavzemala jasno stališče glede blaga, ki se uporablja za izvrševanje smrtne kazni in mučenje. Na podlagi zaveze združenja iz leta 2018, da si bo prizadevalo za resolucijo Združenih narodov o tej zadevi, je Generalna skupščina ZN junija sprejela resolucijo o odpravi trgovine z opremo, ki se uporablja za mučenje.

V prihodnost usmerjena trgovinska politika

EU si s trgovinskimi sporazumi prizadeva za odpiranje novih trgov, poleg tega pa želi z njimi zagotoviti, da trgovina deluje za vse. Sporazumi podpirajo standarde EU za okolje, varnost hrane, pravice delavcev in potrošnikov ter partnerskim državam pomagajo izpolnjevati njihove mednarodne obveznosti. EU je na primer vzpostavila programe razvoja zmogljivosti in ozaveščanja v vrednosti 9 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri spopadanju z izzivi na področju dela in okolja v vseh odgovornih dobavnih verigah v Aziji in Latinski Ameriki.

EU je imela vodilno vlogo v razpravah Združenih narodov glede reforme reševanja sporov med vlagatelji in državami. Januarja je Komisiji Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo podala predlog o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje takih sporov, kar je pomembna novost na področju globalnega upravljanja.

Evropska komisija je septembra v Bruslju gostila konferenco na visoki ravni o krepitvi vloge žensk prek trgovine.

Pregleden in vključujoč pogajalski proces

Preglednost in sodelovanje z javnostjo ostajata bistvena elementa trgovinske politike EU za zagotavljanje demokratičnega procesa, zaupanja javnosti in odgovornosti. Pomembna sta pred in med pogajanji ter po njih, pa tudi po začetku izvajanja sporazumov.

Komisija je še naprej objavljala poročila o krogih pogajanj, dokumente o stališčih in predloge besedil za trgovinske sporazume, o katerih so tekla pogajanja. Objavila je tudi tretje izčrpno letno poročilo o oceni izvajanja trgovinskih sporazumov EU. To je deležnikom, civilni družbi in drugim institucijam EU omogočilo preverjanje, kako EU izvaja sporazume, in zagotovilo spoznanja za tekoča in prihodnja trgovinska pogajanja.

Leta 2019 se je strokovna skupina za trgovinske sporazume sestala šestkrat in razpravljala o vprašanjih, kot so elektronsko trgovanje, reforma STO in izvajanje trgovinskih sporazumov. Skupino sestavlja 28 organizacij, ki zastopajo podjetja, sindikate, potrošnike in okoljske organe, njen cilj pa je spodbuditi dialog in zbrati mnenja najrazličnejših deležnikov.

Trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem

EU je junija dosegla politični dogovor o celovitem trgovinskem sporazumu z organizacijo Mercosur, ki jo sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

Novi sporazum bo kot del širšega pridružitvenega sporazuma med obema blokoma utrdil njune tesne politične in gospodarske odnose ter ustvaril trg s 780 milijoni ljudi. EU je največja trgovinska in naložbena partnerica Mercosurja, s katerim je kot prva sklenila celovit trgovinski sporazum.

Ko bo začel veljati, bo sporazum znižal carine, povečal poslovne priložnosti, razširil izbiro za potrošnike, skrajšal upravne postopke, spodbudil rast in konkurenčnost, promoviral skupne vrednote, na primer trajnostni razvoj, ter ustvaril delovna mesta. Spodbujal bo tudi visoke delovne in okoljske standarde. Poleg tega sta se EU in Mercosur zavezala, da bosta učinkovito izvajala Pariški sporazum o podnebnih spremembah.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko

1. februarja 2019 je začel veljati sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, podpisan julija 2018, s katerim je bilo vzpostavljeno odprto trgovinsko območje, ki zajema več kot 570 milijonov ljudi. Sporazum odpravlja skoraj vse japonske uvozne dajatve v višini ene milijarde evrov, ki so jih vsako leto plačala podjetja iz EU, ki izvažajo na Japonsko, ter številne dolgoletne regulativne ovire.

Sporazum povečuje izvoz EU, ustvarja nove priložnosti za evropska podjetja (kot je na primer lažji dostop do japonskih trgov javnih naročil), potrošnikom prinaša več izbire in prispeva k njihovim skupnim prizadevanjem za oblikovanje svetovnih trgovinskih pravil. Gre za prvi trgovinski sporazum EU, ki vključuje posebno zavezo o spoštovanju Pariškega sporazuma. EU je vse leto nadaljevala pogajanja z Japonsko o standardih za zaščito naložb in reševanju sporov.

Azija in Avstralazija

EU in Vietnam sta 30. junija podpisala trgovinski sporazum in sporazum o zaščiti naložb, ki pomenita mejnik v njunem partnerstvu. Sporazuma sta najbolj ambiciozna, kar sta jih kdaj sklenila EU in gospodarstvo v vzponu. Do ratifikacije bi sporazum o prosti trgovini lahko začel veljati sredi leta 2020, sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem pa je začel veljati 21. novembra.

Sporazuma s tema državama dodatno krepita sodelovanje EU z regijo. EU je poleg tega opravila tri kroge pogajanj za sklenitev trgovinskega sporazuma z Indonezijo. Potekali so tudi trije krogi pogajanj za sklenitev trgovinskega sporazuma z Avstralijo, za sklenitev trgovinskega sporazuma z Novo Zelandijo pa štirje.

Združene države Amerike

Dialog z Združenimi državami je bil še naprej usmerjen v oblikovanje pozitivne trgovinske agende, obravnavanje vprašanj skupnega interesa in preprečevanje trgovinskih sporov. To je temeljilo na skupni izjavi predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja in ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz leta 2018, na podlagi katere je bila ustanovljena izvršna delovna skupina za olajšanje trgovine in oblikovanje pozitivne čezatlantske trgovinske agende.

Leta 2019 je bilo delo skupine osredotočeno na regulativna vprašanja. Aprila je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja z Združenimi državami Amerike o industrijskih tarifah in ugotavljanju skladnosti.

Komisija je julija objavila poročilo o napredku pri izvajanju skupne izjave, ki kaže pozitivne rezultate, zlasti v sektorjih, kot so energija, soja, farmacevtski izdelki, kibernetska varnost in medicinski pripomočki. Leta 2019 je uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Združenih držav Amerike v EU dosegel doslej največji obseg, s čimer je oskrba EU z energijo postala bolj raznolika in zanesljiva. Nadaljnje delo je bilo usmerjeno na ugotavljanje skladnosti, standarde za nove in nastajajoče tehnologije ter stalni napredek v specifičnih sektorjih. Medtem ko se ta prizadevanja nadaljujejo, sta se obe strani strinjali, da ne bosta uvedli novih carin na medsebojno trgovino.

Julija se je EU dogovorila, da bo povečala ameriški delež uvozne kvote za goveje meso brez hormonov. V zameno so Združene države privolile, da proti EU ne bodo ponovno uvedle ukrepov v okviru preiskave na podlagi oddelka 301 glede ukrepov EU v zvezi z mesom in mesnimi izdelki. Veljati je začel tudi sporazum o vzajemnem priznavanju inšpekcijskih pregledov proizvodnih obratov za zdravila za uporabo v humani medicini.

Kitajska

Na aprilskem vrhu med EU in Kitajsko je bilo sprejetih več skupnih zavez. Kitajska se je strinjala, da bo odpravila različne trgovinske ovire, ter se zavezala, da bo sklenila sporazum o zaščiti geografskih označb (imen tradicionalnih evropskih živil in pijač) in do leta 2020 zaključila celovita pogajanja o naložbah.

Novembra so se po devetih letih končala pogajanja o zaščiti navedenih označb. Tak sporazum bi moral zagotoviti visoko raven zaščite za dvesto imen, takoj ko bo začel veljati, za nadaljnjih 175 imen pa v štirih letih po tem. Kitajska je drugi največji trg EU za agroživilske proizvode in rastoč trg za proizvode s posebno geografsko označbo.

EU in Kitajska sta opravili šest krogov pogajanj za sklenitev sporazuma o naložbah in nadaljevali delo na področju reforme STO.

Južno in vzhodno sosedstvo

Pridružitveni sporazum med EU in Marokom je bil spremenjen tako, da vključuje prebivalce Zahodne Sahare, kar omogoča ponoven začetek pogajanj o poglobitvi trgovinskega sporazuma med EU in Marokom. Maja so bila zaradi političnih razmer v Tuniziji prekinjena pogajanja za vzpostavitev poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja s to državo.

EU je opravila dvostranske razprave o trgovini in naložbah z nekaterimi državami Sveta za sodelovanje v Zalivu. Na začetku leta 2019 so začele veljati izboljšave, ki so bile v okviru sheme pravil o poreklu izpogajane z Jordanijo za podporo zaposlovanju sirskih beguncev.

EU se je pri poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino osredotočila na njegovo izvajanje. Poleg tega je z Ukrajino dosegla sporazum o omejitvi njenega uvoza perutnine v EU. 6. julija je parafirala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju s Kirgizistanom, ki vključuje pomembna trgovinska poglavja.

Latinska Amerika

Leta 2019 so se nadaljevala prizadevanja za podpis in sklenitev posodobljenega globalnega sporazuma z Mehiko. EU in Čile sta opravila tri kroge pogajanj za posodobitev trgovinskega sporazuma iz leta 2002. Pri tem namerava EU doseči ambiciozen, uravnotežen in napreden sporazum, ki bo dodatno liberaliziral trgovino in naložbe, spodbujal vrednote EU ter obravnaval vprašanja, kot sta trgovina in spol. S tem povezane določbe bodo okrepile razumevanje omejitev in priložnosti za ženske v mednarodni trgovini ter omogočile izmenjavo najboljših praks, s katerimi lahko ženske lažje sodelujejo v mednarodni trgovini.

Junija se je pridružitveni odbor EU-Srednja Amerika v okviru izvajanja trgovinskih sporazumov zbral na peti seji, oktobra pa se je sestal trgovinski odbor, ki združuje EU ter Ekvador, Kolumbijo in Peru.

Afriške, karibske in pacifiške države

Sporazumi o gospodarskem partnerstvu so sporazumi o trgovini in razvoju med EU ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in regijami. Trenutno začasno veljajo sporazumi z 31 takšnimi državami oz. regijami. Te sporazume lahko razumemo kot temelj za prihodnje medcelinsko prostotrgovinsko območje, ki je eden od dolgoročnih ciljev novega zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta ter podpira prizadevanja Afrike za vzpostavitev celinskega prostotrgovinskega območja. Komori so se februarja pridružili sporazumu z vzhodno in južno Afriko, oktobra pa je EU začela pogajanja s petimi državami, ki izvajajo sedanji sporazum, da bi ga razširila prek zmanjšanja carin ter tako odpravila druge trgovinske in naložbene ovire, pa tudi ustvarila priložnosti. Med pogajanji, ki potekajo za sklenitev okvirnega sporazuma, ki bi nadomestil Sporazum iz Cotonouja, je EU razpravljala tudi o trgovini in naložbah.

Krepitev pravne države

Načelo pravne države je ena od skupnih vrednot, na katerih temelji EU; njeno spoštovanje je skupna odgovornost vseh držav članic in institucij EU.

Spoštovanje načela pravne države je bistveno za delovanje EU na vseh področjih. To sega od notranjega trga do sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev. Spoštovanje načela pravne države pomeni tudi zagotavljanje, da lahko nacionalni sodniki, ki so tudi sodniki EU, izpolnjujejo svojo vlogo pri obravnavi zadev v zvezi z uporabo prava EU.

Komisija je aprila začela izvajati pregled stanja, v katerem je preučila razpoložljiva orodja za spremljanje, ocenjevanje in zaščito načela pravne države v Uniji. Ozrla se je na izkušnje iz preteklih let in pozvala k širši evropski razpravi o tem, kako bi jo bilo mogoče še okrepiti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je potrebno pravno državo bolje spodbujati, zgodaj preprečevati tveganja ali kršitve in se nanje učinkovito odzvati.

Komisija je julija sprejela drugo sporočilo, v katerem je navedla svoje predloge na treh področjih spodbujanja, preprečevanja in odziva.

V zvezi s prvim področjem (spodbujanje) bo Komisija okrepila svoje sporočilo o pravni državi za širšo javnost, okrepila sodelovanje s Svetom Evrope in drugimi mednarodnimi organizacijami ter zagotovila sredstva za deležnike, vključno s civilno družbo, ki spodbujajo skupno kulturo pravne države.

Za drugo področje (preprečevanje) bo Komisija vzpostavila letni cikel pregleda stanja pravne države, s katerim bo spremljala razmere v vseh državah članicah. V podporo temu procesu bo pripravila letno poročilo o stanju pravne države, nadalje razvila pregled stanja na področju pravosodja v EU in okrepila dialog z drugimi institucijami EU, državami članicami in deležniki.

Za tretje področje (odziv) si bo Komisija prizadevala za strateški pristop k postopkom za ugotavljanje kršitev, ki bo temeljil na razvijajoči se sodni praksi Sodišča.

Komisija je tudi pozvala k čim prejšnjemu sprejetju predloga iz večletnega finančnega okvira o zaščiti proračuna EU, kadar splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države pomenijo tveganje za finančne interese EU.

Komisija je nadaljevala več postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi z načelom pravne države. Sodišče je 24. junija in 5. novembra 2019 izdalo pravnomočni sodbi v postopkih za ugotavljanje kršitev, ki jih je Komisija začela proti Poljski, in potrdilo, da poljska zakonodaja v zvezi z znižanjem upokojitvene starosti sodnikov vrhovnega sodišča ter splošnih sodišč krši pravo EU glede neodvisnosti sodstva. Poleg tega se je Komisija 10. oktobra 2019 odločila, da proti Poljski začne postopek za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem v zvezi z novo disciplinsko ureditvijo za sodnike, saj ta ureditev ogroža neodvisnost sodstva, ker ne daje potrebnih jamstev za zaščito poljskih sodnikov pred političnim nadzorom.

V okviru evropskega semestra in na podlagi predloga Komisije je Svet izdal priporočila za posamezne države glede delovanja pravosodnega sistema, in sicer za Hrvaško, Italijo, Ciper, Madžarsko, Malto, Portugalsko in Slovaško.

Varstvo pravic in boj proti diskriminaciji

Zagotavljanje pravic invalidov

Evropski akt o dostopnosti je bil sprejet aprila in zagotavlja, da bodo nekateri izdelki in storitve, kot so mobilni telefoni, računalniki, e-knjige, e-trgovina, spletišča o prometu in bančne storitve za potrošnike, dostopni invalidom.

Komisija je maja začela izvajati kampanjo ozaveščanja Kako se EU bori proti diskriminaciji na delovnem mestu z obveščanjem ljudi in podjetij o njihovih pravicah in dolžnostih.

Zaščita žvižgačev

Oktobra so bili sprejeti vseevropski standardi za zagotavljanje visoke ravni zaščite prijaviteljev kršitev pravil EU. Direktiva zajema širok razpon ključnih področij, kot so javna naročila, varnost izdelkov, živil in prevoza, varstvo okolja, javno zdravje in jedrska varnost. Nova pravila določajo zaupne kanale za poročanje v zasebnih in javnih organizacijah ter pri javnih organih in bodo zaposlene zaščitila pred odpustitvijo in drugimi oblikami povračilnih ukrepov.

Boj proti dezinformacijam, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru

Januarja je četrta ocena kodeksa ravnanja EU na področju boja proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, ki je bil leta 2016 podpisan z velikimi informacijskimi podjetji, pokazala, da pobuda še naprej prinaša pozitivne rezultate. Informacijska podjetja 89 % označenih vsebin pregledajo v 24 urah in jih odstranijo v 72 % primerov; ko se je kodeks prvič začel izvajati leta 2016, je bilo pregledanih 40 % označenih vsebin, odstranjenih pa 28 %. V oceni so bila še ugotovljena področja, na katerih morajo podjetja izboljšati svoje povratne informacije za uporabnike.

Pred evropskimi volitvami je Komisija objavila mesečna poročila Facebooka, Googla in Twitterja, ki so pokazala določen napredek v zvezi z nadzorom nad oglaševanjem, preglednostjo političnega oglaševanja, ukinjanjem lažnih računov in sistemi označevanja avtomatiziranih botov. Vendar morajo podpisniki okrepiti svoja prizadevanja, zlasti z namenom razvoja orodij za povečanje preglednosti in zanesljivosti spletišč, ki gostijo oglase.

Boljše varstvo osebnih podatkov

V prvem letu po začetku izvajanja splošne uredbe o varstvu podatkov je bila prednostna naloga Komisije zagotoviti njeno ustrezno uporabo. Komisija je v julijskem poročilu ugotovila, da je večina držav članic vzpostavila potreben pravni okvir in bo spremljala, kako upoštevajo splošno uredbo o varstvu podatkov in omejujejo razdrobljenost okvira za varstvo podatkov.

Podjetja razvijajo kulturo skladnosti, državljani in državljanke pa se vedno bolj zavedajo pomena varstva podatkov in svojih pravic ter jih vedno pogosteje uveljavljajo. Hkrati v mednarodnem okolju napreduje konvergenca k visokim standardom varstva podatkov.

Primer koristi, ki jih prinaša ta globalna konvergenca, je sporazum o vzajemni ustreznosti med EU in Japonsko, ki je začel veljati februarja in s katerim je bilo ustvarjeno največje območje varnega in prostega pretoka podatkov na svetu. Evropejci in Evropejke bodo imeli pri prenosu svojih podatkov na Japonsko koristi od visokih standardov zasebnosti, podjetjem EU pa bo koristil prednostni dostop do japonskega trga.

Komisija spremlja tudi prenos direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v nacionalno pravo držav članic in je zato proti državam članicam sprožila več postopkov za ugotavljanje kršitev.

Enakost

Direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je bila sprejeta junija in bo spodbudila bolj enakopravno porazdelitev obveznosti oskrbe med ženske in moške. Za več informacij glej poglavje 5.

Komisija je nadaljevala ozaveščanje o pravicah lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI). Najnovejše letno poročilo o napredku na področju enakosti LGBTI, objavljeno marca, vsebuje pregled svežnja ukrepov Komisije za boj proti diskriminaciji.

Komisija je napredovala pri pripravi okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020. Ta okvir je bistven za razvoj EU ter nacionalnih instrumentov in struktur, namenjenih spodbujanju vključevanja Romov.

Državljanstvo Evropske unije

Januarja je Komisija objavila poročilo o shemah „zlatih potnih listov“, ki jih izvajajo nekatere države članice. Te sheme za državljanstvo in prebivanje za vlagatelje omogočajo, da oseba pridobi državljanstvo države članice ali dovoljenje za prebivanje v njej z naložbo in brez dokazovanja pristne povezave z zadevno državo članico. To vpliva na državljanstvo EU. Države članice običajno nacionalno državljanstvo pogojujejo s tako povezavo in so na podlagi tega sprejele, da državljanstvo EU samodejno pridobi, kdor postane državljan države članice.

Komisija je v poročilu navedla tveganja, ki jih sheme za državljanstvo in prebivanje za vlagatelje prinašajo EU, zlasti v zvezi z varnostjo, pranjem denarja, davčnimi utajami in korupcijo, ter izrazila zaskrbljenost, da ukrepi, ki so jih sprejele države članice, ne zadostujejo vedno za ublažitev takih tveganj. Komisija je ustanovila skupino strokovnjakov iz držav članic, da bi preučila tveganja zaradi teh shem in obravnavala vprašanja preglednosti in dobrega upravljanja, ter bo še naprej spremljala skladnost teh shem s pravom EU. Za več informacij glej poglavje 8.

Komisija je v okviru obsežnih prizadevanj za zaščito volitev v Evropski parlament leta 2019 podprla države članice pri vzpostavitvi in organizaciji srečanj evropske mreže za volilno sodelovanje. Ta mreža združuje predstavnike organov držav članic, odgovornih za volilne zadeve, in omogoča praktične izmenjave stališč o vprašanjih, pomembnih za svobodne in poštene volitve, vključno z varstvom podatkov, kibernetsko varnostjo, preglednostjo in ozaveščanjem. Še naprej bo obravnavala morebitna tveganja, opredelila rešitve in prispevala k vzpostavitvi odpornejših volilnih in demokratičnih sistemov po vsej EU.

EU je v okviru svojih ukrepov za olajšanje uresničevanja pravice do prostega gibanja in prebivanja v Uniji junija sprejela uredbo o varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. Nova pravila opredeljujejo minimalne skupne standarde za osebne izkaznice državljank in državljanov EU in dovoljenja za prebivanje družinskih članov, ki niso državljanke oz. državljani EU, ter minimalno vsebino dokumentov za prebivanje državljank oz. državljanov EU. Ti dokumenti bodo tako varnejši in zanesljivejši, povečalo se bo zaupanje vanje in njihovo sprejetje, kar bo državljankam in državljanom olajšalo potovanje po vsej EU, zmanjšalo ovire za uveljavljanje pravice do prostega gibanja in odpravilo vrzeli, ki bi jih lahko izkoristili teroristi in drugi storilci kaznivih dejanj.

Da bi okrepili pravico državljank in državljanov EU do konzularne zaščite v državah, ki niso članice EU in v katerih matična država članica nima predstavništva, so bila sprejeta nova pravila za oblikovanje sodobne potne listine EU za vrnitev. Ta pravila bodo zagotovila, da lahko državljanke in državljani EU od katere koli države članice hitro prejmejo ta varen in široko sprejet dokument, s katerim se lahko varno vrnejo domov.

Varstvo potrošnikov

Komisija je julija izdala smernice za uporabo direktive o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, kot so neupravičena omejitev zakonskih pravic potrošnikov in enostranske spremembe, da bi povečala ozaveščenost o varstvu pred nepoštenimi pogoji v potrošniških pogodbah.

Novembra je bila v okviru novega dogovora za potrošnike, ki ga je Komisija predlagala aprila 2018, sprejeta direktiva o boljšem izvrševanju in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov. Pravice potrošnikov prilagaja novim tehnologijam, tako da uvaja pomembne nove spletne zahteve. Te vključujejo prepoved prikritega oglaševanja v rezultatih iskanja in „lažnih“ ocen potrošnikov; zagotavljajo informacije o identiteti druge strani na spletnih platformah (zasebni potrošnik ali poklicni prodajalec) in informacije o parametrih, ki se uporabljajo za razvrščanje in personalizacijo cen s samodejnim sprejemanjem odločitev.

Nova pravila določajo tudi odvračilne kazni za „močno razširjene kršitve“ pravic potrošnikov, ki so predmet usklajenih ukrepov v okviru uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. O ločenem predlogu za evropski sistem kolektivnih pravnih sredstev, kadar skupine potrošnikov utrpijo škodo, pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom še potekajo.

Platforma Airbnb je po pogajanjih s Komisijo in nacionalnimi organi za varstvo potrošnikov svoje prodajne prakse in pogoje v celoti uskladila s pravili EU o varstvu potrošnikov. Na straneh z rezultati so zdaj na primer jasno prikazane končne cene in podatek, ali nepremičnino ponuja posameznik ali agencija.

Po pozivu Komisije in evropskih organov za varstvo potrošnikov je pet vodilnih podjetij na področju najema vozil – Avis, Europcar, Enterprise, Hertz in Sixt – spremenilo način navajanja cen. Objavljene cene so zdaj za potrošnike in potrošnice popolnoma pregledne.

Po škandalu v zvezi s Cambridge Analytica ter dolgem dialogu s Komisijo in organi EU za varstvo potrošnikov je Facebook spremenil svoje poslovne pogoje. Ti zdaj jasneje pojasnjujejo, kako podjetje uporablja podatke svojih uporabnikov za razvoj dejavnosti profiliranja in ciljnega oglaševanja kot vir svojih prihodkov, priznavajo pa tudi odgovornost podjetja v primeru malomarnosti.

EU olajšuje spletno nakupovanje, saj potrošnikom omogoča sprejemanje informiranih odločitev in varen nakup. Kampanja ozaveščanja #YourEURight se je začela izvajati leta 2019, da bi potrošnike opomnila, da imajo pomembne pravice pri nakupovanju v spletnih trgovinah, ki prodajajo evropskim potrošnikom. 

Sprejeta so bila nova pravila za boljšo obravnavo neenotne kakovosti potrošniškega blaga. Hkrati si je Komisija prizadevala razjasniti, kdaj prodaja izdelkov neenotne kakovosti (blago, ki se po Evropi prodaja z različno sestavo v enaki ali podobni embalaži) pomeni nezakonito poslovno prakso, pri čemer je določila skupno metodologijo in junija 2019 objavila rezultate kampanje preskušanja na ravni EU, v kateri je bilo primerjanih več živilskih proizvodov iz različnih držav članic. Izkazalo se je, da je bila skoraj tretjina preskušenih živilskih proizvodov enako ali podobno predstavljena, sestava pa je bila različna, pri čemer značilnega geografskega vzorca ni bilo mogoče razbrati. Iz rezultatov se ne da sklepati, ali razlike vplivajo na kakovost in ali so v posameznih primerih povezane z zavajajočo prakso.

Po sprejetju smernic za pomoč nacionalnim organom pri uporabi zakonodaje EU na področju varstva potrošnikov in živil v zvezi z živili neenotne kakovosti je Komisija več kot 4,5 milijona evrov namenila za omejitev neenotne kakovosti in krepitev potrošniških organizacij. Poleg tega je aprila začela veljati direktiva o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.

Komisija je junija objavila končno poročilo foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano, ki vsebuje priporočila o poštenih in učinkovitih trgovinskih praksah ter preglednosti. V poročilu opozarja tudi na težave v zvezi z ozemeljskimi omejitvami dobave, ki trgovcem na drobno preprečujejo, da bi svoje izdelke nabavljali, kjer želijo. Komisija je začela izvajati še projekt za boljšo ozaveščenost potrošnikov o porazdelitvi denarja po verigi preskrbe s hrano.

Civilno pravosodje

Prav tako junija je Svet sprejel revizijo uredbe Bruselj IIa, ki izboljšuje pravna pravila za zaščito otrok v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, na primer v sporih, povezanih s skrbništvom, pravicami do stikov in protipravnim odvzemom otroka. Z novimi pravili bo pravosodno sodelovanje hitrejše in učinkovitejše, da se zagotovi prednostno upoštevanje otrokove koristi.

Pravo družb

Junija so bila sprejeta tudi nova pravila EU, ki bodo podjetnikom olajšala registracijo podjetja prek spleta in v drugi državi, ustanovitev novih podružnic ali predložitev dokumentov v register gospodarskih družb. Dopolnilni sklop pravil o pravu družb EU, ki je bil sprejet novembra, omogoča čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve podjetij, hkrati pa zagotavlja boljšo zaščito pravic zaposlenih, manjšinskih delničarjev in upnikov. Z novimi pravili se ustvarja pravna varnost, prihrani denar, zmanjšuje upravno breme in dajejo potrebna pooblastila za preprečitev morebitnih zlorab.

Cilj novih pravil o upravljanju investicijskih podjetij in prejemkih njihovih uprav, ki so bila sprejeta novembra, je sorazmernost z velikostjo, tveganji in dejavnostmi investicijskih podjetij, pri čemer se hkrati zagotavlja ustrezen nadzor nad vsemi velikimi institucijami, ki bi lahko predstavljala sistemsko tveganje. Maja so bila posodobljena pravila o upravljanju bank in prejemkih njihovih uprav. Zlasti so bila okrepljena pooblastila organov za odstranitev članov upravnega organa banke, če obstaja sum vpletenosti v pranje denarja ali financiranje terorizma.

Boj proti terorizmu in pranju denarja

Komisija je leta 2019 okrepila svojo finančno, operativno in politično podporo državam članicam, da bi pomagala pospešiti njihovo izvajanje na področju varnostne unije. Do konca leta je 16 od 22 zakonodajnih pobud na področju varnostne unije postalo pravno zavezujočih. EU je imela vodilno vlogo v boju proti terorističnim vsebinam na spletu s predlogom uredbe, ki spletne platforme zavezuje k odstranitvi teroristične vsebine v eni uri po prejetju odredbe o odstranitvi. Evropski parlament in Svet sta dosegla pomemben napredek pri predlogu Komisije in delo se bo nadaljevalo v prvem četrtletju leta 2020.

Hkrati so Komisija, ministri in ministrice držav članic za notranje zadeve ter predstavniki zasebnega sektorja potrdili krizni protokol EU za odzivanje na hitro širjenje terorističnih ali nasilnih ekstremističnih vsebin na internetu kot del globalnega odgovora na poziv iz Christchurcha za ukrepanje. Še naprej so se izvajali ukrepi iz akcijskega načrta iz leta 2017 o varovanju javnih prostorov, tudi pred terorističnimi grožnjami.

EU je s posodobljenimi pravili o trženju in dostopu do kemikalij, ki jih teroristi uporabljajo kot sestavni del doma narejenih eksplozivov, ter z novimi ukrepi za preprečevanje financiranja terorizma nadaljevala ključna prizadevanja, da bi teroristom odvzela sredstva za izvajanje njihovih dejanj. EU je nadaljevala sodelovanje na mednarodni ravni, vključno z izmenjavo evidence podatkov o potnikih z Avstralijo in Združenimi državami Amerike, z namenom dokončanja novega osnutka sporazuma s Kanado in podpisa okvira Združenih narodov za sodelovanje na področju boja proti terorizmu.

Komisija je konec leta predlagala začetek pogajanj z Japonsko o izmenjavi evidence podatkov o potnikih in pogajanj z Novo Zelandijo o izmenjavi osebnih podatkov za namene kazenskega pregona z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Komisija je odobrila tudi dvostranske dogovore z organi Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova (to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova), Severne Makedonije in Srbije za izvajanje skupnega akcijskega načrta EU in držav Zahodnega Balkana za boj proti terorizmu.

EU je sprejela številne ukrepe za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. V letu 2019 je okrepila nadzorno vlogo Evropskega bančnega organa. Uvedena bodo enotna pravila na ravni EU, ki bodo organe držav članic pooblastila, da dostopajo do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov ali sistemov za pridobivanje podatkov, ter izboljšala sodelovanje med organi. Poleg tega je Komisija v štirih poročilih poudarila potrebo po celovitem in pravilnem izvajanju četrte in pete direktive o preprečevanju pranja denarja. Decembra je Svet sprejel sklepe o strateških prednostnih nalogah na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Besedilo je ambiciozno, kar zadeva potrebo po podrobnejših pravilih in dodelitev nekaterih nalog organom EU.

Krepitev boja proti kaznivim dejanjem

Svet je pooblastil Komisijo, da se v imenu EU pogaja o sporazumu z Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov v kazenskih zadevah in sodeluje v pogajanjih za drugi dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti.

Komisija si je leta 2019 prizadevala ustanoviti Evropsko javno tožilstvo, ki naj bi začelo delovati konec leta 2020. Evropski parlament in Svet sta za prvo evropsko glavno tožilko imenovala Lauro Codruţo Kövesi.

EU je ukrepala, da bi preprečila nezakonito trgovino s kulturnimi dobrinami. Namen uredbe o vnašanju in uvozu takega blaga v EU, sprejete aprila, je odpraviti nezakonito trgovino, ki pogosto podpira terorizem in druge kriminalne dejavnosti.

Trdnejši evropski sistem za soočanje z naravnimi nesrečami

Ker trend vedno pogostejših in pogosto istočasnih naravnih nesreč po vsej Evropi državam članicam otežuje medsebojno pomoč pri odzivanju na te nesreče, je EU ustanovila rescEU in s tem okrepila mehanizem Unije na področju civilne zaščite. V letu 2019 si je Komisija še naprej prizadevala za operacionalizacijo rescEU. Prehodna flota rescEU se je izkazala za ključno pri gašenju gozdnih požarov v Grčiji avgusta 2019.

Evropska agenda o migracijah

Države članice so septembra 2017 sprejele doslej največjo skupno zavezo o preselitvi, s katero so se zavezale, da bodo preselile več kot 50 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Izvajanje je v letu 2019 napredovalo in Komisija je še naprej pomagala državam članicam pri izpolnjevanju njihovih zavez. Ker so globalne potrebe po preselitvi še vedno velike, so nadaljnja prizadevanja na evropski ravni ključna. Do decembra je bilo v okviru sheme preseljenih 43 800 oseb, kar je več kot 87 % skupne zaveze držav članic.

Upravljanje meja

Decembra so začela veljati nova pravila, s katerimi se bo okrepil način, na katerega EU upravlja svoje zunanje meje, ter ki bodo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo omogočila vzpostavitev stalne enote z 10 000 operativnimi uslužbenci.

Člani stalne enote bodo imeli izvršilna pooblastila in lastno opremo za posredovanje, tako da bodo po potrebi lahko posredovali na zunanjih mejah EU ter tudi v državah nečlanicah EU, ki so pripravljene sprejeti skupine mejne in obalne straže na svojem ozemlju. Države članice (in zadevne države nečlanice EU) bodo v vsakem primeru ohranile svojo suverenost in odgovornost za operacije, ki se izvajajo na njihovih mejah in v vseh postopkih vračanja. Za zagotovitev, da bodo člani stalne enote spoštovali pravice državljanov držav nečlanic EU, ki (zakonito ali nezakonito) prečkajo zunanje meje ali so vključeni v operacije vračanja, bo imenovanih štirideset uradnikov za temeljne pravice.

Komisija je s petimi državami Zahodnega Balkana uspešno sklenila sporazume o statusu, ki omogočajo napotitev skupin evropske mejne in obalne straže. Sporazum z Albanijo je začel veljati 1. maja 2019 in tri tedne za tem so skupine začele delovati. Komisija in finsko predsedstvo Sveta sta sporazum o statusu s Črno goro podpisala 7. oktobra, sporazum o statusu s Srbijo pa 19. novembra. Sklenitev tovrstnih sporazumov z Bosno in Hercegovino ter Severno Makedonijo še poteka.

Informacijski sistemi o varnosti, migracijah in upravljanju meja

Junija je začela veljati nova evropska zakonodaja, ki omogoča izmenjavo podatkov in posredovanje informacij med različnimi informacijskimi sistemi na območju svobode, varnosti in pravice brez nadzora na notranjih mejah. Ko bo ta medsebojno povezana platforma vzpostavljena (predvidoma leta 2023), bodo lahko mejni, migracijski, vizumski, sodni in policijski organi navzkrižno preverjali podatke o identiteti iz vseh zadevnih informacijskih sistemov EU na enem samem zaslonu in takoj označili vsakogar, ki poskuša uporabiti več identitet.

Nadaljevalo se je delo v zvezi z izvajanjem sistema vstopa/izstopa (SVI) ter Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Prvi bo nadomestil obstoječo metodo ročnega žigosanja potnih listov z elektronskim zapisom podatkov o identiteti in potovalnih dokumentih ter krajih in datumih vstopov in izstopov. Pomagal bo zagotoviti, da državljani držav nečlanic EU ne ostanejo dlje, kot je dovoljeno, izboljšal bo kakovost in učinkovitost nadzora na zunanjih mejah ter državam članicam pomagal pri obravnavanju čedalje večjega števila potnikov. ETIAS pa bo poleg tega zagotovil, da bodo imeli nacionalni organi več informacij o tem, ali bi lahko osebe, ki potujejo v EU brez vizuma, pomenile tveganje za varnost ali nedovoljeno priseljevanje, še preden bodo prispele do zunanjih mej. Njihove potovalne odobritve se bodo po potrebi lahko zavrnile.

Upravljanje migracij in reševanje življenj na morju

Skupne operacije in pomorske misije EU so pomagale rešiti več kot 760 000 ljudi na morju in podprle države članice pri sprejemanju novih migrantov, ki so prišli iz Sredozemlja.

V skladu z akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov iz leta 2015 je avgusta začela veljati revizija uredbe o mrežah uradnikov za zvezo za priseljevanje. Zagotovila bo boljše sodelovanje in usklajevanje med uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih države članice, Komisija in agencije EU pošiljajo v države nečlanice EU, da bi se učinkoviteje odzivali ter preprečevali nedovoljeno priseljevanje in z njim povezan čezmejni kriminal ter se borili proti njima.

Komisija si je še naprej prizadevala, da bi se potencialnim migrantom preprečilo, da se v EU podajo po nedovoljenih poteh in tako tvegajo svoje življenje v rokah tihotapcev. Financirala je osem kampanj obveščanja in ozaveščanja, ki so bile neposredno usmerjene v skupnosti potencialnih migrantov z neurejenim statusom v državah nečlanicah EU ter njihove izseljenske skupnosti v Evropi, ki jim zaupajo. Na ta način bi se migrantom zagotovile objektivne informacije in jim tako omogočilo sprejemanje informiranih odločitev. Poleg tega je Komisija financiranje skupnih operativnih partnerstev, ki vključujejo skupne preiskovalne skupine, povečala na 22,5 milijona evrov. Ta partnerstva med organi kazenskega pregona držav članic in držav nečlanic EU ukrepajo proti tihotapcem migrantov na zahodu in severu Afrike.

Začasne ureditve

Izkrcanja v osrednjem Sredozemlju so jasno pokazala na potrebo po skupnih evropskih rešitvah, ki temeljijo na solidarnosti, prevzemanju odgovornosti in spoštovanju temeljnih pravic. Komisija dejavno podpira sklepanje začasnih ureditev med državami članicami, ki omogočajo lažje izkrcanje po akcijah iskanja in reševanja v Sredozemlju, dokler v okviru reforme evropskega azilnega sistema ne bo dosežen dogovor o dolgoročnem trajnostnem sistemu. Komisija je ob podpori agencij EU in na zahtevo držav članic v letu 2019 usklajevala tudi prostovoljno premestitev, pri čemer je bilo premeščenih 1 608 oseb.

Vračanje in ponovni sprejem

Evropski parlament in Svet sta nadaljevala s pogajanji o predlogu Komisije iz leta 2018 za okrepitev direktive o vračanju. Spremembe skupnih pravil EU o vračanju vključujejo poenostavitev vračanja oseb, ki jim je bil zavrnjen azil med postopki na meji, uvedbo jasnejših in hitrejših postopkov za izdajo odločb o vrnitvi ter zahtevo, da se odločba o vrnitvi izda takoj po sprejetju odločbe o prenehanju zakonitega prebivanja.

Zmožnost Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da pomaga pri vračanju, je bila okrepljena z novo uredbo, ki je začela veljati decembra. S tem je agencija dobila bolj proaktivno vlogo pri pomoči državam članicam na podlagi njihovih potreb in razširitvi področja uporabe morebitne pomoči na vse faze postopka vračanja.

EU je sklenila 23 instrumentov za ponovni sprejem z državami nečlanicami EU. Leta 2019 so se prizadevanja nadaljevala, s šestimi drugimi državami pa trenutno potekajo pogajanja o sporazumih ali širših okvirih za sodelovanje na področju migracij.

Zaščita ljudi v stiski

Reforma azilnega sistema

Kljub intenzivnim prizadevanjem romunskega in finskega predsedstva Sveta države članice niso dosegle soglasja in predlogi za reformo azilne politike EU ostajajo na mrtvi točki. Takoj ko sta decembra nastopila mandat, sta se podpredsednik Margaritis Schinas in komisarka Ylva Johansson podala na pot in začela s turnejo, med katero sta obiskala vlade držav članic in prisluhnila njihovim stališčem. Do zdaj sta obiskala Dansko, Nemčijo, Grčijo, Francijo, Italijo in Madžarsko. Poleg tega sta oba začela strukturirano razpravo z Evropskim parlamentom. Posvetovanje je pomemben vidik zaveze predsednice von der Leyen pri iskanju načina za napredek v zvezi z vprašanjem migracij ter bo prispevalo k oblikovanju novega pakta o migracijah in azilu, ki bo predlagan leta 2020.

Žariščne točke in podpora Grčiji, Cipru, Malti, Italiji in Španiji

Komisija je od leta 2015 grškim organom ter mednarodnim in nevladnim organizacijam iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost in instrumenta za nujno pomoč zagotovila 2,2 milijarde evrov finančne podpore za upravljanje migracij. Poleg tega je grškim organom še naprej nudila strukturno podporo v obliki stalne prisotnosti na Egejskih otokih.

Od septembra 2019 je stalno prisotna na Cipru, kjer ciprske organe podpira pri učinkovitem upravljanju migracij. Sredstva EU za to državo so od leta 2014 dosegla 103,5 milijona evrov. Malta je iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost med letoma 2014 in 2019 prejela podporo v višini 112,85 milijona evrov.

Z 59,4 milijona evrov, dodeljenimi Italiji v letu 2019, je skupni znesek nujne pomoči dosegel 285,2 milijona evrov. To dopolnjuje 737,4 milijona evrov podpore EU Italiji v okviru njenih nacionalnih programov za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost med letoma 2014 in 2020.

Komisija je še naprej podpirala Španijo s prek 52 milijoni evrov nujne pomoči od leta 2018 za zagotavljanje pomoči migrantom, vzpostavitev lokalnih centrov za registracijo in predsprejemnih centrov ter napotitev dodatnih sil civilne straže (Guardia Civil).

Za migrante, ki prihajajo na žariščne točke v Grčiji in Italiji ter v centre za registracijo na južni obali Španije, še naprej poteka ustrezna registracija, identifikacija in odvzem prstnih odtisov.

Finančna podpora za učinkovito upravljanje migracij

EU podpira nacionalna prizadevanja za izboljšanje upravljanja migracij in meja z znatnim financiranjem prek nacionalnih akcijskih programov, s katerimi upravljajo države članice. Leta 2019 je zagotovila 467 milijonov evrov prek Sklada za azil, migracije in vključevanje, 442,7 milijona evrov prek Sklada za notranjo varnost (meje in vizumi) in 92,7 milijona evrov prek Sklada za notranjo varnost (policija).

Izjava EU in Turčije

Izjava EU in Turčije je še naprej ponujala alternative nevarnim potem in reševala življenja v Egejskem morju. Število migrantov brez urejenega statusa, ki so iz Turčije v Grčijo prispeli po morju, je bilo leta 2019 (približno 60 000) precej manjše kot pred Izjavo (pred oktobrom 2015). Države članice so odprle organizirane, varne in zakonite poti za sirske begunce iz Turčije v Evropo s preselitvijo okoli 25 700 teh beguncev (do konca leta 2019). Leta 2019 je 3 854 prostovoljnih vrnitev iz Grčije v države nečlanice EU potekalo v okviru programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju, od tega 3 260 s celine in 594 z otokov. Od leta 2016 se je s podporo programa z grških otokov in celine prostovoljno vrnilo 17 900 migrantov.

Obenem je EU med letoma 2016 in 2019 še naprej podpirala Turčijo v njenih prizadevanjih za sprejem beguncev s 6 milijardami evrov prek instrumenta EU za begunce v Turčiji.

Do konca leta 2019 je bil celoten proračun dodeljen dejavnostim. Od zagotovljene 4,7 milijarde evrov, je bilo izplačane 3,2 milijarde. Več kot 1,7 milijona beguncev še naprej prejema mesečno denarno pomoč v okviru mreže socialne varnosti v sili, s pomočjo katere lažje krijejo osnovne potrebe, več kot 500 000 begunskih otrok pa ima dostop do izobraževanja.

Povečanje števila varnih, urejenih in zakonitih poti v Evropo

Vizumska politika

EU je še naprej posodabljala in racionalizirala svojo vizumsko politiko za državljane držav nečlanic EU, ki potujejo v schengensko območje. Od februarja 2020 se bo z revidiranim vizumskim zakonikom zmanjšala birokracija, postopki za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje zaupanja vrednim potnikom pa bodo poenostavljeni, ne da bi bila varnost kakor koli okrnjena. Z revidiranim zakonikom se vzpostavlja nov mehanizem, ki določa strožje pogoje za obravnavanje vizumov, kadar partnerska država ne sodeluje zadovoljivo na področju ponovnega sprejema lastnih državljanov, ki v EU bivajo brez urejenega statusa. Države članice bodo za nekatere kategorije potnikov lahko upočasnile postopek izdaje vizumov, skrajšale veljavnost izdanih vizumov in povečale vizumske takse ter prilagajale izvzetje iz teh taks.

Vizumske olajšave in zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti

Junija so se zaključila pogajanja med EU in Belorusijo o sporazumih o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu, glavni pogajalci pa so ju parafirali. Obe strani si zdaj prizadevata zaključiti svoje notranje postopke, da bi omogočili podpis in sklenitev sporazumov. Sporazuma bosta podpisana in začela veljati istočasno.

Mehanizem za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti je bil leta 2017 okrepljen, da bi omogočili hitro odzivanje v nujnih primerih. Komisija je junija 2019 prek mehanizma od Nizozemske prejela priglasitev glede Albanije. Po skrbni preučitvi vsebine priglasitve ter na podlagi razpoložljivih informacij in ustreznih podatkov je Komisija menila, da okoliščine, ki so potrebne za sprožitev mehanizma, niso bile izpolnjene, in se zavezala, da bo spremljala razmere.

Vizumska vzajemnost

Danes lahko brez vizuma v EU potujejo državljani približno 60 držav z vsega sveta in isto bi moralo veljati za potovanje državljanov EU v te države. To načelo vzajemnosti je glavni steber naše skupne vizumske politike. Napredek z Združenimi državami Amerike je bil dosežen septembra, ko je ameriška administracija napovedala, da se je Poljska kvalificirala za vstop v program za odpravo vizumov. Čeprav ZDA še vedno zahtevajo vizume za državljane Bolgarije, Cipra, Hrvaške in Romunije, tak razvoj dogodkov kaže, zakaj se Komisija v primeru ameriške administracije ravna po načelu potrpežljive diplomacije.

ZDA so nakazale, da so pripravljene te države članice sprejeti v program za odpravo vizumov, ko bodo izpolnile zahteve iz ameriške zakonodaje, na primer v zvezi z varnostnim sodelovanjem in zmanjšanjem števila zavrnjenih vizumov.

Zlati potni listi in zlati vizumi

Komisija je januarja predstavila izčrpno poročilo o programih državljanstva in prebivanja za vlagatelje, ki jih ponuja več držav članic. Te sheme, ki so znane kot „zlati potni listi“ ali „zlati vizumi“, posameznikom omogočajo pridobitev novega državljanstva oziroma dovoljenja za prebivanje izključno na podlagi naložb. Poročilo Komisije poudarja, da morajo države, ki uživajo dostop do EU brez vizumov, varnostno preverjanje in preverjanje preteklosti prijaviteljev za programe državljanstva za vlagatelje izvajati po najvišjih možnih standardih. Komisija to stanje spremlja v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti. Pri državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah se programi državljanstva spremljajo v okviru pristopnega procesa. Glej tudi poglavje 7.

Spodbujanje migracij na podlagi potreb

EU je leta 2019 okrepila dvostransko sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami ter mednarodnimi organizacijami, da bi odpravila temeljne vzroke nedovoljenih migracij in prisilnih razselitev, izboljšala upravljanje meja ter podprla prostovoljne vrnitve in mobilnost ljudi. Prek skupne projektne skupine je sodelovala tudi z Afriško unijo in Združenimi narodi.

Komisija si je še naprej prizadevala za razvoj možnosti za zakonite migracije, da bi pomagala ljudem s spretnostmi in nadarjenostjo, ki so potrebne na trgu dela, na njihovi poti v EU. Spomladi je zaključila splošno oceno predpisov EU o zakonitih migracijah. Rezultati tega preverjanja ustreznosti so potrdili, da je učinkovita politika zakonitih migracij ključni element celovite evropske migracijske politike.

Komisija je skozi vse leto še naprej sodelovala z državami članicami pri razvoju pilotnih projektov na področju delovnih migracij s ključnimi partnerskimi državami, začenši z afriškimi državami. V ta namen je zagotavljala finančno podporo, med drugim v okviru nujnega skrbniškega sklada za Afriko.

Vključevanje

Politika vključevanja je v nacionalni pristojnosti. Kljub temu pa je Komisija v letu 2019 z usklajevanjem politik, izmenjavo praks, spremljanjem in financiranjem še naprej podpirala prizadevanja držav članic, lokalnih in regionalnih organov, nevladnih organizacij in drugih akterjev. Ti ukrepi so bili sprejeti za spodbujanje vključevanja državljanov držav nečlanic EU, ki so pridobili status begunca. Leta 2019 je Komisija financirala osem velikih nadnacionalnih mrež mest in regij, v katerih je več kot 40 evropskih mest in deset regij sodelovalo pri vprašanjih vključevanja. V okviru Evropske mreže za vključevanje je podprla številne dejavnosti vzajemnega učenja za nacionalne organe, vključno z inovativnim programom podpore med državami članicami za vzpostavitev ali izboljšanje posameznih politik ali programov vključevanja.

Sosedstvo Evropske unije

Vzhodno sosedstvo

EU je leta 2019 še naprej podpirala in spodbujala stabilnost, varnost in blaginjo v okviru evropske sosedske politike ter razvila trdna partnerstva s sosednjimi državami na vzhodu in jugu.

Maja je obeležila deseto obletnico vzhodnega partnerstva z ministrskim srečanjem in konferenco na visoki ravni v Bruslju. Dosegla je napredek pri reformah na vseh področjih dvajsetih rezultatov agende za leto 2020, zlasti na področju gospodarstva, digitalizacije, prometa, povezljivosti, energije in mobilnosti, izzivi pa ostajajo na področjih upravljanja in krepitve institucij. Po obsežnem posvetovanju o prihodnosti partnerstva leta 2019 bi morali biti dolgoročni cilji politik predstavljeni pred vrhom vzhodnega partnerstva, ki naj bi potekal v prvi polovici leta 2020.

Odnosi z Ukrajino

EU in Ukrajina sta na julijskem vrhu v Kijevu podali skupno izjavo, EU pa je ponovno potrdila svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. EU je tudi potrdila, da podpira izvajanje sporazumov iz Minska in prizadevanja normandijske četverice, tristranske kontaktne skupine za Ukrajino ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), katerih cilj je doseči mirno in trajno rešitev konflikta. Komisija in ukrajinska vlada sta podpisali štiri programe v vrednosti 109 milijonov evrov v okviru letnega svežnja, ki ga je Komisija leta 2019 namenila za podporo tej državi. Programi bodo osredotočeni na decentralizacijo, boj proti korupciji, podporo civilni družbi in tehnično sodelovanje pri ključnih reformah ter izvajanje pridružitvenega sporazuma ter njegovega poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

Rusija

EU je še naprej izvajala dvotirni pristop do Rusije, ki ostaja strateški izziv: sankcije kot odziv na kršitve ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti s strani Rusije ter potrebno selektivno sodelovanje na področjih, ki so v interesu EU, kot so izmenjave mladih in kulturne izmenjave ter sodelovanje med EU in Rusijo na področju izobraževanja.

Južno sosedstvo

Finančna in tehnična pomoč EU v letu 2019 je prispevala k reševanju glavnih izzivov v regiji, tj. konfliktov v Siriji, Libiji ter med Izraelom in Palestino (to poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic glede tega vprašanja), stalnega migracijskega pritiska, slabega upravljanja in šibkega poslovnega okolja. Junija so odnosi med EU in Marokom dobili nov zagon s skupno politično izjavo, katere cilj je razviti partnerstvo za skupno blaginjo. Načrt za zunanje naložbe je bil bistvenega pomena za financiranje zasebnega sektorja ter spodbujanje gospodarskega razvoja in nastanka delovnih mest v južnem sosedstvu in Afriki.

Zahodni Balkan in proces širitve

Institucije EU so v letu 2019 na Zahodnem Balkanu še naprej podpirale perspektivo članstva v EU v skladu s strategijo za Zahodni Balkan in Sofijsko agendo prednostnih nalog, ki sta namenjeni krepitvi politične, gospodarske in družbene preobrazbe regije. EU je prav tako še naprej podpirala sodelovanje, da bi v celoti izkoristila gospodarski in družbeni potencial regije ter odpravila posledice polpretekle zgodovine. Regionalni sporazum o gostovanju za Zahodni Balkan je na primer začel veljati julija in znatno znižal cene gostovanja v regiji; na njegovi podlagi naj bi bili stroški gostovanja odpravljeni do leta 2021. Zgodovinski Prespanski sporazum med Grčijo in Severno Makedonijo, ki je začel veljati februarja, za regijo pomeni pomemben preboj.

Prvo srečanje ministrov EU in držav Zahodnega Balkana o zaposlovanju in socialnih zadevah je potekalo 12. junija v Luxembourgu. Ministri trojke predsedstva Sveta (Romunije, Finske in Hrvaške) in Komisija so se srečali z ministri držav Zahodnega Balkana, da bi razpravljali o vrsti vprašanj v zvezi z zaposlovanjem in socialno politiko. Srečanje naj bi potekalo vsako leto, da bi izmenjali mnenja o izzivih na področju zaposlovanja in socialnih reform v korist vsem državljankam in državljanom v regiji.

Evropski svet je oktobra analiziral priporočila Komisije za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo ter se odločil, da bo vprašanje širitve ponovno obravnaval pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 potekal v Zagrebu.

Turčija

Odnose med EU in Turčijo so še vedno zaznamovale kritične razmere na področju pravne države, temeljnih pravic in neodvisnosti sodstva v Turčiji, pa tudi vse večje napetosti v vzhodnem Sredozemlju. EU je še naprej pomagala beguncem v okviru instrumenta za begunce v Turčiji, ki upravlja s sredstvi v višini 6 milijard evrov za pomoč več kot 4 milijonom beguncev v tej državi.

Odnosi med Afriko in Evropo

EU je z Afriko vzpostavila partnerstvo brez primere, pri katerem si prizadeva za pravo politično razmerje med enakimi. Partnerstvo med EU in Afriko zajema različna področja, med njimi razvoj, mir in varnost, migracije, podnebje, energijo, kmetijstvo, trgovino, trajnostne naložbe in delovna mesta, inovacije, izobraževanje, mlade, demokracijo in človekove pravice.

Leta 2019 je bil dosežen napredek tudi pri izvajanju zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta. EU je že zagotovila 3,7 milijarde evrov v okviru načrta za zunanje naložbe, ki naj bi spodbudil naložbe v višini 37,1 milijarde evrov v korist sosedstva EU in podsaharske Afrike. EU je na dobri poti, da izpolni zavezo, da med letoma 2018 in 2020 za okrepitev poslovnega okolja in naložbenega ozračja vsako leto dodeli več kot 300 do 350 milijonov evrov, saj je samo v letu 2018 vložila 718 milijonov evrov.

Glede mobilnosti je EU prav tako na dobri poti, da izpolni zavezo, da bo do leta 2020 podprla 35 000 študentov in osebja, saj je do konca leta 2019 podporo prejelo okoli 25 000 upravičencev. Glede gospodarskega povezovanja in trgovine bo EU do leta 2020 afriško celinsko območje proste trgovine podprla z 62,5 milijarde evrov. Poleg tega je delo štirih projektnih skupin, ki jih sestavljajo afriški in evropski strokovnjaki na področju kmetijstva, digitalnega gospodarstva, energije in prometa, obrodilo sadove.

Severna in Latinska Amerika

EU je še naprej sodelovala z eno svojih glavnih partneric, Združenimi državami Amerike. To sodelovanje je potekalo na primer glede Zahodnega Balkana in Ukrajine ter na področjih energije, boja proti terorizmu in kibernetske varnosti. Okrepljeno partnerstvo med EU in Natom priča o vse bolj povezanem čezatlantskem varnostnem prostoru.

EU je združila moči s Kanado, da bi ohranila multilateralizem in na pravilih temelječ svetovni red, kar vključuje svoboden in pravičen mednarodni trgovinski sistem. Obe strani sta se na julijskem vrhu v Montrealu zavezali, da bosta v celoti izvajali sporazum o prosti trgovini med EU in Kanado.

Komisija, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Komisije so aprila objavili skupno sporočilo, v katerem so začrtali vizijo močnejšega in sodobnejšega partnerstva z Latinsko Ameriko in Karibi, osredotočenega na trgovino, naložbe in sektorsko sodelovanje. EU je imela leta 2019 še vedno vodilno vlogo pri podpori mirovnemu sporazumu v Kolumbiji, na drugem zasedanju Skupnega sveta EU-Kuba na ministrski ravni v okviru Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju je utrdila novo fazo svojega odnosa s Kubo, ustanovila pa je tudi Mednarodno kontaktno skupino za Venezuelo, ki naj bi pomagala reševati tamkajšnjo krizo. Oktobra so se na mednarodni solidarnostni konferenci o venezuelski begunski in migracijski krizi zbrali predstavniki držav v regiji, EU, Agencije ZN za begunce (UNHCR) in Agencije ZN za migracije (IOM), da bi skušali izboljšati mirovno usklajevanje in humanitarni odziv.

Azija in Pacifik

EU ima s petimi srednjeazijskimi državami (Kazahstanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Turkmenistanom in Uzbekistanom) dolgotrajne odnose, ki temeljijo na močnih vzajemnih interesih. EU je maja predstavila svojo vizijo tesnejšega partnerstva s temi državami, pri čemer se je osredotočila na odpornost, blaginjo in boljše sodelovanje.

Japonska

Leta 2019 sta začela prinašati rezultate sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko iz leta 2018, ki se začasno uporablja od februarja 2019, in sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je tudi začel veljati takrat. Aprila je v Bruslju potekal 26. vrh EU-Japonska. Predsednik Komisije Juncker in predsednik japonske vlade Abe sta 7. septembra podpisala partnerstvo za trajnostno povezljivost in kakovostno infrastrukturo. To kot prvo tovrstno partnerstvo poudarja strateški pomen tega odnosa, h krepitvi katerega sta zavezani obe strani.

Kitajska

Ob vse večji gospodarski moči in političnem vplivu Kitajske sta Komisija in visoki predstavnik marca predstavila skupno sporočilo s pregledom odnosov med EU in Kitajsko ter s tem povezanih priložnosti in izzivov. Predstavila sta deset konkretnih ukrepov, o katerih so voditelji razpravljali 21. marca na zasedanju Evropskega sveta.

EU in Kitajska sta se na aprilskem vrhu zavezali, da bosta poglobili strateško partnerstvo in do naslednjega vrha sprejeli nov program sodelovanja po letu 2020. Obe strani sta se dogovorili, da bosta opredelili skupne železniške koridorje med EU in Azijo in si prizadevali za lokalni razvoj v tranzitnih državah. Obe sta dejavni na področju varnosti v Aziji, ki obsega vse od vojaškega sodelovanja z Združenjem držav jugovzhodne Azije do podpore denuklearizaciji Korejskega polotoka.

EU je k Aziji leta 2019 pristopila bolj strateško, ker si želi oblikovati bolj usklajen pristop h kitajskim prizadevanjem za povezljivost z zahodom. Strategija EU za povezljivost spodbuja politiko, ki vključuje infrastrukturne projekte, ki ustvarjajo pravične gospodarske priložnosti in spodbujajo trajnostno povezljivost.

Bližnji vzhod

Iran

EU je leta 2019 še naprej podpirala jedrski dogovor z Iranom ter njegovo celovito in učinkovito izvajanje v vseh pogledih. EU obžaluje izstop Združenih držav Amerike iz skupnega celovitega načrta ukrepanja in ponovno uvedbo sankcij ter je globoko zaskrbljena, da je Iran začel izvajati dejavnosti, ki so v nasprotju z njegovimi zavezami na podlagi dogovora. EU si v skladu s sklepi Sveta z dne 4. februarja 2019 prizadeva za celovit pristop do Irana, da bi obravnavali vsa pereča vprašanja in uravnotežili elemente upravičene kritike s konstruktivnim dialogom na visoki ravni, tudi v okviru političnega dialoga z Iranom pod vodstvom EU o regionalnih vprašanjih.

Izrael, Palestina in bližnjevzhodni mirovni proces

EU je še naprej zagovarjala in spodbujala načelo dvodržavne rešitve za izraelsko-palestinski konflikt na podlagi dogovorjenih mednarodnih meril. EU je Palestincem zagotovila tudi skoraj 350 milijonov evrov finančne podpore, večinoma za prizadevanja za izgradnjo temeljev prihodnje palestinske države.

Sirija

Na tretji konferenci o Siriji, ki je potekala marca v Bruslju, se je EU zavezala, da bo leta 2020 namenila 560 milijonov evrov za podporo humanitarnim in razvojnim dejavnostim ter dejavnostim za vzpostavljanje odpornosti v Siriji, Jordaniji in Libanonu.

Libija

Prizadevanja EU so bila leta 2019 osredotočena na podporo mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za trajno rešitev politične krize v Libiji in za spodbujanje njenega gospodarskega razvoja.

Varnost in obramba

Države članice lahko zdaj bolje zaščitijo državljane in državljanke, vlagajo v sodelovanje na področju obrambe, poskrbijo za učinkovitejšo porabo sredstev ter bolj kot prej sodelujejo s partnericami in sosedami.

EU si je v letu 2019 še naprej prizadevala za preprečevanje hibridnih groženj. Visoki predstavnik in Komisija sta poročala o izvajanju skupnega okvira iz leta 2016 o preprečevanju hibridnih groženj ter skupnega sporočila iz leta 2018 o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj.

EU je dodatno okrepila tri posebne projektne skupine za strateško obveščanje (za vzhod, zahodni Balkan in jug). Napredek je bil dosežen tudi pri obravnavanju dezinformacij iz zunanjih in notranjih virov. Ta prizadevanja so potekala v skladu z akcijskim načrtom proti dezinformacijam iz leta 2018, pri čemer so bila osredotočena na odkrivanje in analizo dejavnosti širjenja dezinformacij, podporo sodelovanju med državami članicami z vzpostavitvijo sistema hitrega obveščanja, sodelovanje s platformami družbenih medijev v okviru kodeksa ravnanja iz leta 2018 in krepitev dejavnosti ozaveščanja. EU je pri tem sodelovala tudi z mednarodnimi partnerji na tem področju, kot sta G7 in Nato. Glej tudi poglavje 7.

Evropski center odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj je leta 2019 povečal število članov ter sprejel odobren delovni program in delovni proračun. Center je še naprej zagotavljal podporo na ključnih področjih, kot so usposabljanje in vaje.

V letu 2019 je bil popisan napredek držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO). EU je ugotovila, da so sodelujoče države članice dosegle napredek pri povečanju obrambnih proračunov in skupnih naložb v obrambo, pri čemer so se skupni proračuni za obrambo leta 2018 povečali za 3,3 %, leta 2019 pa za 4,6 %. Sodelujoče države članice pri nacionalnem obrambnem načrtovanju vse pogosteje uporabljajo instrumente EU, kot sta revidirani načrt za razvoj zmogljivosti in usklajeni letni pregled na področju obrambe, ki sta bila podlaga za delovni program za evropski program za razvoj obrambne industrije.

Razvojna in humanitarna pomoč

Razvojna pomoč

EU je bila še naprej ena od gonilnih sil agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Septembra je v New Yorku zbrala svetovne voditelje na prvem vrhu ZN o ciljih trajnostnega razvoja in o napredku poročala v skupnem zbirnem poročilu.

Leta 2019 je bila neenakost tema evropskih razvojnih dnevov, službe Komisije pa so izdale delovni dokument o tej temi. Poleg tega je EU prispevala k boju proti nasilju na podlagi spola v okviru pobude Spotlight, pri čemer je združila moči z ZN in novimi partnerskimi državami, da bi nadaljevala pomembno delo na področju regionalnih programov, vključno z začetkom posvetovanja v pacifiški regiji glede priprave programa za regijo v vrednosti 50 milijonov evrov.

EU je še naprej krepila partnerstvo z Afriko. V okviru zavezništva Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta je bil dosežen pomemben napredek, zlasti z mobilizacijo več kot 40 milijard evrov naložb v okviru načrta za zunanje naložbe.

Odzivanje na humanitarne krize in izredne razmere

Humanitarni proračun EU v višini 1,6 milijarde evrov je leta 2019 pomagal milijonom ljudi po vsem svetu. Največji delež je bil namenjen beguncem in notranje razseljenim osebam zaradi spopadov v Siriji in Jemnu. Več kot 10 % proračuna je bilo namenjenih „pozabljenim krizam“, kot so položaj regionalnih beguncev v Burundiju, konflikt v Ukrajini in humanitarni problemi v Kolumbiji.

EU je za varno in kakovostno izobraževanje za otroke v izrednih razmerah namenila rekordnih 10 % svojega proračuna za humanitarno pomoč. Poleg tega je bila glavna donatorka pri odzivu na ebolo.

Leta 2019 je svoj mehanizem na področju civilne zaščite aktivirala 17-krat, da bi se odzvala na nenadne katastrofe v Albaniji, Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Ko je ciklon Idai leta 2019 prizadel Mozambik, je EU tja poslala osem skupin strokovnjakov za civilno zaščito skupaj z opremo za prečiščevanje vode, šotori, paketi s higienskimi pripomočki in hrano.

Človekove pravice in demokracija

EU je bila še naprej zelo dejavna pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic in demokracije po svetu in sodelovala pri dejavnostih od skupnih ukrepov z ZN, kot je vodilna kampanja EU in Unicefa #TheRealChallenge ob 30. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah, do novih smernic EU o boju proti mučenju na svetovni ravni. Prav tako je bila dejavna na sedmem svetovnem kongresu proti smrtni kazni, poslala je številne misije za opazovanje volitev in oktobra sprejela nove sklepe o demokraciji.

Podpora EU multilateralizmu, globalnemu upravljanju in na pravilih temelječemu sistemu

Odnosi med EU in Združenimi narodi

Ko je bil sistem ZN postavljen pod vprašaj, je EU okrepila svojo zavezanost multilateralizmu in tej mednarodni organizaciji. EU prispeva največ sredstev za mirovne misije in proračun ZN. Pri konfliktih, npr. v Siriji in Libiji, je podpirala mirovna pogajanja pod vodstvom ZN, uvedla pa je tudi pobude, kot je tristransko partnerstvo med EU, ZN in Afriško unijo. Na letni generalni skupščini ZN je bil dobro viden obseg te podpore.

Okrepljeno partnerstvo med EU in Natom

Sodelovanje med EU in Natom je osrednji del prizadevanj EU za krepitev evropske varnosti in obrambe. Junija je bilo objavljeno četrto poročilo o napredku pri izvajanju skupnega svežnja predlogov, ki sta ga leta 2016 in 2017 podprla Nato in EU. V poročilu so bili poudarjeni konkretni rezultati na vseh področjih sodelovanja, zlasti na ključnih področjih krepitve političnega dialoga, vojaške mobilnosti, preprečevanja hibridnih groženj, vzporednih in usklajenih vaj ter obrambnih zmogljivosti.

EU v okviru skupin G7 in G20

EU je članica skupin G7 in G20. Na teh forumih si prizadeva za ohranitev na pravilih temelječega mednarodnega reda, ki se trenutno spopada s hudimi pritiski glede trgovine, varnosti, podnebnih sprememb in človekovih pravic. Tako kot v prejšnjih letih je tudi leta 2019 močno podpirala mednarodno sodelovanje. Na vrhu G20 v Osaki na Japonskem je bilo usklajevanje med evropskimi voditelji bistvenega pomena pri oblikovanju končne izjave, ki ohranja pretekle zaveze glede izvajanja Pariškega sporazuma in agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter poziva k ambicioznemu napredku pri reformi Svetovne trgovinske organizacije in globalni rešitvi za digitalno obdavčitev. Voditelji držav G7 so se avgusta v Biarritzu v Franciji dogovorili o izjavi, ki obravnava številne zunanjepolitične izzive, kot so razmere v Iranu, Ukrajini, Libiji in Hongkongu. EU je v skladu s svojimi prednostnimi nalogami za sodelovanje z Afriko podprla tudi nove pobude skupine G7, namenjene izboljšanju pogojev za javna naročila, spodbujanju digitalizacije, povečanju dostopa do financiranja za podjetnice v Afriki, krepitvi sodelovanja v Sahelu, boju proti pandemičnim boleznim in podpori ženskam, ki so na območjih konfliktov žrtve spolnega nasilja.

Evropski parlament

Evropski parlament je na zadnjih zasedanjih pred majskimi volitvami sprejel zakonodajo o prepovedi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in zagotavljanju boljše zaščite zunanjih mej EU. Parlament je sprejel ambiciozen cilj zmanjšanja emisij CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila do leta 2030. Dogovoril se je o novih pravilih o avtorskih pravicah, odobril trgovinski sporazum EU z Japonsko in podprl načrte za izboljšanje kakovosti pitne vode. Prav tako je posodobil svoj poslovnik.

Novo zakonodajno obdobje se je začelo 2. julija po volitvah v Evropski parlament, ki so potekale od 23. do 26. maja. 50,7-odstotna volilna udeležba je bila najvišja od leta 1994 in se je povečala z 42,6 % leta 2014.

Evropski parlament je 16. oktobra sprejel seznam „nerešenih zadev“, ki je bistvenega pomena za nadaljevanje neformalnih pogajanj med institucijami EU o osnutkih predpisov EU, ki jih ni bilo mogoče dokončati pred koncem mandata. Predsednik Komisije Juncker je 22. oktobra podal izjavo pred poslanci Evropskega parlamenta, v kateri se je ozrl na ključne ukrepe in dosežke Komisije v preteklih petih letih.

Evropski svet

Evropski svet je marca razpravljal o gospodarskih vprašanjih, podnebnih spremembah, dezinformacijah in zunanjih odnosih. Na srečanju 27 držav članic o izstopu Združenega kraljestva iz EU je bilo obravnavano podaljšanje obdobja iz člena 50 do 12. aprila ali 22. maja, odvisno od tega, ali bi Združeno kraljestvo sporazum o izstopu ratificiralo v tednu po srečanju. Pozneje aprila se je 27 voditeljev EU dogovorilo o podaljšanju obdobja iz člena 50 do 31. oktobra 2019.

9. maja so se neformalno sestali v Sibiuu v Romuniji, da bi razpravljali o strateški agendi za obdobje 2019–2024. Več informacij o teh razpravah je na voljo v razdelku „Prihodnost Evrope“.

Na neformalni večerji, ki je sledila pozneje v istem mesecu, so se člani Sveta seznanili z rezultati volitev v Evropski parlament in začeli postopek imenovanja novih vodij institucij EU.

Voditelji so junija nadaljevali razprave o imenovanjih na visoki ravni EU, večletnem finančnem okviru, podnebnih spremembah, dezinformacijah in hibridnih grožnjah, širitvi, evropskem semestru in zunanjih odnosih. Sprejeli so tudi strateško agendo.

Ponovno so se sestali pozneje istega meseca, da bi razpravljali in dosegli dogovor o imenovanjih na visoke položaje v institucijah EU.

Oktobra so voditelji razpravljali o prihodnjem proračunu EU (2021–2027) in nadaljnjih ukrepih v zvezi s strateško agendo, pa tudi o podnebnih spremembah, širitvi EU, Turčiji in sestrelitvi letala leta MH17 družbe Malaysia Airlines. Evropski svet se je sestal v sestavi v skladu s členom 50, da bi razpravljal o najnovejšem razvoju dogodkov v zvezi z brexitom. Voditelji EU-27 (vse države članice razen Združenega kraljestva) so se konec oktobra dogovorili, da se obdobje iz člena 50 podaljša do 31. januarja 2020.

Nato so se sestali decembra, da bi razpravljali o podnebnih spremembah in ponovno nadaljevali razprave o dolgoročnem proračunu EU.

Svet Evropske unije

Šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije sta prevzeli najprej Romunija in nato Finska. V prvi polovici leta se je Romunija osredotočila na teme, kot so migracije in varnost, večletni finančni okvir, gospodarstvo in Evropa kot globalni akter. V drugi polovici leta pa se je Finska osredotočila na podnebne ukrepe in varnost ter na krepitev skupnih vrednot, vključno z načelom pravne države, da bi EU postala bolj konkurenčna in socialno vključujoča.

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij

Evropski ekonomsko-socialni odbor je kampanjo Evropskega parlamenta „Tokrat grem volit“ podprl s številnimi dejavnostmi, med drugim s februarskim dogodkom Civilna družba za rEUnesanso, ki sta se ga udeležila predsednik Komisije Jean-Claude Juncker in podnebna aktivistka Greta Thunberg.

Tema dnevov civilne družbe 2019 je bila „trajnostna demokracija“, na njih pa so bile korupcija in lažne novice opredeljene kot glavni grožnji evropski demokraciji. Novembra je odbor organiziral konferenco o pravni državi, v kateri je pozval k strukturiranemu dialogu med vladami in civilno družbo, da bi se obrnil trend nazadovanja na področju pravne države v EU.

Marca je predstavil svojo vizijo prihodnosti „Do Sibiua in naprej“, v kateri je Evropa vodilna v svetu na področju trajnostnega razvoja. V nizu v prihodnost usmerjenih mnenj je predstavil zamisli o tem, kako doseči trajnostnost, pravičen prehod na digitalno gospodarstvo in pravično obdavčitev.

Na osmem evropskem vrhu regij in mest, ki je potekal marca v Bukarešti, je Evropski odbor regij sprejel izjavo z naslovom „Gradimo EU od temeljev naprej skupaj z našimi regijami in mesti“, v kateri je poudaril, da morajo biti odločitve in politike EU vpete v lokalno raven, če želimo ponovno pridobiti zaupanje državljank in državljanov v EU in zagotoviti ustrezna sredstva. Močno zagovarja aktivno subsidiarnost in poudarja pomen vključevanja nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov v vsako fazo odločanja EU. Evropski odbor regij je obeležil svojo 25. obletnico s slovesnostjo na decembrskem plenarnem zasedanju.

Na področju boljšega pravnega urejanja je Evropski odbor regij ustanovil mrežo regionalnih vozlišč („RegHub“) za ocenjevanje izvajanja zakonodaje Unije na lokalni in regionalni ravni. Vključuje dvajset regij, ki poročajo o izvajanju politik. V letu 2019 so bile opravljene tri ocene, in sicer o javnem naročanju, kakovosti zraka in čezmejnem zdravstvenem varstvu.

Skozi vse leto sta oba odbora organizirala dejavnosti za spodbujanje skupne zamisli o stalnem mehanizmu za strukturirana posvetovanja in dialog z državljani in državljankami, pa tudi o njunem sodelovanju na načrtovani konferenci o prihodnosti Evrope.

Glej tudi poglavje „Prihodnost Evrope“.

Dokončanje agende za boljše pravno urejanje

Prizadevanja za poenostavitev zakonodaje

Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje

V letih 2016 in 2017 so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili o dveh skupnih izjavah glede zakonodajnih prednostnih nalog EU. Za prednostno obravnavo v zakonodajnem postopku so izpostavili 89 pobud. To je bila skupna zaveza treh institucij, da bodo zagotovile znaten napredek pri teh pobudah in jih, če bo mogoče, tudi uresničile pred majskimi evropskimi volitvami.

Komisija je v prvi polovici leta 2018 sprejela vse pobude, najavljene v skupnih izjavah, 61 od 89 pobud iz skupne izjave pa je bilo do evropskih volitev politično dogovorjenih ali uradno sprejetih v Evropskem parlamentu in Svetu. Konec leta jih je bilo neizvedenih še 22.

Komisija je leta 2019 uspešno zaključila pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom o nezavezujočih merilih za izbiro med izvedbenimi in delegiranimi akti. Ta izbira pogosto oteži zakonodajna pogajanja, merila pa bi morala biti v pomoč pri postopku. Ta pogajanja so privedla do sklenitve Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, ki je bil objavljen julija. Poleg tega se je sozakonodajalec strinjal, da se s spremembo regulativnega postopka 68 obstoječih aktov uskladi z Lizbonsko pogodbo. To se izvede s preverjanjem, kako Komisija uresničuje izvedbena pooblastila za delegirane akte in izvedbene akte v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

Spremljanje uporabe prava EU

Letno poročilo o spremljanju uporabe prava EU, ki je bilo objavljeno julija, navaja, kako je Komisija spremljala in izvrševala pravo Evropske unije v letu 2018.

Komisija je na primer odločno ukrepala pri izvrševanju pravil na področju okolja, mobilnosti in prometa, pa tudi notranjega trga, industrije, podjetništva ter malih in srednjih podjetij. Nacionalnim in regionalnim organom je zagotovila podporo pri izvajanju predpisov o čistem zraku in čisti vodi. Poleg tega je ukrepala proti državam članicam, ki niso izpolnile svojih zavez in niso začele izvajati pravil EU o evidenci podatkov o potnikih, boju proti terorizmu in preprečevanju pranja denarja. Poleg tega je Komisija uporabila izvršilna pooblastila, ko nekatere države članice niso dovolj hitro ukrepale, da bi izboljšale dostop do spletišč in drugih mobilnih aplikacij za invalide. Če se pravo EU ne uporablja pravilno, državljani in državljanke ter podjetja ne bodo mogli uveljavljati svojih pravic ali uživati koristi, ki jih prinaša zakonodaja.

Boljše pravno urejanje v središču postopka odločanja EU

Komisija je zavezana ukrepanju le, kadar EU lahko doda vrednost in prinaša koristi za ljudi in podjetja, pri tem pa ne nastanejo dodatni stroški. Ukrepe sprejema na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov o gospodarskih, socialnih, okoljskih in drugih pomembnih vplivih. Pred revizijo obstoječo zakonodajo EU oceni, da ugotovi, kaj deluje in kaj ne, s čimer pomaga izboljšati njeno učinkovitost.

Komisija v okviru svoje agende za boljše pravno urejanje prisluhne stališčem državljank in državljanov ter deležnikov, da lahko upošteva njihove potrebe. Od leta 2015 je organizirala več kot 400 javnih posvetovanj, v katerih so sodelovali milijoni Evropejcev in Evropejk. Od takrat se je število prispevkov za javna posvetovanja povečalo za več kot štirikrat.

Novi portal „Povejte svoje mnenje“, ki po sistemu enotne kontaktne točke Evropejcem in Evropejkam omogoča, da prispevajo k oblikovanju politik EU, je bil leta 2018 obiskan skoraj 900 000krat, leta 2019 pa je število obiskov preseglo milijon. Komisija je aprila objavila poročilo o pregledu ukrepov, ki jih je uvedla Junckerjeva Komisija, da bi z bolj odprtim, preglednim in z dokazi podprtim oblikovanjem politik državljankam in državljanom ter podjetjem v EU zagotovila boljše rezultate. Izsledki pregleda so bili jasni: boljša pravna ureditev je izboljšala način oblikovanja politike EU in bi morala v prihodnosti ostati v središču njenih delovnih metod, hkrati pa še naprej izboljševati svoja orodja, zlasti ozaveščanje in povratne informacije za državljane in državljanke ter deležnike, analizo učinkov in kakovost ocen.

Preglednost in odgovornost

Skupni register za preglednost

Sodelovanje z deležniki in civilno družbo je del dejavnosti institucij EU. Hkrati sta preglednost in odgovornost bistveni za ohranjanje zaupanja evropskih državljank in državljanov v legitimnost političnih, zakonodajnih in upravnih postopkov EU.

Preglednost pri zastopanju interesov je še posebej pomembna za omogočanje državljankam in državljanom, da spremljajo dejavnosti tistih, ki želijo vplivati na pripravo zakonodaje EU. Zato je Komisija leta 2016 predstavila predlog o novem medinstitucionalnem sporazumu o obveznem registru za preglednost, ki zajema Evropski parlament, Komisijo in prvič tudi Svet Evropske unije. Pogajanja o tem predlogu še potekajo.

V registru je navedenih skoraj 12 000 subjektov. Zavezuje jih kodeks ravnanja, ki določa etične standarde, ki jih morajo predstavniki upoštevati pri stikih z institucijami EU.

Kodeks ravnanja članov Evropske komisije

Komisija je leta 2018 sprejela nov kodeks ravnanja svojih članov, ki določa strožja pravila in višje etične standarde ter uvaja večjo preglednost na številnih področjih. Od februarja 2018 vsaka dva meseca objavlja informacije o potnih stroških komisarjev na njihovih spletnih straneh.

Junija 2019 je Komisija objavila prvo letno poročilo o uporabi tega kodeksa ravnanja. V njem je navedeno, da Komisija od sprejetja posodobljenega zakonika dosega še večjo stopnjo preglednosti ravnanja svojih članov.

Poleg tega je bil v skladu z novim kodeksom ustanovljen okrepljen neodvisni odbor za etiko, ki ga sestavljajo trije visoko usposobljeni zunanji člani in ki svetuje o vseh etičnih vprašanjih.

Komisija je v začetku leta objavila etične smernice za komisarje, ki sodelujejo na volitvah v Evropski parlament. Te so bile pripravljene, potem ko jim je novi kodeks omogočil sodelovanje v volilnih kampanjah, ne da bi morali zato vzeti dopust, kot je veljalo prej.

Komisija je začela izvajati tudi novo določbo kodeksa, po kateri se objavijo odločitve o dejavnostih članov Komisije po koncu njihovega mandata in povezana mnenja neodvisnega odbora za etiko. Oktobra je bila objavljena prva taka izdaja, do konca leta pa jih je sledilo še več.

Dostop do dokumentov

Julija je Komisija sprejela poročilo o dostopu do dokumentov. Glede na poročilo se je število začetnih prošenj za dostop do dokumentov, vloženih na podlagi ustreznih pravil o dostopu javnosti do njih, povečalo za skoraj 9,5 % (s 6 716 leta 2017 na 7 257 leta 2018), število potrdilnih prošenj pa za 4,4 % (z 288 leta 2017 na 318 leta 2018).

Komisija med vsemi institucijami EU še vedno obravnava največje število prošenj za dostop. To število se od leta 2016 stalno povečuje, kar kaže na to, da državljani in državljanke EU ter drugi prosilci to pravico dostopa do dokumentov dejavno uveljavljajo.

V letu 2018 je Komisija v celoti ali delno razkrila zahtevane dokumente v več kot 80 % primerov, širši ali celo popoln dostop pa je bil odobren v skoraj 41 % od 288 pregledanih primerov v potrdilni fazi.

Istočasno je Komisija še naprej proaktivno objavljala velike količine dokumentacije in informacij o vseh področjih dejavnosti EU na svojih spletnih straneh in v svojih najrazličnejših javnih registrih. Podatki ne potrjujejo le odprtosti Komisije, ampak tudi, kako pomembna je pravica dostopa do dokumentov v okviru splošne politike preglednosti Evropske komisije.

Nadzor nad proračunom EU

Okvir za nadzor in smotrnostni okvir dajeta razumno zagotovilo, da se sredstva EU izplačujejo v skladu z ustreznimi pravili ter da se sprejemajo ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, z večjim poudarkom na doseganju rezultatov.

Po pozitivnem priporočilu Sveta je Evropski parlament marca dokončno odobril izvedbo proračuna EU v letu 2017 s strani Komisije. Z letnim postopkom razrešnice Evropski parlament in Svet zagotavljata, da je Komisija politično odgovorna za izvrševanje proračuna ter da se nad upravljanjem davkoplačevalskega denarja izvaja demokratičen nadzor.

Julija je Komisija predstavila celovit sveženj finančnih poročil in poročil o odgovornosti Komisije, v katerem so zbrane vse razpoložljive informacije o izvrševanju, smotrnosti, rezultatih, dobrem finančnem poslovodenju in zaščiti proračuna EU za leto 2018. Iz poročil je razvidno, da je proračun dosegel rezultate v skladu s prednostnimi nalogami Komisije in da je bil pravilno izveden.

Komisija si je še naprej prizadevala za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, ki bo v 22 sodelujočih državah članicah preganjalo čezmejna kazniva dejanja, ki škodijo proračunu EU, vključno z goljufijami, pranjem denarja in korupcijo. Delovati naj bi začelo pred koncem leta 2020.

Oktobra je Evropsko računsko sodišče dvanajsto leto zapored potrdilo zaključni račun EU ter ugotovilo, da predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja. Sodišče je podalo mnenje s pridržki (in ne odklonilno mnenje) o pravilnosti odhodkov. Skupna stopnja ocenjene napake je 2,6 %, kar je nekoliko več kot v letu 2017 (za 0,2 odstotne točke), vendar veliko manj kot v letih pred tem. Sodišče približno polovici odhodkov EU ni ugotovilo stopnje napake, ki bi jo štelo za pomembno. Pri prihodkih v proračunu ali pri upravnih odhodkih ni bila ugotovljena nobena bistvena napaka.

Nacionalni parlamenti

Komisija je julija sprejela letno poročilo za leto 2018 o svojih odnosih z nacionalnimi parlamenti ter o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Poročilo daje celovit pregled intenzivnih in plodnih odnosov nacionalnih parlamentov s Komisijo in drugimi institucijami EU. Nacionalni parlamenti so predložili 569 mnenj, podobno število kot leta 2017. To kaže, da jih večina zelo dejavno sodeluje s Komisijo pri pobudah in pri številnih temah.

Pomisleki glede tega, kako predlogi Komisije spoštujejo načelo subsidiarnosti, tj. da se politike sprejemajo in izvajajo na najustreznejši – evropski, nacionalni ali regionalni – ravni, so bili izraženi v le 37 „obrazloženih mnenjih“. Projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, ki jo je leta 2018 ustanovil predsednik Juncker in ki ji predseduje prvi podpredsednik Timmermans, je preučila načine za boljše vključevanje nacionalnih parlamentov ter regionalnih in lokalnih organov v pripravo in nadaljnje spremljanje zakonodaje in politik EU. Ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v ta namen, vključujejo pripravo zbirnih odgovorov, če znatno število nacionalnih parlamentov izrazi pomisleke glede subsidiarnosti. Tako v enem javnem dokumentu predstavlja celotno sliko vseh takih pomislekov in stališče Komisije o njih.

Z obiski, ki so jih člani Komisije opravili pri nacionalnih parlamentih ali ki so jih delegacije iz nacionalnih parlamentov opravile pri Komisiji (55 obiskov v letu 2019 in 915 v celotnem mandatu Junckerjeve Komisije), se je okrepil dialog med omenjenimi stranmi.

Evropski varuh človekovih pravic

Preiskave evropskega varuha človekovih pravic v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU so se nanašale na različne teme, kot so preglednost postopka odločanja, pojav „vrtljivih vrat“, dejavnosti nekdanjih komisarjev po izteku mandata, dostop do dokumentov, temeljne pravice, etična vprašanja, pogodbe, nepovratna sredstva ali individualne kadrovske zadeve. Komisija v povprečju upošteva približno tri četrtine predlogov evropskega varuha človekovih pravic (predlogi za rešitev, predlogi za izboljšave in priporočila), pri približno 95 % preiskav pa ni ugotovljenih nepravilnosti.

Junija je evropski varuh človekovih pravic drugo evropsko nagrado za dobro upravljanje podelil pobudama Komisije za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in za spodbujanje ozaveščenosti. Nagrada je priznanje za pobude, projekte in druge oblike dela različnih služb institucij EU, ki imajo viden in neposreden pozitiven vpliv na življenje ljudi v Evropi in širše.

Komisija je oktobra sprejela tudi mnenje o osnutku uredbe Evropskega parlamenta, ki določa pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha človekovih pravic (spremenjeni statut).

Parlament je decembra za evropsko varuhinjo človekovih pravic ponovno izvolil Emily O’Reilly. Njen drugi mandat bo trajal pet let.