Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) – njegova podpora je koristna, a koliko je prispeval k zmanjšanju revščine, še ni bilo ugotovljeno

Povzetek

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) je program, ki je nasledil nekdanji Evropski program za najbolj ogrožene osebe. Za programsko obdobje 2014–2020 je bilo v njegovem okviru zagotovljene 3,8 milijarde EUR sredstev EU, sklad pa se izvaja na nacionalni ravni z operativnimi programi.

V primerjavi z Evropskim programom za najbolj ogrožene osebe je sklad FEAD uvedel dve pomembni spremembi v boju proti revščini. Prvič, poleg pomoči v hrani obsega tudi materialno pomoč in ukrepe socialnega vključevanja. Drugič, upravljanje sklada FEAD v Evropski komisiji je bilo z Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja preneseno na Generalni direktorat za zaposlovanje in socialne zadeve. To organizacijsko spremembo v smeri socialne politike je opravila tudi večina organov držav članic.

Sodišče pa je kljub tem spremembam ugotovilo, da sklad FEAD ostaja predvsem program pomoči v hrani, saj se 83 % sredstev sklada nameni zanjo. To je bilo omogočeno s temeljno uredbo o skladu FEAD, ki državam članicam dovoljuje obsežno financiranje pomoči v hrani kot v okviru nekdanjega Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe. Le štiri države članice so se odločile, da bodo svoje programe osredotočile na specifične ukrepe za socialno vključevanje, kar predstavlja 2,5 % sklada.

„Najbolj ogroženi” ostaja splošen izraz, zato je naloga držav članic, da prek nacionalnih operativnih programov opredelijo tiste, ki so najbolj izpostavljeni revščini in na katere bi morala biti usmerjena podpora sklada FEAD. Polovica držav članic, ki jih je Sodišče ocenilo, ne usmerja pomoči na nobeno specifično ranljivo skupino ali oblike revščine. Če je cilj sklada FEAD zagotavljati dodano vrednost EU poleg drugih programov podpore, mora biti osredotočen na tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, ali na najbolj skrajne oblike revščine.

Države članice so morale sprejeti različne ukrepe za socialno vključevanje, ki dopolnjujejo materialno pomoč, in Sodišče je ugotovilo številne take ukrepe, od razdeljevanja informativnih letakov do potrebam prilagojene individualne podpore. Le nekaj držav članic spremlja rezultate teh ukrepov, zato ni bilo mogoče ugotoviti, koliko prispevajo k ublažitvi najhujših oblik revščine.

Štiri države članice, ki so svoje programe osredotočile na specifične ukrepe za socialno vključevanje in ne na pomoč v hrani ali materialno pomoč, so zaradi boljšega usmerjanja, ki ga zahteva temeljna uredba o skladu FEAD, izvajale podrobnejše spremljanje. Vendar ni dovolj dokazov o tem, da so ti ukrepi dopolnjevali podobne ukrepe, ki jih podpira Evropski socialni sklad.

Za naslednje programsko obdobje po letu 2020 je Komisija predlagala, da bi se sklad FEAD vključil v nov Evropski socialni sklad +, ki obsega specifične cilje na področju boja proti materialni prikrajšanosti.

Sodišče na splošno meni, da je sklad FEAD pomemben instrument, ki zagotavlja oskrbo s hrano in materialno pomoč tistim, ki ju najbolj potrebujejo, in da je dopolnjeval ukrepe držav članic in zasebnega sektorja, ne pa nujno tudi drugih pobud EU. Tudi tisti, ki se ukvarjajo z najbolj ogroženimi, sklad FEAD dobro sprejemajo. Vendar pa to, koliko je prispeval k zmanjšanju revščine, ni bilo ugotovljeno. Sodišče izreka priporočila, pri katerih so upoštevani predlogi Komisije za programsko obdobje 2021–2027 in se nanašajo na:

1. boljšo usmerjenost pomoči,
2. zagotavljanje ukrepov za socialno vključevanje za prejemnike osnovne materialne pomoči,
3. izboljšanje ocenjevanja socialnega vključevanja končnih prejemnikov sklada FEAD.

Uvod

Kljub splošnemu bogastvu Evropske unije je v njej raven revščine še vedno visoka. Strategija Evropa 2020 je program EU za rast in delovna mesta v tem desetletju. Zmanjšanje revščine je ključen element politike v zvezi s strategijo Evropa 2020: kot cilj določa, da bi do leta 2020 v primerjavi z letom 2008 najmanj 20 milijonov ljudi rešili pred tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Leta 2017 je bilo 113 milijonov ljudi ali 22,5 % prebivalstva EU še vedno izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti.¹ V letu 2008, ko je EU opredelila krovni cilj, je bilo temu tveganju izpostavljenih 116 milijonov ljudi. Tveganje je največje pri specifičnih skupinah, kot so otroci in starejši.

Od leta 1980 je EU vzpostavila dva programa, namenjena podpori najbolj ogroženim, najprej Evropski program za najbolj ogrožene osebe, od leta 2014 pa deluje Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), o katerem govori to revizijsko poročilo.

Evropski program za najbolj ogrožene osebe – predhodnik današnjega programa

Svet je leta 1987 vzpostavil Evropski program za najbolj ogrožene osebe, v okviru katerega je sprostil javne intervencijske zaloge kmetijskih proizvodov za države članice, ki so jih želele uporabiti kot pomoč v hrani za najbolj ogrožene osebe njihovega prebivalstva. Ta program, ki ga je upravljal Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji (GD AGRI), je postal pomemben vir podpore za organizacije, ki zagotavljajo hrano ogroženim osebam. Leta 2010 je več kot 18 milijonov ljudi v EU prejelo pomoč iz tega programa. Vendar je program postal predmet pravnih sporov med državami članicami.

Postopoma se je razvil v program finančne pomoči za nakup in dobavo hrane najbolj ogroženim. Nemčija je leta 2008 sprožila postopek proti Komisiji, v katerem je trdila, da program ne izhaja več iz skupne kmetijske politike, temveč obravnava socialne politike, ki sodijo na področje pristojnosti držav članic. Švedska je podprla nemško stališče v tej tožbi, Francija, Italija, Španija in Poljska pa so podprle Komisijo. Po političnih pogajanjih v Svetu so države članice dosegle kompromis tako, da so ustanovile nov sklad, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ki ne spada v skupno kmetijsko politiko in je nadomestil Evropski program za najbolj ogrožene osebe v naslednjem programskem obdobju. Evropski program za najbolj ogrožene osebe je še obstajal v prehodnem obdobju, ki se je končalo 31. decembra 2013 (da so se dobrodelne organizacije v državah članicah lahko prilagodile novim razmeram).

Evropsko računsko sodišče je Evropski program za najbolj ogrožene osebe revidiralo leta 2018.² Med drugim je priporočilo:

• da bi bilo program treba umestiti v okvir socialne politike držav članic,
• da bi bilo treba oblikovati specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene cilje ter ustrezne kazalnike smotrnosti poslovanja za spremljanje doseganja ciljev programa.

FEAD – Nov pristop za pomoč najbolj ogroženim

V letu 2014 je Evropski program za najbolj ogrožene osebe nadomestil Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Z njim naj bi se vzpostavil nov pristop k pomoči ogroženim osebam, upoštevala pa naj bi se tudi priporočila Sodišča. Sklad naj ne bi bil le program pomoči v hrani, temveč naj bi zagotavljal tudi materialno pomoč v kombinaciji s prilagojenimi ukrepi socialnega vključevanja za reševanje ljudi iz revščine ali pred tveganjem revščine. To je izraženo v ciljih sklada FEAD (glej okvir 1).

Sklad ni bil ustanovljen le za zagotavljanje pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim ter za usmerjanje neposredne materialne pomoči tja, kjer je ta najbolj potrebna, temveč tudi zato, da bi jih – po možnosti – rešili iz revščine in jih usmerili k drugim programom pomoči na ravni EU ali na nacionalni ravni (glej sliko 1).

Vir: Evropsko računsko sodišče

Kot del tega novega pristopa je upravljanje sklada FEAD prevzel Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL). Financiranje iz sredstev EU v znesku 3,8 milijarde EUR dopolnjujejo prispevki držav članic, tako da skupno financiranje za programsko obdobje 2014–2020 znaša 4,5 milijarde EUR.

Dve vrsti operativnih programov za izvajanje sklada FEAD

Za izvajanje sklada FEAD so lahko države članice izbirale med dvema različnima tipoma operativnih programov ali pa so se odločile za oba tipa programov:

• v okviru operativnih programov tipa I se zagotavlja pomoč v hrani in materialna pomoč, kot je razdeljevanje paketov s hrano, zagotavlja se podpora organizacijam, ki ponujajo tople obroke za brezdomce, delijo spalne vreče in higienske pakete, ali financirajo šolska kosila za otroke v revščini ali podporo za njihove družine.
• Poleg tega morajo ti programi ponujati tudi spremljevalne ukrepe, katerih cilj je blaženje socialne izključenosti najbolj ogroženih. To lahko obsega ukrepe, kot so svetovanje o osebni higieni ali kuharske tečaje, lahko pa je to tudi zagotavljanje informacij o razpoložljivih nacionalnih programih socialne podpore;
• operativni programi tipa II ne zagotavljajo pomoči v hrani ali materialne pomoči, temveč ukrepe, namenjene socialnemu vključevanju jasno opredeljenih populacij med najbolj ogroženimi. Taki ukrepi morajo biti jasno povezani z nacionalnimi politikami za socialno vključevanje, obsegajo pa lahko od svetovalnih dejavnosti, podobnih tistim, ki so na voljo kot spremljevalni ukrepi v okviru operativnih programov tipa I, do dejavnosti socialnega vključevanja, podobnih ukrepom, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada.

24 držav članic je izbralo operativne programe tipa I, štiri pa so izbrale programe tipa II. Nobena država članica ni izkoristila možnosti, da bi imela obe vrsti operativnih programov (glej sliko 2).

Vir: Evropsko računsko sodišče, pripravljeno z orodjem mapchart.net

Načrtovanje programov podobno kot pri evropskih strukturnih in investicijskih skladih

Sklad FEAD se izvaja na večletni osnovi, sedanji večletni finančni okvir pa traja v obdobju od 2014 do 2020. Podobno kot pri evropskih strukturnih in investicijskih skladih (skladi ESI), kot je Evropski socialni sklad, mora operativne programe, ki jih predložijo države članice, odobriti Komisija.

Države članice imenujejo organ upravljanja, ki je odgovoren za upravljanje programa, tako v smislu dobrega finančnega poslovodenja kot skladnosti s temeljno uredbo o skladu FEAD. Organ upravljanja imenuje eno ali več partnerskih organizacij, bodisi javnih organov ali neprofitnih organizacij, ki razdeljujejo hrano in/ali osnovno materialno pomoč. Partnerske organizacije tesno sodelujejo z upravičenci sklada FEAD, npr. dobrodelnimi organizacijami, ki vodijo ljudske kuhinje in delijo tople obroke brezdomcem.

Evropski socialni sklad +: nova smer sklada FEAD

Evropska komisija je 30. maja 2018 objavila predlog uredbe o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), ki naj bi olajšal prehod z dejavnosti socialnega vključevanja, ki se podpirajo v okviru sklada FEAD, na aktivne ukrepe. Komisija predlaga združitev sklada FEAD v ESS+ v naslednjem večletnem finančnem okviru.

Na podlagi tega predloga bo imel ESS+ dva specifična cilja, povezana z bojem proti materialni prikrajšanosti: (i) specifični cilj o spodbujanju socialnega vključevanja oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, vključno z najbolj ogroženimi in otroki, in (ii) specifični cilj za odpravo materialne prikrajšanosti s pomočjo v hrani in/ali osnovno materialno pomočjo najbolj ogroženim, vključno s spremljevalnimi ukrepi. Predlagano je bilo tudi, da ti spremljevalni ukrepi ne bi bili več obvezni, kot so sedaj v okviru sklada FEAD.

Obseg revizije in revizijski pristop

Sodišče se je odločilo opraviti to revizijo pred začetkom razprave o uredbi ESS+, ki bo nadomestila sedanjo uredbo o skladu FEAD in bo veljala za programsko obdobje 2021–2027.

Ocenilo je, ali je bil sklad FEAD zasnovan tako, da deluje kot uspešno orodje za zmanjševanje revščine in prispeva k socialni vključenosti najbolj ogroženih. Da bi lahko Sodišče odgovorilo na to glavno revizijsko vprašanje, je preučilo, ali:

• je bila zasnova sklada FEAD bistveno drugačna od nekdanjega Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe, kar zadeva zmanjševanje revščine in prispevek k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih,
• je bila pomoč sklada FEAD z načrtovanjem programov v državah članicah usmerjena tako, da je sklad deloval kot uspešno orodje,
• je mogoče izmeriti prispevek ukrepov za socialno vključevanje, inovativnega elementa sklada FEAD.

Revizijski pristop je obsegal analizo dokumentov o zadevni politiki in programih, tako na ravni Komisije kot na ravni držav članic. V državah članicah je Sodišče pregledalo devet operativnih programov⁴ sklada FEAD in dokazila v zvezi z njimi. Države članice je Sodišče izbralo na podlagi dodelitve finančnih sredstev, tega, ali imajo operativne programe obeh tipov, ter tako, da je bilo doseženo ravnovesje geografske pokritosti po vsej EU (glej sliko 3). Sodišče ni revidiralo izvajanja sklada v državah članicah.

Sodišče je okvir spremljanja in vrednotenja, ki ga je vzpostavila Komisija, ocenilo s pregledom ustrezne dokumentacije, oprlo pa se je tudi na vmesno vrednotenje izvajanja sklada FEAD⁵.

Vir: Evropsko računsko sodišče, pripravljeno z orodjem mapchart.net

Sodišče je 28 organom upravljanja, odgovornim za sklad FEAD, poslalo anketo, na katero jih je odgovorilo 27.⁶ V anketi so bila vprašanja o: izbiri operativnega programa; pristopu k usmerjanju pomoči na populacijo, ki je obravnavana v operativnem programu; številu in vrstah partnerskih organizacij ter izbirnem procesu zanje in ureditvah spremljanja, ki so določene za operativne programe (za podrobne rezultate ankete glej Prilogo I).

Opažanja

Sklad FEAD – dobrodošel instrument politike za boj proti revščini

Kot nekdanji Evropski program za najbolj ogrožene osebe tudi sklad FEAD v glavnem financira pomoč v hrani

Od 24 držav članic, ki so izbrale operativne programe tipa I, jih deset zagotavlja le pomoč v hrani, ena pa le materialno pomoč. Druge države članice zagotavljajo tako pomoč v hrani kot materialno pomoč.

Na splošno predstavljajo operativni programi tipa I 97,5 % skupnega proračuna sklada FEAD. Pomoč v hrani predstavlja le 83,5 % celotnega proračuna sklada FEAD, 90 % te pomoči v hrani pa je bilo razdeljene v petih državah članicah: Franciji, Italiji, na Poljskem, v Romuniji in Španiji (glej sliko 4).

Vir: Evropsko računsko sodišče, na podlagi vmesnega vrednotenja

Podpora v obliki materialne pomoči predstavlja 14 % celotnega proračuna sklada FEAD. Ta se večinoma uporablja v Grčiji, na Cipru, v Luksemburgu in Avstriji. Takšna materialna pomoč je v glavnem namenjena gospodinjstvom z vzdrževanimi otroki, ki živijo v revščini, obsega pa stvari, kot so otroška oblačila in izdelki za osebno higieno.

Anketa, ki jo je izvedlo Sodišče, je potrdila stalen poudarek na pomoči v hrani. Na vprašanje Sodišča državam članicam, na kakšni podlagi so pripravile svoje proračune v okviru uredbe o skladu FEAD, jih je 13 odgovorilo, da so njihovi proračuni neposredno temeljili na obsegu porabe v okviru nekdanjega Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe. Nadaljnjih 11 je svoje proračune določilo na podlagi števila (pričakovanih) končnih prejemnikov, 12 držav članic pa se je opiralo na posvetovanja s partnerskimi organizacijami. Nobena država članica ni odgovorila, da je proračun sklada FEAD oblikovala tako, da bi ta dopolnjeval programe Evropskega socialnega sklada, ki je najpomembnejše gonilo EU za socialno vključevanje (glej sliko 5).

Vir: odgovori na vprašanje 6 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Sklad FEAD je upošteval izrečeno priporočilo Sodišča v zvezi s socialno politiko

Od leta 2014 je za izvajanje sklada FEAD odgovoren GD EMPL. V nasprotju z Evropskim programom za najbolj ogrožene osebe so organi upravljanja v državah članicah večinoma nacionalne javne uprave, pristojne za politike socialnega vključevanja. Samo en organ upravljanja sklada FEAD je bil v preteklosti odgovoren tudi za izvajanje nekdanjega Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe, 17 od 27 organov upravljanja pa so ustanove, ki izvajajo tudi Evropski socialni sklad (glej sliko 6). Prenos odgovornosti na organe, pristojne za socialno vključevanje, je odgovor na priporočilo Sodišča, ki ga je to izreklo po reviziji Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe leta 2008.

Vir: odgovori na vprašanje 1 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Tisti, ki se ukvarjajo z najbolj ogroženimi, so sklad FEAD dobro sprejeli

V odgovorih na anketo Sodišča je 11 organov upravljanja navedlo, da je bil cilj njihovega operativnega programa nadaljevanje operacij Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe, 16 organov upravljanja pa sklad FEAD vidi kot orodje, ki zagotavlja nov pristop k podpori ogroženim osebam. Dve tretjini sta odgovorili, da je cilj programa sklada FEAD doseči populacije, ki niso zajete v nacionalnih ali regionalnih programih niti v drugih skladih EU (glej sliko 7).

Vir: odgovori na vprašanje 3 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Z anketo Sodišča je bilo tudi potrjeno, da 23 od 27 organov upravljanja meni, da je sklad FEAD bodisi zelo pomemben bodisi pomemben za pomoč najbolj ogroženim v primerjavi z drugimi nacionalnimi programi ali zasebnimi pobudami v njihovih državah članicah. Samo dva organa sta navedla, da sklad FEAD po njunem mnenju ni pomemben (glej sliko 8).

Vir: odgovori na vprašanje 35 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Relativna pomembnost sklada FEAD ni znana

Komisija nima podatkov, iz katerih bi bila razvidna relativna pomembnost sklada FEAD pri skupni pomoči najbolj ogroženim v EU. Na ravni EU ni podatkov o skupni podpori ogroženim osebam, ki bi jih bilo mogoče primerjati med državami. Večina držav članic, ki je odgovorila na anketo, ni mogla navesti, kolikšen delež celotne podpore, ki vključuje darovana finančna sredstva in blago ter finančni ekvivalent prostovoljskega dela, predstavlja sklad FEAD. V tabeli 1 so prikazani podatki iz šestih držav članic, ki so lahko navedle relativno pomembnost sklada FEAD.

Vir: odgovori na vprašanje 36 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Za navedbo relativne pomembnosti sklada FEAD smo zaprosili Evropsko zvezo bank hrane (FEBA). Članice zveze FEBA v 12 državah članicah zagotavljajo hrano dobrodelnim organizacijam tudi s pomočjo financiranja sklada FEAD. Na podlagi prejetih podatkov Sodišče ocenjuje, da sklad FEAD financira tretjino hrane, ki jo zagotavljajo te banke hrane. Zveza FEBA je poudarila, da jim sklad FEAD omogoča porazdelitev specifičnih vrst hrane, kot je mleko za dojenčke. Tako so manj odvisni od nerednega pritoka donacij (za več podatkov o zvezi FEBA v skladu FEAD glej Prilogo II).

Usmerjanje podpore iz sklada FEAD je ključnega pomena, vendar ni vedno določeno na programski ravni

Okvir sklada FEAD zagotavlja državam članicam prožnost pri opredelitvi „najbolj ogroženih”

Temeljna uredba o skladu FEAD določa, da lahko države članice ali partnerske organizacije same opredelijo, kdo šteje kot „najbolj ogrožen” (glej okvir 2).

Usmerjanje je zaradi omejenih proračunskih sredstev bistvenega pomena

Če bi bil sklad FEAD edini vir sredstev za boj proti revščini v EU, bi bili viri zelo omejeni (glej okvir 3).

Vendar se ne pričakuje, da bo revščina v EU odpravljena le s pomočjo sklada FEAD. Sklad naj bi dopolnjeval nacionalne in regionalne programe podpore, zasebne pobude in druge sklade EU, na primer Evropski socialni sklad. Če se želi, da bi sklad FEAD zagotavljal več dodane vrednosti poleg drugih programov podpore, mora biti osredotočen na tiste osebe, ki pomoč najbolj potrebujejo, ali na najbolj skrajne oblike revščine.

Organi upravljanja se morajo za zagotavljanje podpore najbolj ogroženim zanašati na vrsto akterjev. Zaradi velikega števila sodelujočih organizacij je to lahko težavno. Z obsežnimi mrežami partnerskih organizacij je sicer mogoče zagotoviti boljši odziv na lokalne potrebe, a je zaradi tega težje usklajevanje. Podatki iz ankete Sodišča kažejo, da pri organizaciji pomoči sodeluje približno 5 700 partnerskih organizacij, pomoč pa razdeljuje nadaljnjih 14 000 upravičencev (glej Prilogo I). V takih razmerah lahko države članice pomoč usmerjajo na ravni operativnih programov ali pa usmerjanje pomoči k tistim, ki jo najbolj potrebujejo, prepustijo v presojo partnerskim organizacijam. V obeh primerih je usmerjanje pomoči k tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ključnega pomena za zagotavljanje uspešnosti sklada.

Samo polovica držav članic, ki jih je preučilo Sodišče, pomoč usmerja na ravni operativnih programov

Sodišče je pri pregledu osmih operativnih programov tipa I ugotovilo, da so štirje usmerjeni na specifične populacije. Ena država članica je določila tako ciljno populacijo kot tudi ukrepe ter vrste pomoči v hrani zanjo (glej okvir 4). Ta pristop omogoča dober izkoristek omejenih finančnih sredstev iz sklada FEAD in zagotavlja, da pomoč prejmejo tisti, ki jo najbolj potrebujejo.

Sodišče je na podlagi ankete ugotovilo tudi, da je v več kot polovici držav članic prejemanje pomoči iz sklada FEAD pogojeno z upravičenostjo do različnih oblik socialne pomoči (glej sliko 9). To pomeni, da je financiranje iz sklada FEAD verjetno osredotočeno na opredeljene skupine oseb, kar je način usmerjanja, ki potencialno krepi njegov učinek in omogoča lažje spremljanje.

Vir: odgovori na vprašanje 21 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Kadar države članice določijo strožja pravila dostopa, sezname upravičenih večinoma opredelijo javni organi (nacionalni, regionalni ali lokalni organi) in v manjši meri partnerske organizacije in upravičenci (glej sliko 10).

Vir: odgovori na vprašanje 22 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Sodišče je ugotovilo tudi, da so nekatere države članice najbolj ogrožene v svojih operativnih programih opredelile zelo široko. Zato je podpora sklada FEAD dostopna širokemu krogu končnih prejemnikov. To je najbolj izrazito v državah članicah, ki pomoč v hrani izvajajo prek sklada FEAD kot nadaljevanje Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe (Belgija, Španija, Francija in Poljska).

Te štiri države članice v svojih operativnih programih pomoči ne usmerjajo na specifične skupine prebivalstva, čeprav njihovi programi vsebujejo dobro analizo stanja revščine v državi. To pomeni, da je izbira končnih prejemnikov včasih prepuščena partnerskim organizacijam ali upravičencem, ki zagotavljajo pomoč, kar je povezano s tveganjem, da pomoči ne bodo prejeli tisti, ki jo najbolj potrebujejo.

Komisija ne ve, ali so bili spremljevalni ukrepi v okviru operativnih programov tipa I uspešni in dopolnilni

Spremljevalni ukrepi v okviru operativnih programov tipa I so obvezni, vendar nejasno opredeljeni

V skladu s ciljem obravnavanja socialne izključenosti so spremljevalni ukrepi glavna novost sklada FEAD v primerjavi z nekdanjim Evropskim programom za najbolj ogrožene osebe. Namenjeni so podpori vključevanja končnih prejemnikov pomoči sklada FEAD v družbo in so obvezni za programe tipa I. Zagotavljajo se poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči, izvajajo pa se z namenom odpravljanja socialne izključenosti in/ali reševanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni, na primer smernice o uravnoteženi prehrani ter svetovanje o ravnanju z denarjem v gospodinjstvu.

Sodišče je ugotovilo, da so spremljevalni ukrepi v operativnih programih pogosto le nejasno opredeljeni. V petih od osmih primerov, ki jih je Sodišče pregledalo, iz letnih poročil o izvajanju ni bilo mogoče ugotoviti niti števila različnih ukrepov, ki naj bi se izvedli, niti števila končnih prejemnikov.⁷ Poleg tega v štirih primerih v operativnem programu ni bila jasno določena⁸ narava spremljevalnih ukrepov. To je še zlasti veljalo za dva pregledana programa, pri katerih spremljevalni ukrepi niso bili financirani iz sklada FEAD⁹, ampak z nacionalnimi sredstvi, kar je možnost, predvidena v temeljni uredbi o FEAD. V teh primerih je bil obseg informacij, ki jih je vseboval program, še bolj omejen.¹⁰

V anketi je Sodišče postavilo vprašanje, katere vrste spremljevalnih ukrepov so izvajale države članice (glej sliko 11). Večina držav članic uporablja sklad FEAD za usmeritev končnih prejemnikov k pomoči nacionalnih socialnih služb ali za zagotavljanje ukrepov v zvezi s hrano in prehranjevanjem.

Vir: odgovori na vprašanje 11 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Na podlagi vmesnega vrednotenja je bilo ugotovljeno, da so bili spremljevalni ukrepi zelo pomembni, saj se zgolj s pomočjo v hrani ali materialno pomočjo ne more obravnavati temeljnih vzrokov za revščino (glej sliko 12). Izvrševanje teh ukrepov je tisto, zaradi česar je sklad FEAD „program za ljudi” in ne samo „program za pomoč v hrani”.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi odprtega javnega posvetovanja

Poleg tega je vmesno vrednotenje pokazalo jasno korelacijo med zagotavljanjem spremljevalnih ukrepov in splošnim zadovoljstvom končnih prejemnikov s programom. V zaključku je zapisano, da je „v tistih državah članicah, v katerih so spremljevalni ukrepi manj obsežni, splošno zadovoljstvo s podporo sklada FEAD nekoliko manjše, kar kaže na njihov nezanemarljiv pomen, kar zadeva uspešnost sklada FEAD”.

Kljub temu da so spremljevalni ukrepi inovativen element sklada FEAD, jih zaradi njihove različnosti med državami članicami ni mogoče primerjati. Komisija zato ni opredelila nobenih skupnih kazalnikov v zvezi z izvajanjem spremljevalnih ukrepov niti kazalnikov, ki bi merili njihove rezultate.

Kljub temu obstajajo posamezni primeri podrobnejšega ocenjevanja izvajanja spremljevalnih ukrepov v letnem poročilu o izvajanju, npr. v Španiji ali na Poljskem (glej okvir 5). V nekaterih primerih, kot npr. na Slovaškem, je organ upravljanja izvajal nenapovedane obiske, da bi preveril izvajanje takih ukrepov, vendar to ni omenjeno v letnih poročilih o izvajanju, ki so bila poslana Komisiji.

Dopolnjevanje z Evropskim socialnim skladom – potrebna so dodatna prizadevanja

Sklad FEAD zagotavlja podporo za osnovne potrebe in socialno vključevanje najbolj ogroženim. Po informacijah iz vmesnega vrednotenja se poskuša s skladom FEAD doseči ciljne skupine, ki sicer ne bi bile zajeti v nacionalne ali lokalne ukrepe, in zagotoviti pomoč, ki drugače ne bi bila zagotovljena.

Evropski socialni sklad se osredotoča na skupine, ki so bližje trgu dela, in zagotavlja bolj usmerjeno podporo za aktivno socialno-ekonomsko vključevanje. V vmesnem vrednotenju je poudarjena potreba po nadaljnjem izboljšanju sinergij med skladom FEAD in Evropskim socialnim skladom, „s ciljem pomagati končnim prejemnikom, zlasti tistim, ki so delovno sposobni, zmanjšati oddaljenost od trga dela”.

Sodišče ni moglo ugotoviti, kako dobro se sklad FEAD in drugi programi podpore, bodisi nacionalni programi bodisi Evropski socialni sklad, medsebojno dopolnjujejo. Na primer, glede Francije je bila v predhodni oceni navedena kritika zaradi pomanjkanja informacij o medsebojnem vplivu ukrepov sklada FEAD in Evropskega socialnega sklada.¹¹ Rezultati ankete Sodišča prav tako kažejo na omejeno dopolnjevanje med ukrepi sklada FEAD in Evropskega socialnega sklada, saj je le malo držav članic navedlo, da so osebe iz ukrepov sklada FEAD vključile v ukrepe Evropskega socialnega sklada (glej sliko 13). Številke so še nižje, kar zadeva spremljanje, saj je 21 anketirancev navedlo, da takega dopolnjevanja ne spremljajo.

Vir: odgovori na vprašanji 23 in 24 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Državi članici, ki sta v anketi Sodišča odgovorili, da spremljata kvantificirane podatke glede števila končnih prejemnikov sklada FEAD, ki so vključeni v operacije Evropskega socialnega sklada, sta bili Estonija in Bolgarija. Obe sta navedli, da sta končne prejemnike sklada FEAD vključili v ukrepe Evropskega socialnega sklada (glej okvir 6).

Okvir 6

Dobre prakse v Bolgariji in Estoniji – primer razpoložljivih podatkov v zvezi z dejavnostmi Evropskega socialnega sklada

Vir: odgovori na vprašanje 26 ankete Sodišča, naslovljene na organe upravljanja

Poročanje o spremljevalnih ukrepih se je izboljšalo, vendar njihov prispevek k zmanjševanju revščine še vedno ni bil ugotovljen

Komisija je izboljšala izmenjavo znanja v zvezi z ukrepi za socialno vključevanje, zlasti o spremljevalnih ukrepih za operativne programe tipa I. Organizirala je namreč sestanke mreže sklada FEAD, na enem od katerih so bili posebej obravnavani spremljevalni ukrepi. Na takih seminarjih imajo organi upravljanja in organizacije, vključene v izvajanje sklada, priložnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Prav tako Komisija redno organizira seminarje o skladu FEAD, na katerih o različnih zadevah razpravlja z organi upravljanja.

Po reviziji sklada FEAD, ki jo je opravila služba Komisije za notranjo revizijo, je Komisija uvedla tudi izboljšave pri poročanju o spremljevalnih ukrepih v nacionalnih letnih poročilih o izvajanju. Vendar so takšne informacije običajno opisne in jih ni mogoče združevati.

Kljub navedenim prizadevanjem za izboljšanje poročanja razmere glede spremljevalnih ukrepov po državah članicah ostajajo različne. Dokler ni treba določiti referenčnih ali ciljnih vrednosti in so informacije, kadar so na voljo, še vedno predvsem kvalitativne, učinka ukrepov na zmanjševanje revščine ni mogoče spremljati.

V vmesnem vrednotenju je bilo pri oceni uspešnosti sklada navedeno, da je izvajanje in spremljane spremljevalnih ukrepov področje, na katerem bi bilo potencial sklada FEAD mogoče bolje izkoristiti. Potreba po okrepitvi spremljevalnih ukrepov je bila opisana tudi v poročilu španske partnerske organizacije, ki jo je ugotovila na podlagi raziskave, izvedene v sodelovanju s končnimi prejemniki in javnimi organi.¹²

Operativni programi tipa II – Bolj usmerjen pristop k socialnemu vključevanju, vendar njihova povezovalna funkcija z Evropskim socialnim skladom ni bila vedno vzpostavljena

Za operativne programe tipa II je treba določiti natančne ciljne vrednosti

Operativni programi tipa II delujejo po bistveno drugačnem pristopu kot programi tipa I. Njihov cilj je neposredno socialno vključevanje najbolj ogroženih. Štiri države članice, ki so se odločile za ta tip programov, so Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska. Skupaj jim je bilo dodeljenih 2,5 % skupnega proračuna sklada FEAD, od katerih je bilo 80 % namenjenih Nemčiji. Za operativne programe tipa II se zahteva določitev specifičnih ciljev in opredelitev ciljnega dela ogrožene populacije (glej okvir 7).

Temeljna uredba o skladu FEAD določa, da morajo države članice pri načrtovanju operativnih programov tipa II opredeliti pričakovane rezultate za specifične cilje ter za kazalnike izložkov in rezultatov določiti referenčne in ciljne vrednosti. Zaradi te strožje ureditve spremljanja je merjenje rezultatov sklada FEAD lažje kot za programe tipa I (glej okvir 8).

V Nemčiji se sklad FEAD lahko uporablja za stabilizacijo najbolj ogroženih skupin, ki jih ni mogoče zaobjeti s pomočjo socialnih služb na lokalni ravni. Sklad FEAD deluje na področju zagotavljanja enostavno dostopne ponudbe pomoči ciljnim skupinam. Tozadevno je lahko sklad FEAD v posameznih primerih predhodnik druge pomoči iz obstoječih standardnih ukrepov. Splošni cilj je uporabiti sklad FEAD kot „povezavo” do drugih programov podpore.

Po informacijah iz vmesnega vrednotenja je pomoč sklada FEAD v letu 2016, tj. v prvem letu izvajanja, v okviru operativnih programov tipa II prejelo približno  23 000 posameznikov (21 660 v Nemčiji). Ciljne vrednosti za specifične kazalnike izložkov sklada FEAD bodo „verjetno v splošnem dosežene”. Poleg tega so se programi socialnega vključevanja šteli za zelo pomembne, saj pomoč v hrani in materialna pomoč nista dovolj za dolgoročen uspešen boj proti revščini.

Usmerjanje je bilo natančnejše, vendar sinergije z Evropskim socialnim skladom niso bile vedno vzpostavljene

V anketi je Sodišče vprašalo države članice, ki so se odločile za programe tipa II, ali so osebe iz sklada FEAD vključile v ukrepe v okviru svojih specifičnih programov Evropskega socialnega sklada in pri tem upoštevale„povezovalno funkcijo”, ki naj bi jo imel sklad FEAD v povezavi s temi ukrepi Evropskega socialnega sklada. Dve državi sta odgovorili, da sta to dosegli.¹³ Kljub temu pa je na dodatno vprašanje, ali države članice spremljajo tudi kvantitativne podatke o tej „povezovalni” funkciji, le ena država¹⁴ odgovorila pritrdilno.

Zaključki in priporočila

Sodišče je s to revizijo ocenilo, ali je bil sklad FEAD zasnovan tako, da deluje kot uspešno orodje za zmanjševanje revščine in prispeva k socialni vključenosti najbolj ogroženih v EU. Prišlo je do zaključka, da poleg zmanjševanja revščine s pomočjo v hrani elementi inovativne socialne politike sklada FEAD nudijo državam članicam možnosti za spodbujanje socialnega vključevanja. Zaradi omejitev pri spremljanju pa to, koliko je prispeval k zmanjševanju revščine, ni bilo ugotovljeno.

Sodišče je ugotovilo, da je sklad FEAD kljub svojemu splošnemu cilju socialnega vključevanja najbolj ogroženih pravzaprav program za pomoč v hrani: 83 % proračuna sklada FEAD je namreč namenjenih pomoči v hrani. Razlog za to je zasnova sklada FEAD, ki državam članicam omogoča, da še naprej zagotavljajo pomoč v hrani, kadar se jim to zdi primerno, kot so to počele v okviru Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe. Kljub temu pa deležniki, ki se ukvarjajo z najbolj ogroženimi osebami, sklad FEAD zelo cenijo (glej odstavke 19 do 27).

Sklad FEAD je v finančnem smislu razmeroma majhen sklad. Pomoč končnim prejemnikom zagotavljajo številni različni akterji. Sodišče je ugotovilo, da se načrtovanje programov sklada FEAD v državah članicah močno razlikuje glede na usmerjanje pomoči. Polovica držav članic, ki jih je pregledalo Sodišče, je imela odločen pristop za usmerjanje na programski ravni s poudarkom na najhujših oblikah revščine, kar naj bi omogočalo uspešnejšo uporabo sredstev sklada. Druga polovica se je odločila, da pomoči ne bo specifično usmerjala v operativnih programih. Usmerjanje pomoči na določene ranljive skupine je prepuščeno presoji partnerskih organizacij, kar prinaša tveganje, da bodo že tako omejena sredstva imela razpršen učinek (glej odstavke 28 do 36).

Nov element, ki ga prinaša sklad FEAD za oba tipa programov, je poudarek na socialnem vključevanju najbolj ogroženih, kar ni bil del nekdanjega Evropskega programa za najbolj ogrožene osebe. Kadar so se ti ukrepi ustrezno uporabljali, je bila ugotovljena večja stopnja splošnega zadovoljstva s skladom. Vendar pa spremljanje uspešnosti ukrepov socialnega vključevanja zaradi pomanjkanja kvantitativnih podatkov ni mogoče, zato tudi ni mogoče izmeriti prispevka sklada k socialnemu vključevanju najbolj ogroženih. Poleg tega malo držav članic ukrepa v zvezi z dopolnjevanjem med skladom FEAD in ukrepi Evropskega socialnega sklada (glej odstavke 37 do 56).

Komisija je za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 predlagala združitev sklada FEAD v nov Evropski socialni sklad +. Sodišče je ta predlog Komisije upoštevalo pri izreku naslednjih priporočil.

Komisija naj pri odobritvi operativnih programov v okviru novega ESS+ od držav članic zahteva, naj osnovno pomoč v hrani in materialno pomoč usmerjajo na tiste, ki so ju najbolj potrebni, tako da:

1. jasno opišejo stanje revščine v državi,
2. opredelijo specifične populacije, na katere bo usmerjana pomoč, in orodja, ki se bodo uporabljala,
3. določijo intervencijsko logiko in zlasti pričakovane rezultate z opredelitvijo referenčnih (izhodiščnih) vrednosti in določitvijo količinsko opredeljenih ciljev.

Časovni okvir: do odobritve programov ESS+.

1. Države članice, ki bodo za obravnavanje materialnega pomanjkanja s pomočjo v hrani in/ali osnovno materialno pomočjo najbolj ogroženim osebam uporabljale ESS+, naj:
1. bodisi v svoje operativne programe vključijo spremljevalne ukrepe, ki bodo dopolnjevali pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč,
2. bodisi v svojih operativnih programih jasno opredelijo, kateri ukrepi za socialno vključevanje v okviru širšega ESS+ bodo izrecno usmerjeni na prejemnike pomoči v hrani in/ali materialne pomoči.
2. Komisija naj pri odobritvi teh programov zagotovi, da se bosta priporočili 2(a)(i) ali 2(a)(ii) uspešno upoštevali.

Časovni okvir: do odobritve programov ESS+.

Komisija in države članice naj razvijejo metodologijo za oceno, koliko končnih prejemnikov pomoči v hrani in materialne pomoči je lahko izboljšalo svoje osebne razmere zaradi sklada FEAD in drugih programov socialnega vključevanja, bodisi v državah članicah bodisi v okviru ESS+.

Časovni okvir: do konca junija 2023.

To poročilo je sprejel senat II, ki ga vodi članica Evropskega Računskega sodišča Iliana Ivanova, v Luxembourgu na zasedanju 27. februarja 2019.

Za Evropsko računsko sodišče

Klaus-Heiner Lehne
Predsednik

Kratice in okrajšave

ESS+: Evropski socialni sklad plus (večletni finančni okvir2021–2027)

FEAD: Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

FEBA: Evropska zveza bank hrane

GD AGRI: Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja

GD EMPL: Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

PROGRESS: Program PROGRESS (2007–2013)

Skladi ESI: evropski strukturni in investicijski skladi

Glosar

Anketa med končnimi prejemniki Strukturirana anketa o končnih prejemnikih operativnih programov tipa I za pomoč v hrani in/ali osnovno materialno pomoč je eden od instrumentov, ki se uporabljajo za oceno sklada FEAD.

Dejavnost Projekt, naročilo ali ukrep, ki ga izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali je v njegovi pristojnosti ter prispeva k ciljem operativnega programa, na katerega se nanaša.

Dejavnosti socialne podpore za ogrožene Vsa sredstva zasebnih in javnih pobud, organizacij in institucij, s katerimi se v neki državi zagotavlja pomoč ali podpora za materialno ogrožene osebe in ki zajemajo materialne in finančne donacije ter denarno protivrednost prostovoljskega dela.

Evropski socialni sklad Evropski socialni sklad je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji, in sicer z izboljšanjem zaposlovanja in zaposlitvenih možnosti (predvsem z ukrepi usposabljanja), spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti ter ustvarjanjem več in boljših delovnih mest.

Končni prejemnik Najbolj ogrožena oseba ali oseba, ki prejme podporo.

Materialna pomoč Osnovno potrošniško blago omejene vrednosti, namenjeno za osebno uporabo najbolj ogroženih oseb, na primer oblačila, obutev, higienske in šolske potrebščine ter spalne vreče.

Mreža sklada FEAD Mreža sklada FEAD je skupnost z odprtim članstvom, namenjena tistim, ki zagotavljajo pomoč najbolj ogroženim v Evropi. To vključuje nacionalne organe upravljanja sklada FEAD, organizacije, ki izvajajo dejavnosti, financirane iz sklada FEAD, ali jih te dejavnosti zanimajo, nevladne organizacije na ravni EU in institucije EU. Mreža sklada FEAD združuje vse, ki si prizadevajo za zmanjšanje najhujših oblik revščine v evropskih državah. Je platforma, na kateri si lahko člani izmenjajo dobre prakse in spodbujajo nove zamisli ter razpravljajo o tem, kako zagotoviti nefinančno pomoč najbolj ogroženim v Evropi.

Najbolj ogrožene osebe Fizične osebe, bodisi posamezniki, družine, gospodinjstva ali skupine takih oseb, katerih potreba po pomoči je določena na podlagi objektivnih meril, ki jih opredelijo pristojni nacionalni organi v posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri čemer se preprečijo nasprotja interesov, ali ki jih določijo partnerske organizacije in katere odobrijo pristojni nacionalni organi, in ki lahko zajemajo elemente, ki omogočajo osredotočanje na najbolj ogrožene osebe na določenih geografskih območjih.

Operativni program tipa I Operativni program za hrano in/ali osnovno materialno pomoč pomeni operativni program, ki podpira razdeljevanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim osebam, po potrebi skupaj s spremljajočimi ukrepi za odpravljanje socialne izključenosti najbolj ogroženih oseb.

Operativni program tipa II Operativni program socialnega vključevanja najbolj ogroženih oseb pomeni operativni program, ki podpira aktivnosti zunaj aktivnih ukrepov na trgu dela in obsega nefinančno in nematerialno pomoč z namenom socialnega vključevanje najbolj ogroženih oseb.

Organ upravljanja Nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ (ali kateri koli drug javni ali zasebni organ), ki ga država članica imenuje za upravljanje operativnega programa. Njegove naloge vključujejo izbiranje projektov za financiranje, spremljanje izvajanja projektov in poročanje Komisiji o finančnih vidikih in doseženih rezultatih. Organ upravljanja je tudi organ, ki po revizijah, ki jih opravi Komisija, Evropsko računsko sodišče ali drug organ v zadevni državi članici upravičencem naloži finančne popravke.

Partnerska organizacija Javni organi in/ali neprofitne organizacije, ki neposredno ali prek partnerskih organizacij dobavljajo hrano in/ali osnovno materialno pomoč, kadar je to ustrezno, skupaj s spremljajočimi ukrepi najbolj ogroženim osebam ali ki opravljajo dejavnosti, katerih neposredni cilj je socialno vključevanje najbolj ogroženih oseb, in katerih dejavnosti je izbral organ upravljanja.

Predhodno vrednotenje Na dokazih temelječa presoja, pripravljena zaradi izboljšanja kakovosti in zasnove posameznega operativnega programa, ki mora temeljiti na ustreznih podatkih.

Spremljevalni ukrepi Dejavnosti, ki se zagotavljajo poleg razdeljevanja hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter se izvajajo z namenom odpravljanja socialne izključenosti in/ali reševanja nujnih socialnih primerov na načine, ki bolj krepijo pravice in so bolj trajnostni, na primer smernice o uravnoteženi prehrani ter svetovanje o ravnanju s proračunom.

Temeljna uredba sklada FEAD Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

Upravičenec Javni ali zasebni organ, odgovoren za začetek ali začetek in izvajanje dejavnosti.

Vmesno vrednotenje Poročilo o skladu FEAD, ki ga je Komisija naročila (pri podjetju METIS GmbH v sodelovanju s Fondazione Giacomo Brodolini in Panteia) in ga bo tudi objavila.

Končne opombe

¹ Glede na podatke GD ESTAT.

² Glej Posebno poročilo št. 6/2009.

³ Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

⁴ Operativni program tipa I: Belgija, Češka republika, Španija, Francija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, operativni program tipa II: Nemčija.

⁵ V času priprave tega poročila naj bi Komisija objavila vmesno vrednotenje o izvajanju sklada FEAD.

⁶ Združeno kraljestvo, ki ni izvedlo svojega prvotnega programa sklada FEAD, na anketo ni odgovorilo.

⁷ Belgija, Češka republika, Francija, Italija, Slovaška.

⁸ Belgija, Češka republika, Francija, Slovaška.

⁹ Do 5 % stroškov nakupa pomoči v hrani in/ali osnovne materialne pomoči v vsakem nacionalnem operativnem programu se lahko porabi za financiranje takšnih ukrepov.

¹⁰ Belgija in Francija.

¹¹ Predhodna ocena francoskega operativnega programa za obdobje 2014–2020 v zvezi z izvajanjem sklada FEAD (Évaluation ex ante du Programme Opérationnel 2014–2020 pour la mise en œuvre du Fonds européen d’aide aux plus démunis (FEAD)).

¹² Ocena učinka sklada FEAD v Španiji z vidika končnih prejemnikov in organizacij za upravljane ter njihovega osebja, Rdeči križ Španije, 2018 (Valoración del impacto del Fondo de Ayuda Europea para las personas más desfavorecidas (FEAD) en España, a través de la percepción de las personas beneficiarias, Organizaciones y personal de gestión, Cruz roja española, 2018).

¹³ Nemčija in Nizozemska.

¹⁴ Nizozemska.

¹⁵

• Izdelki iz umika: sadje in zelenjava, umaknjena s trga kot del kriznega upravljanja in brezplačno razdeljena priznanim dobrodelnim organizacijam in fundacijam, vključno z bankami hrane, za uporabo pri njihovem delu na področju zagotavljanja pomoči prikrajšanim. Ta ukrep je skladen z odstavkom 4 člena 34 Uredbe (EU) št. 1308/2013.
• Izdelki EU: ta kategorija se nanaša na sklad FEAD.
• Presežna hrana iz industrije: užitni prehrambeni izdelki, ki jih potrošniki ali osebe, za katere so bili proizvedeni, predelani, distribuirani, postreženi ali kupljeni, iz različnih razlogov niso kupili ali potrošili in ki se pridobijo od proizvodnega sektorja – industrije, podjetij, proizvajalcev itd. Banke hrane prejmejo to presežno hrano zastonj, v zameno pa jo brezplačno razdelijo dobrodelnim združenjem, ki zagotavljajo pomoč ljudem v stiski.
• Presežna hrana iz distribucije: užitni prehrambeni izdelki, ki jih potrošniki ali osebe, za katere so bili proizvedeni, predelani, distribuirani, postreženi ali kupljeni, iz različnih razlogov niso kupili ali potrošili in ki se pridobijo od sektorja distribucije – verig trgovcev, distribucijskih centrov, prodajalcev na debelo. Banke hrane prejmejo to presežno hrano zastonj, v zameno pa jo brezplačno razdelijo dobrodelnim združenjem, ki zagotavljajo pomoč ljudem v stiski.
• Zbirne akcije: način zbiranja hrane neposredno od ljudi. Konec novembra ali v začetku decembra nekatere članice zveze FEBA organizirajo akcije zbiranja hrane: prostovoljci v supermarketih prosijo kupce za nakup dodatnih izdelkov, ki jih donirajo bankam hrane.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil revizijski senat II – Naložbe v kohezijo, rast in vključevanje, ki ga vodi članica Evropskega računskega sodišča Iliana Ivanova. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča George Pufan, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Patrick Weldon, ataše v njegovem kabinetu Mircea Radulescu, vodilni upravni uslužbenec Emmanuel Rauch ter revizorji Naiara Zabala Eguiraun, Dana Moraru in Carmen Gruber.

Od leve proti desni: Mircea Radulescu, George Pufan, Carmen Gruber, Patrick Weldon, Emmanuel Rauch

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

© Evropska unija, 2019

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://publications.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.