Etične okvire revidiranih institucij EU bi bilo mogoče še izboljšati

Povzetek

I

Etično ravnanje v javnih zadevah pomeni, da morajo javni uslužbenci in tisti, ki opravljajo javno funkcijo, služiti javnemu interesu, ustrezno upravljati javna sredstva in sprejemati poštene odločitve. To prispeva k boljšemu finančnemu poslovodenju in večjemu zaupanju javnosti, ki sta nujna za uspeh javnih politik. Vsako neetično vedenje uslužbencev in članov ali poslancev institucij in organov Evropske unije (EU) pritegne velik interes javnosti in zmanjša zaupanje v EU. Zato je tako pomembno, da institucije vzpostavijo ustrezne etične okvire in tako zagotovijo, da se tveganje neetičnega vedenja zmanjša na najnižjo možno raven.

II

Pri reviziji je bilo ocenjeno, ali so etični okviri revidiranih institucij EU dobro uveljavljeni. V revizijo so bile zajete vse ravni uslužbencev in članov naslednjih institucij: Evropskega parlamenta (Parlament), Sveta Evropske unije in Evropskega sveta (Svet) ter Evropske komisije (Komisija). Sodišče je med uslužbenci teh institucij opravilo tudi anketo, da bi ocenilo njihovo poznavanje etičnega okvira. Izvajanja etičnega okvira ni ocenilo.

III

Sodišče je prišlo do zaključka, da so revidirane institucije večinoma vzpostavile ustrezne etične okvire, ki pa bi jih bilo mogoče še izboljšati. Ugotovilo je, da Svet nima skupnega etičnega okvira, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic.

IV

Pri reviziji, ki jo je opravilo Sodišče, so bile ugotovljene nekatere slabosti (od katerih se vse ne nanašajo na vse revidirane institucije) v zvezi:

• s splošnimi strategijami na področju etike (Parlament in Svet),
• s formalizacijo postopkov za preverjanje izjav in pripravo jasnejših smernic o merilih za ocenjevanje za uslužbence (Parlament, Svet in Komisija),
• z okrepitvijo pregledov izjav članov ali poslancev tako, da se uvede standardni pisni postopek (Parlament in Komisija),
• s politiko glede daril in pogostitve (Parlament, Svet in Komisija),
• s prijavljanjem nepravilnosti (Parlament) ter
• z določbami glede obdobja po preteku mandata (Parlament)

Sodišče je odkrilo tudi področja, na katerih bi bilo za etične okvire koristno, če bi se medinstitucionalno uskladili (npr. zunanje dejavnosti uslužbencev ter izjave o dejavnostih zakoncev in partnerjev članov ali poslancev), pa tudi primere dobre prakse.

V

Sodišče je izvedlo anketo na reprezentativnem vzorcu uslužbencev revidiranih institucij. Čeprav je približno polovica uslužbencev svoje poznavanje etičnega okvira ocenila kot dobro ali zelo dobro, rezultati ankete kažejo mešano sliko tega, kako dobro uslužbenci poznajo etične zadeve in kako jih dojemajo. Toda rezultati se med institucijami in kategorijami uslužbencev razlikujejo.

VI

Sodišče predstavlja priporočila za pomoč revidiranim institucijam pri:

• izboljšanju njihovih etičnih okvirov,
• sodelovanju za uskladitev elementov njihovih etičnih okvirov in nadaljnjih prizadevanjih za izmenjavo dobre prakse o etičnih zadevah ter
• izboljšanju tega, kako dobro uslužbenci poznajo etični okvir in kulturo ter kako ju dojemajo.

Uvod

01

Etično ravnanje v javnih zadevah pomeni, da morajo javni uslužbenci in tisti, ki opravljajo javno funkcijo, služiti javnemu interesu, ustrezno upravljati javna sredstva in sprejemati poštene odločitve. Prispeva k boljšemu finančnemu poslovodenju in večjemu zaupanju javnosti, ki sta nujna za uspeh javnih politik.

02

Okvir za upravljanje integritete, ki ga je uvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), združuje instrumente, procese in strukture za spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije v javnih organizacijah¹. Glede na priporočilo OECD o javni integriteti se javna integriteta nanaša na dosledno usklajevanje in upoštevanje skupnih etičnih vrednot, načel in norm za dajanje prednosti javnemu interesu in njegovo spodbujanje pred zasebnimi interesi v javnem sektorju².

Okvir OECD

03

V načelih OECD za upravljanje etike v javnem sektorju³ je opisana „infrastruktura etike”, ki bi jo morale vzpostaviti javne institucije. Ta infrastruktura etike zajema tri glavne elemente: smernice, upravljanje in nadzor.

04

OECD je pripravila model za sorodni pojem javne integritete (glej sliko 1).

05

Celoten model temelji na treh glavnih komponentah:

• vzpostavitvi koherentnega in celovitega sistema javne integritete,
• krepitvi kulture javne integritete,
• omogočanju dejanske odgovornosti.

Okvir EU

06

Vsako neetično vedenje uslužbencev in članov ali poslancev institucij in organov Evropske unije (EU) je nesprejemljivo. Tako vedenje, pa čeprav samo domnevno, pritegne velik interes javnosti in zmanjša zaupanje v EU. Neetično vedenje je povezano tudi s tveganjem korupcije in goljufij. Ocena izvajanja etičnih okvirov v institucijah EU lahko pripomore k obvladovanju teh tveganj.

07

Institucije bi morale vzpostaviti ustrezne etične okvire in tako zagotoviti, da se tveganja neetičnega vedenja zmanjšajo na najnižjo možno raven. Glavno tveganje je, da se brez ustreznih etičnih okvirov neetično vedenje v institucijah ne bi preprečevalo, ugotavljalo in pravilno obravnavalo. To bi lahko škodovalo ugledu podobe EU in njenih institucij. Zakonodaja EU ne vsebuje zakonske opredelitve etičnega okvira kot takega, vendar pa je številne določbe iz primarne in tudi sekundarne zakonodaje mogoče razumeti kot etične obveznosti.

08

Poleg skupnih določb, ki se uporabljajo za vse institucije EU, obstajajo tudi različne specifične etične pravne zahteve za posamezne institucije, generalne direktorate (GD) Evropske komisije (Komisija) ter uslužbence in člane ali poslance institucij EU. Specifične določbe odražajo različne vloge, odgovornosti in tveganja.

09

Izhodišče za vse obveznosti predstavljata ustanovni pogodbi, ki vsebujeta določbe o zaželenih vrednotah, ki naj bi usmerjale ravnanje uslužbencev in članov ali poslancev institucij in organov EU. Za terminologijo, ki se v teh določbah uporablja, in duh obveznosti, ki so v njih določene, je značilna določena stopnja podobnosti, vendar se kategorije zadevnih posameznikov seveda precej razlikujejo, zato je treba obravnavati vsako posebej.

10

V tabeli 1 je povzetek pravnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence in člane ali poslance institucij EU.

Vir: Evropsko računsko sodišče

11

Te pravne zahteve obravnavajo številne ključne vrste etičnih zadev:

• različne oblike nasprotja interesov, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:
• zaposlovanje, obdobje med zaposlitvijo in po prenehanju zaposlitve v institucijah EU,
• darila in pogostitev, zunanje dejavnosti in zaposlitev zakonca,
• lobiranje in zastopanje interesov,
• preglednost,
• boj proti nadlegovanju,
• mehanizme za izvrševanje.

12

V pravnem okviru so določeni zahtevano ravnanje uslužbencev in članov ali poslancev ter tudi orodja in postopki za odkrivanje in obravnavo morebitnih odstopanj od teh standardov, s čimer se pripomore k zagotovitvi upoštevanja pravnih etičnih zahtev. Za namene te revizije se pojem etični okvir nanaša na etične pravne zahteve ter tudi na postopke, orodja za izvrševanje, smernice in komuniciranje, ki pripomorejo k zagotovitvi upoštevanja pravnih zahtev.

13

Vse bolj se priznava pomen „mehkih”, kulturnih vidikov etike, ki pogosto veljajo za učinkovitejši način za dosego visokih etičnih standardov. Ti elementi so:

• spodbujanje etične kulture,
• vodenje kot vzor integritete,
• sistem ocenjevanja, ki podpira odgovornosti in etično vedenje,
• podpora odprte organizacijske kulture.

Obseg revizije in revizijski pristop

14

Sodišče je ocenilo, ali so etični okviri revidiranih institucij EU dobro uveljavljeni. V revizijo so bile zajete vse ravni uslužbencev in članov ali poslancev naslednjih institucij: Evropskega parlamenta (Parlament), Sveta Evropske unije in Evropskega sveta (Svet) ter Komisije.

15

Sodišče je tokrat prvič revidiralo etične okvire Parlamenta, Sveta in Komisije. Ta revizija je v skladu s strateškim ciljem Sodišča za obdobje 2018–2020 – spodbujati zaupanje v EU. Parlament, Svet in Komisija so bili izbrani zato, ker so tri glavne institucije EU, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje EU in imajo veliko uslužbencev. Z analizo njihovih etičnih okvirov je najlaže izvesti primerjalno analizo.

16

Da bi Sodišče ocenilo, ali so etični okviri Parlamenta, Sveta in Komisije dobro uveljavljeni, je:

1. preučilo pravne etične zahteve teh institucij za uslužbence in člane ali poslance ter postopke za njihovo izvrševanje;
2. ocenilo, koliko uslužbenci revidiranih institucij poznajo etični okvir.

Sodišče ni pregledalo izvajanja etičnih okvirov.

17

Na Komisiji, ki je največja institucija, je Sodišče z veljavnimi splošnimi zahtevami in postopki seznanil Generalni direktorat za človeške vire in varnost (GD HR). Sodišče se je osredotočilo na specifična pravila, ki se uporabljajo v generalnih direktoratih, ki upravljajo pomemben delež proračunskih sredstev EU ali imajo pomembno vlogo pri pripravi predlogov za zakonodajne akte EU ali spremljanju njihove uporabe. To so: Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI), Generalni direktorat za konkurenco (GD COMP), Generalni direktorat za energetiko (GD ENER), Generalni direktorat za raziskave in inovacije (GD RTD) in Generalni sekretariat.

18

Za revidirane institucije je Sodišče ocenilo zlasti zahteve in postopke za naslednja vprašanja:

• darila in pogostitev (glej Del A Priloge I),
• zunanje dejavnosti ali naloge (glej Del B Priloge I),
• nasprotje interesov pri zaposlovanju, ad hoc nasprotje interesov in nasprotje interesov v zvezi z dejavnostmi zakonca (glej Del C Priloge I),
• obdobje po prenehanju zaposlitve in mandata v institucijah EU (glej Del D Priloge I),
• boj proti nadlegovanju (glej Del E Priloge I),
• prijavljanje nepravilnosti (glej del F Priloge I).

19

Sodišče je preučilo tudi postopke za upravne poizvedbe in disciplinske postopke za uslužbence. Da je bilo revizijo mogoče izvesti, Sodišče ni ocenilo pravil v zvezi s preglednostjo in lobiranjem, čeprav so ta povezana s splošnim etičnim okvirom. Zunaj obsega te revizije so tudi postopki v zvezi z nasprotjem interesov v okviru postopkov javnega naročanja, ker postopki javnega naročanja spadajo v revizije skladnosti, ki jih opravlja Sodišče.

20

Za popis etičnih okvirov in postopkov, uvedenih za njihovo izvrševanje, je Sodišče revidiranim institucijam poslalo vprašalnik. Analiziralo je tudi interne dokumente, ki so jih predložili Parlament, Svet in Komisija (GD HR in drugi izbrani generalni direktorati). Primerjalo je različne etične zahteve, ki veljajo v različnih institucijah, in ocenilo, kako te zahteve ustrezajo zadevnim zunanjim standardom (tj. načelom, smernicam in najboljšim praksam OECD, Mednarodne organizacije dela in Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu). Pregledalo je tudi druga relevantna poročila na področju etike in opravilo razgovore z uslužbenci institucij, katerih vloge so povezane z etičnim okvirom.

21

Glavna revizijska merila, ki jih je Sodišče uporabilo za to delo, so bili mednarodno priznani standardi, ki jih je pripravila OECD, zakonodaja EU ter etične zahteve in postopki, ki so jih določile institucije. Kot dodatno merilo je uporabilo primerjalno analizo etičnih okvirov revidiranih institucij.

22

Za dopolnitev teh revizijskih virov je Sodišče organiziralo skupino strokovnjakov za razprave o značilnostih koherentnega in celovitega etičnega okvira v javnih organizacijah. K sodelovanju je povabilo štiri strokovnjake na tem področju, in sicer po enega predstavnika iz OECD, organizacije Transparency International in vrhovne revizijske institucije ene od držav članic ter enega akademika. Ti strokovnjaki so Sodišču pomagali oceniti specifične elemente etičnih okvirov.

23

Za pridobitev informacij o tem, kako dobro uslužbenci poznajo etične okvire in kako dojemajo etično kulturo, je Sodišče izvedlo anketo na reprezentativnem vzorcu uslužbencev revidiranih institucij (glej Prilogo II).

Opažanja

Revidirane institucije EU so večinoma uvedle ustrezne etične okvire

Bistveni elementi uvedenih etičnih okvirov

24

Za uslužbence institucij EU so primarni viri za etični okvir Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), finančna uredba in Naslov II, „Pravice in obveznosti uradnikov”, kadrovskih predpisov⁶ (glej tabelo 1). Zahteve so dodatno opredeljene v izvedbenih določbah in smernicah posameznih institucij, ki vsebujejo dodatna pojasnila, vendar ne ustvarjajo nobenih novih vsebinskih obveznosti. Na splošno so si določbe o etičnem okviru za uslužbence med revidiranimi institucijami zelo podobne.

25

Kar zadeva etični okvir za člane ali poslance, je med institucijami več razlik. Lastnosti delovnega mesta in obveznosti članov ali poslancev se razlikujejo med institucijami ter od delovnega mesta in obveznosti uslužbencev. PDEU je glavni vir etičnih zahtev za člane ali poslance: določa tudi kazni in sankcije za neizpolnjevanje teh zahtev. Podrobnejše določbe so opredeljene v veljavnih kodeksih ravnanja in poslovnikih (glej tabelo 1). Pravila so podrobneje določena v drugih dokumentih, na primer smernicah (npr. vodnik o boju proti nadlegovanju na delovnem mestu za poslance Evropskega parlamenta⁷).

26

Etični okviri revidiranih institucij so v skladu z glavnimi zahtevami smernic OECD in drugimi merili (glej odstavek 21). Revidirane institucije so večinoma uvedle ustrezne etične okvire tako za uslužbence kot tudi za člane ali poslance:

• revidirane Institucije so vzpostavile politike glede daril in pogostitve, ki zajemajo opredelitev daril, gostoljubnosti in drugih ugodnosti in postopke za njihovo sprejetje in prijavljanje (glej Del A Priloge I),
• pravila o zunanjih dejavnostih za uslužbence in člane ali poslance ter pravila in sistemi za obravnavanje obdobja po prenehanju zaposlitve v institucijah EU, ki se uporabljajo za uslužbence, obravnavajo področja tveganja in določajo merila za sprejemljivost dejavnosti ter postopke za prijavo in odobritev (glej Del B in Del D Priloge I),
• politike zajemajo tudi primere nasprotja interesov, kot so nasprotje interesov pri zaposlovanju, ad hoc nasprotje interesov in nasprotje interesov v zvezi z zaposlitvijo zakonca in partnerja uslužbenca in člana ali poslanca v skladu z mednarodnimi standardi, ki se uporabljajo kot revizijska merila (glej Del C Priloge I),
• revidirane institucije so vzpostavile politike proti nadlegovanju, ki izpolnjujejo bistvene zahteve ustreznih standardov (glej Del E Priloge I).
• revidirane institucije so vzpostavljene ustrezne politike glede prijavljanja nepravilnosti, ki so rezultat nenehnih pregledov v zadnjih letih. Politike določajo opredelitve in zaščitne mehanizme za žvižgače (Del F Priloge I).

27

Etični okviri so ustrezno podprti z mehanizmi za preiskave in sankcije. Za uslužbence revidiranih institucij so podobni upravnim poizvedbam, pa disciplinski postopki so določeni v členu 86 kadrovskih predpisov in njihovi Prilogi IX – Disciplinski postopek. Razpon sankcij je precej obsežen, saj vključuje ukrepe, ki vplivajo predvsem na ugled uradnika (npr. pisna opozorila in opomini), ukrepe, ki vplivajo na položaj uradnika v organizaciji (npr. nazadovanje v stopnji in degradiranje), in ukrepe, ki nepovratno spremenijo razmerje med uradnikom in organizacijo (npr. odstranitev z delovnega mesta, po možnosti z zmanjšanjem pokojninskih pravic). Nekatere od teh sankcij imajo finančne posledice.

28

Za člane ali poslance so sankcije in kazni določene predvsem v PDEU. Dopolnjujejo jih določbe ustreznih kodeksov ravnanja in poslovnikov. Sklop orodij za izvrševanje, določenih s pogodbama, je precej raznolik, saj zajema politične in sodne postopke ter notranje disciplinske postopke.

29

Sodišče je odkrilo nekatera področja, na katerih bi bilo mogoče pokritost, specifičnost, jasnost in stopnjo usmerjanja etičnih okvirov institucij za uslužbence in člane ali poslance izboljšati (glej odstavke 32 do 63) in uskladiti (glej odstavke 64 do 68). Odkrilo je tudi primere dobre prakse, predvsem pri Komisiji (glej odstavke 69 do 76).

Ni skupnega etičnega okvira EU, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu

30

Člani Evropskega sveta in Sveta Evropske unije (člani Sveta) so voditelji držav ali vlad in ministri. Drugi predstavniki držav članic so nacionalni uradniki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, odborih in strankah. Razen predsednika Evropskega sveta⁸ zanje ne velja noben skupni etični okvir na ravni EU. Delo predstavnikov držav članic v Svetu urejajo nacionalne zakonodaje.

31

V Svetu ni pregleda nad vsemi nacionalnimi etičnimi okviri, ki se uporabljajo za njegove člane in druge predstavnike držav članic. Prav tako ni nobenega zagotovila v zvezi s tem, ali nacionalne zahteve zajemajo vse potrebne elemente in relevantna tveganja v zvezi z naravo položaja in dela, ki ga člani opravljajo.

V etičnih okvirih institucij so nekatere slabosti

32

Sodišče je primerjalo etične okvire preučenih institucij z mednarodnimi standardi in ugotovilo nekatere slabosti.

Parlament in Svet nista pripravila splošnih strategij na področju etike

33

V modelu OECD (glej odstavek 04) je poudarjeno, da bi moral etični okvir temeljiti na strategiji, v kateri bi bili opisani cilji in prioritete ter ki bi bila pripravljena na podlagi ustreznih podatkov in kazalnikov in ob upoštevanju legitimnih tveganj v zvezi z etiko.

34

Splošna strategija Komisije je določena v strateškem načrtu GD HR za obdobje 2017–2020, ki vključuje določbe o etičnih zadevah za uslužbence. Zadeve v zvezi z etiko se obravnavajo v letni oceni tveganja, ki jo prav tako opravi GD HR in je povezana s pripravo letnega načrta upravljanja.

35

V strateškem načrtu sta dva cilja. Prvi cilj je, da vodstveni delavci in uslužbenci vedno spoštujejo najvišje strokovne in etične standarde. Drugi je, da se izvedbena pravila za kadrovske predpise jasno in uspešno uporabljajo. Doseganje teh ciljev se spremlja s kazalniki smotrnosti.

36

Z oceno tveganja za leto 2018 je bilo odkrito eno splošno tveganje, in sicer da bi bilo obstoječe ukrepe in/ali postopke za zmanjšanje morebitnih tveganj za ugled, povezanih z zunanjimi dejavnostmi ali vedenjem aktivnega/nekdanjega uslužbenca, morda treba dodatno izboljšati in tako obravnavati povečano občutljivost javnih zadev. Ocenjena stopnja tveganja znaša 9 od 25, izvajanje ukrepov za ublažitev tega tveganja pa se spremlja v okviru letnega načrta upravljanja.

37

Na ravni revidiranih generalnih direktoratov Komisije se opravi letni postopek obvladovanja tveganja, da se opredelijo, ocenijo in obvladajo bistvena in kritična tveganja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na etiko. Od vseh revidiranih generalnih direktoratov je najbolj natančno določene ukrepe na področju etike za zaposlene v svoje procese strateškega in upravljavskega načrtovanja vključil GD COMP.

38

Parlament in Svet niti za uslužbence niti za člane ali poslance nimata splošne strategije na področju etike, v kateri bi bili opisani cilji in prioritete, ki jih je treba spremljati s kazalniki smotrnosti. Medtem ko je Parlament leta 2017 opravil oceno minimalnih standardov notranje kontrole, ki zajema tudi etične zadeve, Svet na področju etike doslej še ni opravil popolne ocene tveganja.

Postopki za preverjanje izjav in smernice za uslužbence niso dovolj formalizirani

39

Glede na OECD bi morala vsaka organizacija vzpostaviti postopke za opredeljevanje, upravljanje in reševanje nasprotij interesov. S temi postopki bi bilo treba zagotoviti, da javni uradniki vedo, kaj se od njih zahteva v zvezi s prijavo situacij, povezanih z nasprotjem interesov⁹.

40

Etični okvir, povezan z nasprotjem interesov, temelji predvsem na lastnih izjavah posameznih uslužbencev. Takšni sistemi se opirajo na integriteto posameznikov in na seznanjenost uslužbencev z veljavnimi zahtevami. Etični okvir pa ne more biti uspešen brez ustreznih kontrolnih sistemov. Stopnja kontrol bi morala odražati stopnjo tveganj in upoštevati upravno breme, ki nastane zaradi takih kontrol.

41

Glavne obveznosti za uslužbence EU izhajajo iz kadrovskih predpisov in finančne uredbe. Skladno z izvedbenimi določbami institucij morajo uslužbenci v različnih okoliščinah predložiti lastne izjave (glej okvir 1):

42

Takšne izjave se pogosto opirajo na presojo uslužbenca. Specifične podrobnosti o primeru je treba zagotoviti le, če uslužbenec meni, da je to eden takih primerov. Revidirane institucije so na splošno vzpostavile postopke in potek dela za oceno informacij iz izjave uslužbencev (vključno z izdajo odobritve, kadar je to potrebno) ter za odziv nanje.

43

Čeprav so te institucije navedle, da se preučijo in upoštevajo tudi vse druge razpoložljive informacije, v postopkih in poteku dela ni opisano, katere druge informacije iz notranjih (npr. osebni spisi ali druge obstoječe izjave) ali zunanjih (npr. spletišča) virov se preverijo in navzkrižno preverijo.

44

Če se pričakuje, da bodo uslužbenci dosledno upoštevali etične zahteve, morajo biti na voljo jasne in obsežne smernice zanje. Sodišče pa je ugotovilo, da smernice, ki so bile na voljo, niso bile vedno dovolj jasne ali podrobne (glej okvir 2).

45

Politike na področju etike ne zagotavljajo vedno jasnih smernic o merilih za ocenjevanje izjav, zlasti o tem, kako naj se merila iz pravne podlage uporabljajo v praksi. Medtem ko so merila za ocenjevanje glede daril in pogostitve ter sočasnih zunanjih dejavnosti jasna, v zvezi z nasprotji interesov, ki izhajajo iz finančnih interesov uslužbencev, dejavnosti po prenehanju njihove zaposlitve v institucijah EU ali poklicnih dejavnosti njihovega zakonca ali partnerja, ni dovolj smernic. Predvideti vsako možno situacijo je sicer nemogoče, vendar bi se z zagotovitvijo jasnih smernic o izvajanju pravnih meril zmanjšalo tveganje nedosledne obravnave.

Omejeno pregledovanje izjav članov ali poslancev

46

Kot je navedeno v odstavku 42, se tudi informacije v zvezi s člani ali poslanci revidiranih institucij zbirajo predvsem s pomočjo njihovih lastnih izjav. Kakovost informacij in merila za ocenjevanje so bistveni za ustrezno obvladovanje tveganj, povezanih z etiko. Za preverjanje teh informacij ni standardnega pisnega postopka in poteka dela.

47

Člani Komisije morajo v skladu s svojim kodeksom ravnanja predložiti izjave o zadevah, kot so njihove predhodne dejavnosti, sedanje zunanje dejavnosti, finančni interesi in poklicne dejavnosti njihovega zakonca ali partnerja. Izjave se pregledajo, za pregled pa je odgovoren predsednik. Tudi za to ni standardnega pisnega postopka za preverjanje točnosti, zanesljivosti in popolnosti informacij.

48

Tudi poslanci Evropskega parlamenta morajo predložiti izjavo o interesih, ki zajema zadeve, kot so njihove poklicne dejavnosti v obdobju treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, redna in občasna plačana dejavnost (zunanje dejavnosti) in kateri koli drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali nanje pri opravljanju njihovih nalog. Pri izjavah poslancev Evropskega parlamenta se preverja njihova splošna verodostojnost: drugače povedano, zagotavlja se, da izjava ne vsebujejo očitno napačnih, nečitljivih ali nerazumljivih informacij. Izjave se pregledajo, za pregled pa je odgovoren predsednik. Takšen pregled zajema očitne lektorske napake, neskladja med eno izjavo in drugo ter upoštevanje rokov. Če predsednik dobi informacijo, da je izjava vsebinsko nepravilna ali zastarela, se lahko v zvezi z ravnanjem poslancev posvetuje s svetovalnim odborom in po potrebi od poslanca zahteva, da ta svojo izjavo popravi. Če obstaja domnevna kršitev kodeksa ravnanja, mora predsednik zadevo predložiti svetovalnemu odboru. V postopkih Parlamenta niso določena nobena druga preverjanja točnosti in popolnosti ter/ali ocene izjav poslancev Evropskega parlamenta¹⁰. Za predsednika Evropskega sveta ni nobenega postopka za preverjanje ali oceno njegove izjave.

49

Glavni zaščitni ukrep pri izjavah poslancev Parlamenta, predsednika Evropskega sveta in komisarjev sta transparentnost in pozornost deležnikov, medijev in širše javnosti ter Evropskega parlamenta, kadar gre za člane Komisije. Izjave predsednika Evropskega sveta dodatno pregledajo države članice.

50

Ker ni standardnega pisnega postopka za preverjanje izjav članov ali poslancev, prihaja do tveganja, da se obveznosti ne razlagajo dosledno. To tudi pomeni, da je manj verjetno, da bo institucija ugotovila nepravilnosti in druge zadeve, preden ti pritegnejo pozornost javnosti, kar bi lahko ogrozilo zaupanje javnosti.

Nepopolne in nejasne politike glede daril in pogostitve

51

V skladu s smernicami OECD bi morale organizacije obravnavati potencialno nasprotje interesov, povezano z darili in ugodnostmi. To vključuje vzpostavitev upravnega postopka za nadzor daril in ugodnosti, na primer z opredelitvijo sprejemljivih in nesprejemljivih daril, in za sprejetje določenih vrst daril v imenu organizacije¹¹.

52

Revidirane institucije so za uslužbence in člane ali poslance na splošno vzpostavile dobre politike glede daril in pogostitve (glej Del A Priloge I). Te politike zajemajo zahteve iz člena 11 kadrovskih predpisov, v katerem so določena pravila za sprejemanje kakršnih koli časti, odlikovanj, uslug, daril ali plačil, in vsebujejo dodatna pojasnila. Kodeksa ravnanja, ki veljata za člane Komisije oziroma predsednika Evropskega sveta, vključujeta določbe glede daril in drugih ugodnosti. Za poslance Evropskega parlamenta so te politike podrobneje opredeljene v izvedbenih ukrepih, ki se nanašajo na njihov kodeks ravnanja¹².

53

Vendar so v teh politikah vrzeli in včasih tudi nejasnosti. Na nekaterih področjih bi jih bilo mogoče izboljšati (glej okvir 3).

Pravila o prijavljanju nepravilnosti niso prilagojena za akreditirane parlamentarne pomočnike

54

Uvedeni bi morali biti uspešni institucionalni okviri ter jasni postopki in načini za lažje prijavljanje nepravilnosti in korupcije¹³. Žvižgače, ki delujejo v dobri veri, je treba zaščititi pred povračilnimi ukrepi. V Delu F Priloge I je pregled obstoječih predpisov EU v zvezi s tem.

55

Notranja pravila Parlamenta za izvajanje člena 22c kadrovskih predpisov o prijavljanju nepravilnosti vsebujejo določbe v zvezi z nasveti, pomočjo in zaščitnimi ukrepi za prijavitelje nepravilnosti. Uporabljajo se za vse uslužbence, vključno z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki poslancev Evropskega parlamenta.

56

Narava dela akreditiranih parlamentarnih pomočnikov se razlikuje od narave dela drugih uslužbencev: drugačen je namreč njihov postopek zaposlovanja in zaposlijo jih neposredno poslanci. Glede na notranja pravila Parlamenta se lahko uslužbenci, ki prijavijo nepravilnost, kot zaščitni ukrep premestijo na drugo delovno mesto. V pravilih o prijavljanju nepravilnosti pa niso navedeni zaščitni ukrepi, ki bi bili zasnovani tako, da bi odražali specifično naravo položaja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov.

Določbe glede obdobja po prenehanju mandata za poslance Evropskega parlamenta so manj obsežne

57

V dokumentu OECD z naslovom Post-Public Employment Good Practices¹⁴ je navedeno, da bi morali imeti vsi subjekti, za katere dejavnosti po prenehanju zaposlitve v institucijah EU pomenijo dejanski ali potencialni problem, sisteme za obdobje po prenehanju zaposlitve v institucijah EU. To velja tudi za situacije, ko zadevna oseba še vedno opravlja funkcijo in se pogaja o predvidenih dejavnostih po prenehanju zaposlitve v institucijah EU. V Delu D Priloge I je pregled glavnih značilnosti obstoječih pravil o obdobju po prenehanju zaposlitve in mandata v institucijah EU. Brez ocene o neetičnem vedenju nekdanjih uslužbencev in članov ali poslancev navedene razlike niso utemeljene.

58

Etični okvir za uslužbence vsebuje določbe v zvezi z dejavnostmi po prenehanju zaposlitve v institucijah EU in zlasti nekatere določbe v zvezi z mirovanjem. Uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju zaposlitve v instituciji EU začeti opravljati drugo poklicno dejavnost, morajo o tem obvestiti svojo institucijo, ki lahko opravljanje nove dejavnosti odobri ali zavrne.

59

Nekdanjim višjim uradnikom v obdobju 12 mesecev po prenehanju zaposlitve v instituciji EU organ za imenovanje ne dovoli lobirati pri uslužbencih svoje nekdanje institucije ali zastopati interesov v imenu podjetij, strank ali delodajalcev, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih zaposlitve. V nekaterih primerih lahko institucija to 12-mesečno obdobje podaljša na največ 24 mesecev.

60

Določbe o obdobju po prenehanju zaposlitve v institucijah EU za komisarje so določene v njihovem kodeksu ravnanja. Nekdanji komisarji morajo po prenehanju funkcije na Komisiji obvestiti kolegij, da nameravajo v obdobju 24 mesecev (36 mesecev za predsednika) opravljati poklicno dejavnost. Komisija oceni, ali je načrtovana dejavnost skladna z dolžnostjo integritete in diskretnega ravnanja. Če je načrtovana dejavnost povezana z resorjem nekdanjega člana, se mora Komisija posvetovati z neodvisnim odborom za etiko.

61

Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja in zastopanja, povezanimi z EU, morajo v skladu s členom 6 kodeksa ravnanja o teh dejavnostih obvestiti Parlament, poleg tega pa izgubijo ugodnosti, ki jih imajo nekdanji poslanci Evropskega parlamenta (npr. vseživljenjska dovolilnica za vstop). V zvezi z dejavnostmi poslancev Evropskega parlamenta po izteku mandata ni nobenih dodatnih omejitev, nekdanjim poslancem pa tudi ni treba poročati Parlamentu o morebitnih drugih dejavnostih.

62

Narava funkcije in dolžnosti poslancev Evropskega parlamenta se razlikujejo od narave funkcije in dolžnosti predsednika Sveta in komisarjev najprej zato, ker poslance Evropskega parlamenta neposredno izvolijo državljani. Kljub temu pa obstaja možnost, da bi se dojemalo, da je pri njih prišlo do nasprotja interesov, saj poslanci obravnavajo zakonodajo, ki bi lahko neposredno vplivala na panoge, s katerimi so bili povezani v preteklosti.

63

Glede na kodeks ravnanja predsednik Sveta v obdobju 18 mesecev po prenehanju funkcije ne sme lobirati pri uslužbencih ali članih ali poslancih institucij EU. Poleg tega mora v istem obdobju najmanj štiri tedne vnaprej obvestiti generalnega sekretarja Sveta, če namerava opravljati kakršno koli poklicno dejavnost.

V etičnih okvirih revidiranih institucij obstajajo področja, ki bi jih bilo mogoče uskladiti, in primeri dobre prakse

64

Revidirane institucije imajo različne etične okvire. Njihovo delo namreč ni enako, pa tudi tveganja, povezana z opravljanjem njihovih dolžnosti, se na številnih področjih razlikujejo. Vendar pa na številnih področjih obstajajo dobri razlogi za uskladitev pristopov k obravnavanju etičnih zadev med institucijami. Javno dojemanje institucij EU je na primer podobno, uslužbenci institucij imajo enak pravni status in možne so medinstitucionalne premestitve uslužbencev.

Politike glede daril in pogostitve

65

Čeprav so glavne značilnosti politik glede daril in pogostitve med revidiranimi institucijami podobne, je Sodišče odkrilo nekaj razlik, ki niso bile upravičene niti z naravo njihovih dejavnosti niti z zadevnimi tveganji (glej okvir 4).

Politike glede zunanjih dejavnosti za uslužbence

66

Uslužbenci EU lahko z odobritvijo opravljajo dejavnosti v zasebnem življenju izven zaposlitve. V nekaterih primerih za to lahko prejmejo plačilo. Znesek, ki ga lahko zakonito prejmejo, se med institucijami razlikuje (glej Del B Priloge I). Uslužbenci Parlamenta ne smejo sprejeti nobenega plačila razen povračila stroškov, ki so nastali neposredno ali posredno pri opravljanju zunanje dejavnosti. Uslužbenci Sveta za zunanje dejavnosti ne smejo prejeti več kot 5 000 EUR v danem letu. Komisija je določila letno zgornjo mejo za neto prejemke uslužbencev (10 000 EUR). Če se ta zgornja meja preseže, je zunanja dejavnost prepovedana.

Izjave članov ali poslancev o interesih in dejavnostih družinskih članov

67

Na podlagi kodeksa ravnanja za poslance Evropskega parlamenta morajo ti predložiti izjavo o svojih osebnih finančnih interesih in dejavnostih. Finančne interese svojih družinskih članov morajo v izjave vključiti le, če menijo, da ti interesi lahko vplivajo na opravljanje njihovih dolžnosti ter da tega nasprotja interesov ne morejo rešiti drugače. Enako velja za izjave o poklicnih dejavnostih družinskih članov poslancev.

68

Za razliko od tega pa člani Komisije¹⁵ in predsednik Evropskega sveta morajo prijaviti svoje finančne interese ter poklicne dejavnosti svojih zakoncev in partnerjev.

Specifične in praktične smernice, ki so na voljo na Komisiji

69

Sodišče je pri preučevanju etičnih okvirov naletelo na številne primere, v katerih je imela ena institucija bolje razvita in jasnejša pravila ali smernice o nekaterih vidikih etičnih zahtev.

70

Komisija se kot največja institucija srečuje z najbolj raznolikimi etičnimi situacijami. V številnih primerih je razvila bolj specifične in jasnejše smernice, zlasti za uslužbence. Nekateri generalni direktorati so razvili specifične kodekse ravnanja in dodatne postopke za boljše obravnavanje tovrstnih situacij in tveganj, ki se na Komisiji pogosto ponavljajo.

71

Od generalnih direktoratov, ki jih je Sodišče preučilo, je imel GD COMP najbolj podrobne smernice in dodatne postopke. Pri tem je treba omeniti zlasti to, da sta bila v kodeksu ravnanja tega direktorata uvedena koncepta splošno veljavnih „izjav za posamezne primere” in „izjav za specifične inšpekcijske preglede” v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na področju protimonopolne politike in združitev. Etični vodnik GD AGRI vključuje tudi smernice, primere in pojasnila v zvezi z etičnimi zahtevami, čeprav je Sodišče v okviru 2 opozorilo na nekatere omejitve.

72

Komisija je poleg specifičnih smernic, ki jih izdajajo generalni direktorati, pripravila tudi obsežna pojasnila in resnične primere, ki so na voljo na njenem internem spletišču. Ti primeri zajemajo teme, kot so zunanje dejavnosti, zaposlitev zakonca ter darila in gostoljubnost.

Odbor za etiko za člane Komisije

73

Tako Parlament kot tudi Komisija sta ustanovila odbora, ki lahko svetujeta predsednikoma obeh institucij o uporabi kodeksa ravnanja za člane. Na Parlamentu se ta odbor imenuje posvetovalni odbor o ravnanju poslancev, na Komisiji pa odbor za etiko.

74

Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev je sestavljen iz petih poslancev Evropskega parlamenta, kooptiranih iz odborov Parlamenta za ustavne zadeve in za pravne zadeve. Neodvisni odbor Komisije za etiko je sestavljen iz treh oseb, izbranih na podlagi njihove usposobljenosti, izkušenj, neodvisnosti in strokovnosti. Sestava teh odborov lahko vpliva na dojemanje objektivnosti in neodvisnosti.

Specifične politike proti nadlegovanju za primere, ki vključujejo poslance Parlamenta

75

Parlament je oblikoval posebno politiko za primere pritožb zoper poslance zaradi nadlegovanja. V njej so določeni jasni postopki in zaščitni ukrepi za vsakega potencialnega pritožnika v takih občutljivih primerih¹⁶.

Jasna ubeseditev politik proti nadlegovanju za uslužbence

76

Kot je opisano v Delu E Priloge I, so vse revidirane institucije vzpostavile dobre politike proti nadlegovanju. V okviru 5 so navedene izvedbene določbe politik proti nadlegovanju, ki so še posebej jasne in imajo še posebej široko področje uporabe.

Rezultati ankete kažejo mešano sliko tega, kako dobro uslužbenci poznajo etične zadeve in kako jih dojemajo

77

Kot je navedeno v odstavku 13, se organizacije, ki si prizadevajo za upoštevanje visokih etičnih standardov, ne morejo opirati samo na pravila in mehanizme za izvrševanje, temveč morajo svoje ambicije podpirati z razvijanjem ustrezne kulture integritete. Taka kultura se lahko razvije le, če imajo ljudje, ki delajo v organizaciji, potrebne etične spretnosti in znanje ter če prepoznajo zavezanost organizacije etiki. Prvo lahko organizacije dosežejo z ustreznim usposabljanjem in usmerjanjem, zadnje pa z dobrim vodenjem ter transparentno in dosledno uporabo etičnega okvira v praksi. Kot je pojasnjeno v odstavku 16, je ta revizija osredotočena predvsem na etične okvire institucij EU. Načini, na katere Parlament, Svet in Komisija izvajajo svoje etične okvire, ne spadajo v obseg dela Sodišča. Kljub temu pa je Sodišče izvedlo anketo na reprezentativnem vzorcu uslužbencev vseh treh institucij, da bi ocenilo njihovo poznavanje in dojemanje etičnih okvirih (glej odstavek 23 in Prilogo II). Rezultati ankete sicer niso neposredni revizijski dokazi, vendar kažejo, kaj uslužbenci menijo o svojem odnosu in usposobljenosti ter o odnosu in usposobljenosti svojih kolegov ter kako etični okvir njihove institucije deluje v praksi. Rezultate ankete Sodišče analizira v naslednjih odstavkih.

78

Rezultati ankete kažejo mešano sliko. Sodišče je ugotovilo, da skoraj vsi uslužbenci, ki so sodelovali v anketi, menijo, da bi prepoznali neetično ravnanje, če bi mu bili priča (glej sliko 2), kar kaže na to, da svoj „etični instinkt” visoko ocenjujejo. Samo 23,4 % uslužbencev pa meni, da njihovi kolegi ne bi imeli pomislekov glede prijave neetičnega vedenja svojim nadrejenim (glej odgovore na vprašanji 11.1 in 11.3 ankete, Priloga II).

79

Približno polovica uslužbencev trdi, da vsaj dobro poznajo etični okvir svoje institucije (glej sliko 3). To kaže na potencialno pomanjkanje komuniciranja: standarde, pravila, postopke in prakse, ki tvorijo etični okvir institucije, je treba zavestno sporočati. V zvezi s tem je zanimivo, da obstajajo razlike med različnimi vrstami delovnih mest (z vodstvenimi delavci in takoj za njimi upravnimi uslužbenci, ki trdijo, da je njihovo znanje o tem najboljše) in institucijami (z uslužbenci Komisije, ki so najbolj prepričani v svoje poznavanje etičnega okvira, sledijo pa jim uslužbenci Sveta in Parlamenta).

80

Anketa nekoliko razkriva možne razloge za dokaj nizko stopnjo poznavanja etičnega okvira. Prvič, manj kot polovica uslužbencev trdi, da so imeli usposabljanje o etiki v okviru svojega dela v instituciji EU (glej sliko 4). Delež uslužbencev, ki se redno udeležuje usposabljanj o etiki, je samo približno 3 %.

81

Drugič, približno 70 % uslužbencev trdi, da etične smernice, ki jih njihova institucija zagotavlja, niso specifične in ne temeljijo na resničnih primerih (glej sliko 5). Zanimivo je, da so razlike med temi tremi institucijami (s stopnjo negativnih odgovorov med 68,4 % za Komisijo in 76,1 % za Parlament) veliko manjše kot razlike med vrstami delovnih mest (s stopnjo negativnih odgovorov med 41,4 % za vodstvene delavce in približno 70 % za nevodstvene uslužbence). To nakazuje, da problem morda ni le (ali celo ni predvsem) kakovost smernic samih, ampak tudi njihovo razširjanje.

82

Analiza rezultatov ankete, ki jo je opravilo Sodišče, kaže na statistično pomembno odvisnost med količino in kakovostjo opravljenega usposabljanja in prejetih smernic ter stopnjo poznavanja etike, kot so jo uslužbenci sami ocenili (glej sliko 6). Uslužbenci, ki se udeležijo več ali bolj specifičnih usposabljanj ter prejmejo smernice o etiki, ki temeljijo na resničnih primerih, bodo bolj verjetno zaupali v svojo etično usposobljenost. Toda, kot je navedeno v odstavkih 80 in 81, le manjši del uslužbencev trdi, da so opravili usposabljanje o etiki ali prejeli kakovostne etične smernice.

83

Medtem ko 59 % uslužbencev meni, da je etična kultura njihove institucije visoka, in 51 %, da njihova institucija uresničuje svoje politike na področju etike in integritete¹⁷, pa približno 59 % uslužbencev trdi, da ne vedo, ali njihova institucija ustrezno obravnava prijavljene etične pomisleke. Tistih, ki zaupajo (24 % uslužbencev) v to, kako njihove institucije obravnavajo etična vprašanja, je več kot tistih, ki ne v to ne zaupajo (17 % uslužbencev) (glej sliko 7).

84

Sodišče je ugotovilo, da uslužbenci oklevajo pri prijavljanju etičnih pomislekov. Medtem ko bi približno polovica brez težav prijavila neetično ravnanje, pa samo približno tretjina meni, da so tisti, ki takšne zadeve prijavijo, zaščiteni (glej sliko 8). V obeh primerih je ena skupina uslužbencev – akreditirani parlamentarni pomočniki – podala precej bolj negativne odgovore. Dojemanje nižje stopnje varnosti pri prijavljanju etičnih težav bi bilo morda mogoče povezati z začasnostjo njihovih pogodb o zaposlitvi v kombinaciji z njihovo odvisnostjo od poslanca Evropskega parlamenta pri možnosti poklicnega napredovanja. To potrjuje tudi ugotovitve v odstavkih 54 do 56.

85

Nepripravljenost za prijavljanje etičnih zadev je lahko tudi posledica pomanjkanja znanja o ustreznih postopkih in zaščitnih ukrepih. Približno 55 % uslužbencev trdi, da so slišali za možne načine prijave neetičnega vedenja, ampak o njih vedo le malo. Dodatnih 14 % jih pravi, da še niso slišali za možne načine prijavljanja neetičnega vedenja (glej sliko 9).

Zaključki in priporočila

86

Vsako neetično vedenje uslužbencev in članov ali poslancev institucij in organov EU pritegne velik interes javnosti in zmanjša zaupanje v institucije EU. Vsaka slabost v zvezi s tem bi lahko škodovala ugledu podobe EU in njenih institucij. Neetično vedenje je povezano tudi s tveganjem korupcije in goljufij (glej odstavka 06 in 07).

87

Sodišče je prišlo do zaključka, da so revidirane institucije večinoma vzpostavile ustrezne etične okvire za uslužbence in člane ali poslance, ki zajemajo pravne zahteve in postopke za njihovo izvrševanje (vključno z mehanizmi za preiskave in sankcije), ki pa bi jih bilo mogoče še izboljšati. Ugotovilo je, da ni skupnega etičnega okvira EU, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu (glej odstavke 24 do 31).

88

Sodišče je odkrilo več slabosti (od katerih se vse ne nanašajo na vse revidirane institucije) zvezi s strategijami na področju etike (glej odstavke 33 do 38), postopki preverjanja, merili za ocenjevanje in smernicami o merilih za uslužbence (glej odstavke 39 do 45), pregledom izjav članov ali poslancev (glej odstavke 46 do 50), politikami glede daril in pogostitve (glej odstavka 51 in 59), pravili za prijavljanje nepravilnosti za akreditirane parlamentarne pomočnike (glej odstavke 54 do 56), ter določbami glede obdobja po prenehanju zaposlitve v institucijah EU za poslance Evropskega parlamenta (glej odstavke 57 do 63).

Priporočilo 1 – Izboljšanje etičnih okvirov

Revidirane institucije naj navedene slabosti v svojih etičnih okvirih obravnavajo:

1. s pripravo splošne strategije na področju etike (Parlament in Svet);
2. s formalizacijo postopkov za preverjanje izjav in pripravo jasnejših smernic o merilih za ocenjevanje za uslužbence (Parlament, Svet in Komisija);
3. z okrepitvijo pregledov izjav članov ali poslancev z uvedbo standardnih pisnih postopkov za preverjanje točnosti in popolnosti informacij (Parlament in Komisija);
4. s povečanjem jasnosti politik in področja, ki ga pokrivajo, glede daril in pogostitve (Parlament (za uslužbence), Svet (za uslužbence in predsednika Evropskega sveta) in Komisija (za člane));
5. s prilagoditvijo pravil o prijavljanju nepravilnosti za akreditirane parlamentarne pomočnike, tako da bodo bolje odražala posebno in odvisno naravo njihovih delovnih mest (Parlament);
6. z okrepitvijo določb glede obdobja po prenehanju mandata za poslance Evropskega parlamenta (Parlament).

Časovni okvir: 2020.

89

Revidirane institucije imajo različne etične okvire, ker se tveganja, povezana z opravljanjem njihovih dolžnosti, na številnih področjih razlikujejo. Vendar pa na nekaterih področjih obstajajo dobri razlogi za uskladitev pristopov k obravnavanju etičnih zadev med institucijami. Ta področja vključujejo določbe, ki urejajo politike glede daril in pogostitve, politike glede zunanjih dejavnosti za uslužbence in izjave v zvezi z dejavnostmi zakoncev in partnerjev članov ali poslancev (glej odstavke 64 do 68). Sodišče je odkrilo tudi primer dobre prakse (glej odstavke 69 do 76).

Priporočilo 2 – Sodelovanje za uskladitev elementov etičnih okvirov in nadaljnja prizadevanja za izmenjavo dobre prakse o etičnih zadevah

Revidirane institucije naj sodelujejo za uskladitev svojih etičnih okvirov, pri čemer naj se osredotočijo na:

1. svoje opredelitve tega, kaj je darilo, in najvišje sprejemljive vrednosti takšnih daril;
2. svoje zgornje meje za dovoljena plačila uslužbencev za zunanje dejavnosti;
3. informacije, ki jih morajo prijaviti člani ali poslanci v zvezi z interesi svojih družinskih članov ter dejavnostmi zakoncev in partnerjev.

Revidirane institucije se zlasti v okviru medinstitucionalnih forumov spodbujajo k nadaljnjim prizadevanjem za izmenjavo dobrih praks.

Časovni okvir: leto 2020.

90

Etični okvir lahko dobro deluje le, če imajo ljudje, ki delajo v organizaciji, potrebne spretnosti in znanja za njegovo uporabo in če menijo, da je organizacija zavezana etiki. Rezultati ankete kažejo mešano sliko tega, kako dobro uslužbenci poznajo etične zadeve in kako jih dojemajo (glej odstavke 77 do 85). Toda rezultati se med institucijami in kategorijami uslužbencev razlikujejo. Sodišče opozarja tudi na naslednje:

1. večina uslužbencev prepozna neetično vedenje;
2. približno polovica uslužbencev svoje znanje o etičnem okviru ocenjuje kot dobro ali zelo dobro;
3. manj kot polovica uslužbencev je navedla, da se je udeležila usposabljanje o etiki;
4. manj kot tretjina uslužbencev je navedla, da so bile etične smernice, ki so jih prejeli od svoje institucije, specifične in da so temeljile na resničnih primerih;
5. uslužbenci, ki so se udeležili usposabljanja o etiki in prejeli specifične etične smernice, ki so temeljile na resničnih primerih, veliko bolj zaupajo v svojo etično usposobljenost;
6. večina uslužbencev ne ve, ali njihova institucija ustrezno obravnava etične zadeve;
7. uslužbenci varnost pri prijavljanju etičnih zadev dojemajo kot nizko. Medtem ko bi se približno polovica uslužbencev pri prijavi etične zadeve počutila varno, pa samo približno tretjina meni, da so tisti, ki takšne zadeve prijavijo, zaščiteni;
8. skoraj 70 % uslužbencev slabo pozna načine prijavljanja neetičnega ravnanja ali pa jih sploh ne pozna.

Priporočilo 3 – Izboljšanje tega, kako dobro uslužbenci poznajo etični okvir in kulturo ter kako ju dojemajo

Revidirane institucije naj izboljšajo to, kako dobro njihovi uslužbenci poznajo etični okvir in kulturo ter kako ju dojemajo. Rezultati raziskave kažejo, da je to mogoče doseči z zagotovitvijo, da usposabljanja o etiki vključujejo praktične smernice, ki temeljijo na resničnih primerih, in z izboljšanjem komuniciranja o etičnih zadevah z uslužbenci. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti temu, ali uslužbenci vedo, kako prijaviti zadeve v zvezi z neetičnim vedenjem, in okrepitvi njihovega občutka varnosti.

Časovni okvir: leto 2020.

To poročilo je sprejelo Evropsko računsko sodišče v Luxembourgu na zasedanju 4. julija 2019.

Prilogi

Priloga I – Glavne značilnosti obstoječih etičnih okvirov

Del A – Darila in pogostitev¹⁸

USLUŽBENCI
V kadrovskih predpisih19 je določeno, da uradnik brez dovoljenja institucije ne sme sprejeti nobenih uslug, daril ali plačil iz virov zunaj institucije. Darila v obliki denarja se ne smejo sprejeti v nobenem primeru. Revidirane institucije določijo pragove, s katerimi opredelijo sprejemljiva darila in primere, v katerih se lahko domneva dovoljenje.
	Svet	Parlament	Komisija
Sprejemljiva darila z domnevnim dovoljenjem	do 50 EUR	do 100 EUR	do 50 EUR
Sprejemljiva darila s predhodnim dovoljenjem	od 50 EUR do 150 EUR	nad 100 EUR	od 50 EUR do 150 EUR
Nesprejemljiva darila (ki se zavrnejo)	nad 150 EUR	ni relevantno	nad 150 EUR
Dovoljenje se domneva tudi za stvari, kot so usluge in/ali povabila na kosila, večerje in sprejeme, katerih se uslužbenci udeležijo v interesu službe s predhodnim dovoljenjem svojega neposredno nadrejenega ali drugega ustreznega organa. Za službena potovanja na Svetu in Komisiji odobren potni nalog ali prijava stroškov šteje za dovoljenje, da se lahko sprejme kakršna koli ponujena gostoljubnost, navedena v načrtu potovanja. Če uslužbenec ne more zavrniti darila, ga lahko donira (ali v primeru Komisije pošlje svoji instituciji, ki ga potem donira) dobrodelni organizaciji. Institucije vodijo evidenco z vsemi ustreznimi informacijami o darilih in pogostitvah, za katere je potrebno dovoljenje, in o darilih, poslanih instituciji za doniranje.

Del B – Zunanje dejavnosti in naloge²⁰ Del C – Nasprotje interesov pri zaposlovanju, ad hoc nasprotje interesov in nasprotje interesov v zvezi z dejavnostmi zakonca Del D – Obdobje po prenehanju zaposlitve in mandata v institucijah EU

USLUŽBENCI
Za nekdanje uslužbence veljajo nekatere obveznosti, od katerih se nekatere uporabljajo za aktivne uradnike. Te obveznosti so določene v kadrovskih predpisih in vključujejo določbe v zvezi z nasprotjem interesov, nepooblaščenim razkritjem informacij, opravljanjem poklicnih dejavnosti, sprejemanjem nekaterih imenovanj in ugodnosti, izumi in prejemanjem socialnih prejemkov in dodatkov.
Nasprotje interesov
Kadar se uradniki znajdejo v situacijah nasprotja interesov, morajo o tem nemudoma obvestiti svojo institucijo (glej Del C te priloge). To velja tudi za uslužbence, ki so še zaposleni, vendar se pogajajo o predvidenih dejavnostih po prenehanju zaposlitve v institucijah EU.
Nepooblaščeno razkritje informacij
Uradniki ne smejo razkriti nobenih informacij, ki jih dobijo v okviru službenih dolžnosti, razen če te niso že dostopne javnosti. To velja tudi za uslužbence, ki se jim izteka zaposlitev v institucijah EU.
Opravljanje poklicnih dejavnosti
Nekdanji uradniki, ki nameravajo v dveh letih po prenehanju zaposlitve v instituciji EU začeti opravljati (plačano ali neplačano) poklicno dejavnost, morajo o tem obvestiti svojo institucijo. Če je načrtovana dejavnost povezana z delom, ki ga je uradnik opravljal v zadnjih treh letih zaposlitve, in bi bila lahko v nasprotju z legitimnimi interesi institucije, lahko organ za imenovanja uradniku opravljanje dejavnosti prepove ali dovoli pod nekaterimi pogoji. Za nekdanje višje uradnike veljajo dodatna specifična pravila v zvezi z lobiranjem pri uslužbencih svoje nekdanje institucije ali zastopanjem interesov v imenu podjetja, stranke ali delodajalca pri zadevah, za katere so bili odgovorni v zadnjih treh letih zaposlitve.
Sprejemanje nekaterih imenovanj in ugodnosti
Uradnike po prenehanju dela še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti (npr. časti, odlikovanj, uslug, daril ali plačil) vedejo z integriteto in diskretno.
Izumi
Vsak izum, povezan z delom v EU, ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim.
Prejemanje socialnih prejemkov in dodatkov
Uslužbenci, ki prejemajo invalidnino, se brez predhodnega dovoljenja svoje institucije ne smejo zaposliti ali delati. Če to storijo, se lahko njihov pokojninski prejemek zmanjša. Enako velja za dodatke v zvezi z „neaktivnim statusom”, „dopustom v interesu službe” in „upokojitvijo v interesu službe”. Nekdanji uradniki, ki opravljajo dejavnosti v zameno za plačilo, niso zajeti v sistem socialne varnosti EU.

ČLANI ALI POSLANCI
Za nekdanje člane ali poslance institucij EU veljajo obveznosti, od katerih se nekatere uporabljajo v obdobju trajanja njihovega mandata (nepooblaščeno razkritje informacij). Večina teh obveznosti izhaja iz PDEU in kodeksov ravnanja za člane ali poslance institucij. Obstajajo specifične določbe, ki urejajo opravljanje poklicnih dejavnostih ter prejemanje socialnih prejemkov in dodatkov. Splošne zahteve v zvezi z nasprotjem interesov (glej Del C te priloge) se uporabljajo tudi za situacije, nastale zaradi predvidenih dejavnosti po prenehanju zaposlitve v institucijah EU.
Poklicne dejavnosti
Parlament Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja in zastopanja, povezanimi z EU, ne morejo imeti ugodnostih, ki jih imajo nekdanji poslanci Evropskega parlamenta (npr. vseživljenjska dovolilnica za vstop).
Svet Nekdanje predsednike Evropskega sveta po prenehanju funkcije še vedno zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti vedejo z integriteto in diskretno. V obdobju 18 mesecev po prenehanju funkcije ne smejo lobirati pri članih ali poslancih institucij EU ali njihovih uslužbencih ali pri njih zastopati interesov v imenu podjetja, stranke ali delodajalca. Če namerava nekdanji predsednik opravljati poklicno dejavnost v 18 mesecih po prenehanju funkcije, mora o tem pravočasno obvestiti generalnega sekretarja, po možnosti vsaj štiri tedne prej. Generalni sekretar preuči naravo načrtovane dejavnosti in, če meni, da je to primerno, o tem obvesti Svet. To ne velja, če nekdanji predsednik opravlja javno funkcijo.
Komisija Nekdanje člane po prenehanju funkcije še naprej zavezuje dolžnost, da se v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti po prenehanju funkcije vedejo z integriteto in diskretno, ter dolžnost kolegialnosti in diskretnosti. Svojo institucijo morajo predhodno obvestiti o vseh poklicnih dejavnosti, ki jih nameravajo opravljati po prenehanju funkcije (v obdobju dveh let za komisarje in treh za predsednika). Če je načrtovana dejavnost povezana z vsebino resorja nekdanjega člana, lahko kolegij o tem odloči šele po posvetovanju z neodvisnim odborom za etiko, razen če nekdanji komisarji opravljajo javno funkcijo. V obdobju dveh let (treh let za nekdanje predsednike) po prenehanju funkcije tudi ne smejo lobirati pri članih Komisije in njihovih uslužbencih v imenu podjetja, stranke ali delodajalca pri zadevah, za katere so bili v obdobju svojega mandata kot komisarji odgovorni v okviru svojega resorja.
Prejemanje socialnih prejemkov in dodatkov
Parlament Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta so po prenehanju funkcije upravičeni do prehodnega dodatka. Ta dodatek se ne zmanjša, če začnejo opravljati javno funkcijo, ne da bi postali visoki uradniki, ki jim je zaupana javna oblast, ali če so zaposleni v zasebnem sektorju. Poslanci Evropskega parlamenta, ki so upravičeni do prehodnega dodatka in do starostne ali invalidske pokojnine, se morajo odločiti za eno od teh treh ureditev. Izplačila starostne pokojnine se začasno ustavijo za vsakega prejemnika pokojnine, ki je ponovno izvoljen v Parlament. Invalidska pokojnina, ki jo nekdanji poslanec Evropskega parlamenta prejema iz naslova mandata, ki ga je opravljal v drugem parlamentu sočasno z mandatom v Evropskem parlamentu, se odbije od invalidske pokojnine, ki jo plača EU.
Svet in Komisija Vsaka plačana dejavnost, ki jo opravljajo nekdanji predsednik Evropskega sveta in člani Komisije, zniža njihov prehodni dodatek. Upravičenost do prehodnega dodatka preneha, če je nekdanji predsednik Evropskega sveta ali komisar ponovno imenovan na funkcijo v institucijah EU, če je izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, doseže upokojitveno starost ali umre. Načelo neakumulacije prehodnih dodatkov in pokojnin velja tudi za člane, ki so javno funkcijo opravljali več kot enkrat, če skupni znesek presega plačilo, ki so ga prejemali med opravljanjem funkcije.

Del E – Boj proti nadlegovanju

USLUŽBENCI
Vse tri institucije, ki jih zajema to poročilo, so vzpostavile ključne elemente politike proti nadlegovanju.
Politike proti nadlegovanju
Revidirane institucije so v svojih politikah jasno obsodile nadlegovanje v vseh oblikah in navedle, da položaj nadlegovalca v organizaciji pri tem ni pomemben. Vse tri institucije so vzpostavile primerne pritožbene postopke, ki so na voljo žrtvam nadlegovanja
Spremljanje in ocenjevanje
Vse tri institucije so v svojih strateških dokumentih (Parlament v resoluciji) navedle svojo zavezanost spremljanju in ocenjevanju svojih politik proti nadlegovanju.

ČLANI ALI POSLANCI
Parlament je vzpostavil poseben sklop pravil in postopkov za boj proti nadlegovanju za svoje poslance. V preostalih dveh institucijah (Svet in Komisija) pravila za boj proti nadlegovanju, ki se uporabljajo za člane (predsednika Evropskega sveta in komisarje), temeljijo na splošnejših etičnih obveznostih, določenih v ustreznih kodeksih ravnanja.

Del F – Prijavljanje nepravilnosti

USLUŽBENCI
Revidirane institucije so vzpostavile politike glede prijavljanja nepravilnosti, ki zajemajo opredelitve, načine prijavljanja in zaščitne ukrepe.

ČLANI ALI POSLANCI
Splošne določbe PDEU se, tako kot kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta, uporabljajo za poslance Evropskega parlamenta in komisarje. Za člane ali poslance ni nobenih varnostnih ukrepov in postopkov, ki bi bili enakovredni tistim za uslužbence.

Priloga II – Rezultati ankete

Metodološka opomba

Sodišče je izbralo naključni vzorec uslužbencev treh institucij EU, ki jih je stratificiralo na podlagi dveh meril:

• institucije, ki jih zaposluje:
• Evropski parlament, ki je imel v času vzorčenja 9 764 uslužbencev,
• Evropski svet in Svet Evropske unije, ki se za namene ankete obravnavata kot ena institucija in sta imela v času vzorčenja 3 031 uslužbencev,
• Evropska komisija, ki je imela v času vzorčenja 30 372 uslužbencev,
• vrste delovnega mesta:
• vodstveni delavec (vključno z generalnimi sekretarji, generalnimi direktorji, direktorji, vodji kabinetov, vodji enot in glavnimi svetovalci),
• upravni uslužbenec (vključno z uslužbenci na delovnih mestih AD, ki nimajo vodstvenih nalog: splošni upravni uslužbenci, prevajalci, pravniki; pogodbeni uslužbenci iz funkcionalne skupine IV in napoteni nacionalni strokovnjaki),
• akreditirani parlamentarni pomočnik – samo v Evropskem parlamentu,
• drugi (vključno z uslužbenci na delovnih mestih AST: npr. višji asistenti in asistenti; uslužbenci na delovnih mestih SC: npr. tajniki in referenti; pogodbeni uslužbenci iz funkcionalnih skupin I–III).

Sodišče je na podlagi teh meril izbralo vzorec anketirancev iz desetih ločenih podpopulacij uslužbencev (tri institucije krat tri skupne vrste delovnih mest plus ena dodatna vrsta (akreditirani parlamentarni pomočnik), ki obstaja samo v Evropskem parlamentu).

Skupno število veljavnih odgovorov je bilo 798. Skupna stopnja odziva je bila 39 %. Za posamezne podpopulacije se je stopnja odziva gibala od 34 % do 69 %, razen za kategorijo akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, za katero je znašala 12 %. Podatki v nadaljevanju so ekstrapolirani rezultati ankete. Predstavljajo najboljšo oceno Sodišča za zadevne kategorije uslužbencev znotraj treh institucij. Pregled glavnih rezultatov ankete je predstavljen v tabeli 2.

Kratice in okrajšave

EU: Evropska unija

GD: Generalni direktorat Evropske komisije

AGRI: kmetijstvo in razvoj podeželja

COMP: konkurenca

ENER: energetika

HR: človeški viri in varnost

RTD: raziskave in inovacije ter

SG: generalni sekretariat

Komisija: Evropska komisija

OECD: Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

Parlament: Evropski parlament

PDEU: Pogodba o delovanju Evropske unije

PEU: Pogodba o Evropski uniji

Svet: Svet Evropske unije in Evropski svet

Glosar

Akreditirani parlamentarni pomočnik: je uslužbenec, ki ga izbere eden ali več poslancev Evropskega parlamenta, s pogodbo pa ga neposredno zaposli Evropski parlament za zagotavljanje neposredne pomoči poslancem Evropskega parlamenta pri izvrševanju njihove funkcije po njihovih navodilih in pod njihovim vodstvom ter v odnosu z medsebojnim zaupanjem.

Boj proti nadlegovanju: je preprečevanje nadlegovanja. Nadlegovanje na delovnem mestu postaja vse bolj občutljivo področje uspešnega upravljanja človeških virov. Imenuje se tudi „mobing” in vključuje različne vrste diskriminacije in kršitev, ki niso omejene na eno samo specifično skupino uslužbencev in se lahko razdelijo na čustveno ali fizično zlorabo.

Člani ali poslanci institucij EU: so osebe, ki so bile imenovane ali izvoljene v organ odločanja institucije.

Darila in pogostitev: so denarni zneski ali kakršni koli drugi fizični predmeti, ponujeni brez kakršnega koli plačila zanje, ali možnosti brezplačne udeležbe na prireditvah, ki so dostopne le s plačilom. Mednje spadajo tudi ponujena hrana, pijača, obroki in nastanitev.

Disciplinski postopki: so točno določeni načini, ki jih mora delodajalec upoštevati v primeru ravnanja zaposlenih, ki se dojema kot neustrezno. Vključujejo disciplinsko zaslišanje, ki uslužbencu omogoča, da pojasni dejstva.

Etični okvir: se za namene te revizije nanaša na etične pravne zahteve ter tudi na postopke, orodja za izvrševanje, smernice in komuniciranje, ki pripomorejo k zagotovitvi upoštevanja pravnih zahtev.

Gostoljubnost: zajema zagotavljanje hrane, pijače, obrokov in nastanitve. Lahko vključuje tudi razvedrilne in prostočasne dejavnosti.

Javna integriteta: se nanaša na dosledno uskladitev in upoštevanje skupnih etičnih vrednot, načel in norm za dajanje prednosti javnemu interesu in njegovo spodbujanje pred zasebnimi interesi v javnem sektorju (kot jo je opredelila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)).

Kadrovski predpisi: Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68²³.

Lastna izjava: je orodje, ki so ga uvedle institucije EU ter uslužbencem in članom omogoča, da izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi z etiko. Lastne izjave uslužbencev se naslovijo na organ za imenovanja. Izjave članov so javne.

Mediacija: v kontekstu pravil za boj proti nadlegovanju je to postopek, v skladu s katerim se žrtve odločijo za neformalni postopek za rešitev zadeve. Mediatorji so osebe, ki si prizadevajo za to, da bi osebe, ki so v sporu, dosegle sporazum (glej tudi svetovanje).

Nasprotje interesov: je situacija, v kateri je oseba ali organizacija povezana z več interesi, ki so lahko finančni ali drugačni, in v kateri bi dajanje prednosti enemu interesu lahko pomenilo delovanje proti drugemu. V institucijah EU obstaja več oblik nasprotja interesov, vključno s tistimi, do katerih pride pri zaposlovanju, med zaposlitvijo in po njej; s tistimi, ki so povezani z darili in pogostitvijo, zunanjimi dejavnostmi in pridobitvenimi dejavnostmi zakonca; ter tistimi, ki so povezane z lobiranjem in zastopanjem interesov.

Obdobje mirovanja: je v institucijah EU časovni interval, v katerem mora nekdanjih uslužbenec ali član ali poslanec institucije obvestiti organ za imenovanja ali kolegij o svoji novi dejavnosti in ne sme lobirati pri svoji nekdanji instituciji.

Obdobje po prenehanju zaposlitve in mandata v institucijah EU: za nekdanje uslužbence ali člane ali poslance institucij EU veljajo obveznosti, od katerih se nekatere uporabljajo za aktivno zaposlene uradnike ali v obdobju trajanja njihovega mandata. Te obveznosti so navedene v kadrovskih predpisih ali Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) ter v kodeksu ravnanja za člane ali poslance institucij EU in zajemajo zlasti: prepoved nepooblaščenega razkritja informacij, obveznost seznanjanja s kakršnimi koli poklicnimi dejavnostmi v dveh letih po prenehanju zaposlitve v instituciji EU, dolžnost vedenja z integriteto in diskretnega vedenja v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti, določbe v zvezi z izumi ter sprejemanjem socialnih prejemkov in dodatkov.

Odbor za etiko (v institucijah EU): je organ, ki svetuje predsednikom pri uporabi kodeksa ravnanja v zvezi s člani ali poslanci.

Organ za imenovanja: je posameznik in/ali organ v instituciji EU, pooblaščen za imenovanje uslužbencev in prekinitev njihove zaposlitve. To funkcijo opravlja kolegij članov, ki večino odgovornosti v okviru te funkcije prenese na generalnega sekretarja. Ta jo običajno prenese naprej na uradnike na vodstvenih položajih.

Prijavljanje nepravilnosti: je postopek, v skladu s katerim oseba (npr. uslužbenec) prijavi dejstva, ki jih odkrije pri opravljanju svojih dolžnosti ali v povezavi z njimi in ki kažejo na obstoj resnih nepravilnosti. Prijavo je treba narediti pisno in brez odlašanja. Pravila o prijavljanju nepravilnosti zagotavljajo nasvete, pomoč in zaščitne ukrepe za prijavitelje nepravilnosti.

Register daril: je register, ki zajema vse relevantne informacije o darilih in pogostitvah, ki so jih prejeli uslužbenci in člani ali poslanci institucij EU. Register za uslužbence je interni register, ki ga upravlja uprava in zajema le darila, za katera je potrebno dovoljenje. Register za člane in poslance je javno dostopen. Upravlja ga predsednik in zajema vsa sprejeta darila.

Svetovanje: v kontekstu pravil za boj proti nadlegovanju je to postopek, v skladu s katerim se žrtve odločijo za neformalni postopek za rešitev zadeve. Svetovalci so osebe, usposobljene za usmerjanje pri osebnih ali psiholoških težavah (glej tudi pojem mediacija).

Upravne poizvedbe: so vsi ukrepi, ki jih sprejmejo pooblaščeni uradniki za ugotavljanje dejanskega stanja in po potrebi tega, ali uradniki institucij EU dejansko niso izpolnjevali svojih obveznosti. Na Komisiji upravne poizvedbe izvaja Preiskovalni in disciplinski urad Komisije.

Uslužbenci institucij EU: so vsi uslužbenci, ki jih je zaposlila neposredno EU na podlagi različnih zaposlitvenih shem in so lahko uradniki, začasni uslužbenci, pogodbeni uslužbenci, lokalni uslužbenci, posebni svetovalci in akreditirani parlamentarni pomočniki. Druge osebe, ki delajo kot napoteni nacionalni strokovnjaki in praktikanti, so pridružene uslužbencem institucij EU.

Zunanje dejavnosti in naloge: so dejavnosti ali naloge, ki so lahko plačane ali neplačane in se opravljajo zunaj obsega dolžnosti uradnikov ali članov ali poslancev. So poklicne narave in/ali presegajo tisto, kar lahko razumno šteje za prostočasne dejavnosti.

Odgovori Parlamenta

Odgovor na pripombo 38:

Parlament meni, da njegov poslovnik (vključno s kodeksom ravnanja in ustreznim ravnanjem) ter načrt boja proti nadlegovanju izražata strateške cilje in prednostne naloge za etiko poslancev. Kodeks ravnanja in kadrovska politika proti nadlegovanju odražata strateška cilja in prednostni nalogi za uslužbence. Kot dokazuje ocenjevanje iz leta 2017, je uspešnost merljiva.

Odgovor na pripombo 43:

Vse izjave o odsotnosti preiskovalne komisije pri zaposlitvenem postopku se pošljejo v preverjanje oddelku za etiko enote za karierni razvoj in etiko. Navzkrižna preverjanja se izvajajo v praksi, kadar koli je to mogoče, med ustreznimi oddelki Evropskega parlamenta. Skladnost se zagotovi s pregledovanjem vseh dokumentov, ki ga opravi vodja enote. Poleg tega, kadar se spremembe zaposlitve zakonca registrirajo v enoti za individualne pravice, to obravnavajo uslužbenci CDEU in zadevnemu uslužbencu ali uslužbenki pošljejo obrazec za prijavo plačane zaposlitve zakonca. Rezultati preverjanj bodo vključeni v obstoječo dokumentacijo.

Odgovor na pripombo 48:

Poslancem lahko z nasveti pomaga posvetovalni odbor o ravnanju poslancev. V primeru domnevne kršitve obveznosti razkritja je postopek določen v členu 8 kodeksa ravnanja. Parlament trdi, da je določitev daljnosežnejšega „pisnega standardnega postopka“ o tem, kako izvesti predvidene preglede, problematična zaradi neskončne možne raznolikosti prejetih informacij. Zato je treba vsako novo informacijo oceniti posebej. Popolno izvajanje zahteve po uradnem preverjanju točnosti ali popolnosti bi lahko zahtevalo znatne človeške vire, do približno 60 dodatnih delovnih mest AD. Prav tako bi bilo treba opozoriti, da Parlament nima pooblastil za preiskavo o poslancih, ki so odgovorni volivcem, in mora spoštovati svobodni mandat.

Odgovor na pripombo 50:

Poslancem so na voljo smernice, ki temeljijo na dosledni in uveljavljeni praksi.

Odgovor na pripombo 53:

Za osebje ima Parlament kodeks ravnanja (priročnik o obveznostih uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, sklep predsedstva z dne 7. julija 2008). Za izboljšanje dostopnosti in razumevanja je Parlament pripravil in trenutno pripravlja dodatne smernice za uslužbence, ki vključujejo obsežna in podrobna pojasnila, primere in postopkovna navodila v zvezi s kodeksom ravnanja, vključno z vsemi vprašanji, ki jih je Računsko sodišče izpostavilo v zvezi z darili.

Odgovor na pripombo 56:

Parlament želi poudariti, da so akreditirani parlamentarni pomočniki zaposleni neposredno v Evropskem parlamentu, delajo pa pod vodstvom poslanca, pri katerem so pomočniki in ki deluje kot nadrejeni (člen 5a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in člen 1 izvedbenih ukrepov iz naslova VII teh pogojev). Glede na to, da jih izbere eden ali več poslancev, ne morejo biti premeščeni na drugo delovno mesto v EP izključno z odločbo uprave. Parlament tega ne more enostransko spremeniti, saj je to zakonodajna zahteva. Vendar se za akreditirane parlamentarne pomočnike v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov po analogiji uporabljajo prilagojene oblike pomoči.

Odgovor na pripombo 61:

Parlament ni pristojen za določanje daljnosežnih omejitev glede nekdanjih poslancev, razen glede njihovega dostopa do prostorov, uporabe zmogljivosti in finančnih pravic. Treba bi tudi bilo upoštevati, da je to pomemben korak v razvoju parlamentarne demokracije, da bi omogočali osebam, ki se ne morejo same preživljati z obstoječim premoženjem, da kandidirajo za javno funkcijo, in jih k temu spodbujali. Nadaljnje omejitve glede takojšnje zaposlitve po izteku mandata zato pomenijo, da je treba v prvi vrsti predvideti odvračilnost pri kandidaturi, saj po izteku zakonodajnega obdobja za poslance ni „jamstva za zaposlitev“ , ali pa bi lahko v sheme za začasna nadomestila vključili kompenzacijske mehanizme.

Odgovor na pripombo 67:

Parlament daje prednost reševanju vsakega navzkrižja interesov in zahteva, da se o tem objavijo podatki le, če ga poslanec ne razreši.

Odgovor na pripombo 74:

Predsednik mora pri njihovem imenovanju upoštevati izkušnje poslancev in politično ravnotežje (glej člen 7(2) kodeksa ravnanja).

Odgovor na pripombo 80:

Od oktobra 2018 je redno na voljo prenovljen tečaj usposabljanja „Spregovorimo o etiki“.

Od leta 2018 se morajo na novo zaposleni akreditirani pomočniki udeležiti usposabljanja o svojih pravicah in obveznostih.

Odgovor na pripombo 81:

Kot je pojasnjeno v točki 53, je Parlament trenutno v postopku priprave vodiča za osebje, ki vključuje primere iz resničnega življenja in pojasnila o etičnih vprašanjih, ki bodo dopolnili obstoječi kodeks ravnanja za uslužbence.

Poleg tega je bilo januarja 2019 osebju poslano več sporočil, v glavnem v zvezi z vložitvijo kandidatur in sodelovanjem v volilni kampanji za evropske volitve, ki jih Parlament obravnava kot zunanjo dejavnost.

Odgovor na pripombo 82:

Glej točki 80 in 81 zgoraj.

Odgovor na pripombo 84:

Akreditirani parlamentarni pomočniki prejemajo stalne smernice o etičnih vprašanjih, kar med drugim dokazujejo številni zahtevki in izjave o zunanjih dejavnostih, kandidiranju na volitvah, publikacije itd.

Priporočilo št. 1:

(1) Parlament deloma sprejema sporočilo št. 1(1): pristojne službe bodo še naprej posodabljale in razvijale svoj pristop do etike. Vendar Parlament meni, da tega ni treba utrditi v enotnem strateškem dokumentu. Parlament razvija metrične kazalnike za nadaljnje izboljšanje ocenjevanja uspešnosti svoje uprav. Etika se bo upoštevala kot osredotočenost na povečanje ozaveščenosti zako za osebje kot za poslance.

(2) Parlament deloma sprejema sporočilo št. 1(2). Rezultati preverjanj bodo vključeni v obstoječo dokumentacijo. Vendar Parlament meni, da so potrebni dosledni postopki za preverjanja, a trdi, da v praksi ustrezno zagotavlja dosledna preverjanja izjav v enoti za poklicni razvoj in poklicno etiko. Dodatne natančne smernice za osebje, ki bodo še bolj jasne, kot je kodeks ravnanja, bodo kmalu na voljo.

(3) Parlament ne sprejema priporočila št. 1(3). Parlament meni, da je izjava namenjena preglednosti, kot je določeno v členu 4 Kodeksa ravnanja poslancev, in omogoča ustrezen nadzor javnosti. Vsaka dodatna zahteva za preverjanje točnosti in popolnosti po uradni dolžnosti bi pomenila potrebo po znatnem povečanju števila osebja in/ali preiskovalnih pooblastil, od katerih nobeno ni na voljo.

(4) Parlament sprejema priporočilo 1(4) in poudarja, da novi priročnik o etiki, ki naj bi bil objavljen junija 2019, v veliki meri pojasnjuje in podrobno navaja ustrezne določbe o darilih in gostoljubnosti.

(5) Parlament ne sprejema priporočila št. 1(5). Strinja se, da so akreditirani parlamentarni pomočniki posebna skupina, za katero se ne morejo uporabljati vsi ukrepi, ki veljajo za osebje. Vendar je Parlament zmožen z uporabo člena 24 kadrovskih predpisov za te pomočnike doseči ustrezne rešitve. To je zajeto s sklicevanjem na člen 24 v obstoječih pravilih o prijavljanju nepravilnosti.

(6) Parlament delno sprejema priporočilo 1(6) in bo ocenil, ali in kaj lahko stori v obstoječem pravnem okviru. Čeprav Parlament ceni zanimanje za pravila po izteku mandata, ima omejeno pristojnost glede nekdanjih poslancev, razen glede dostopa do uporabe svojih prostorov, ki jo že izvaja. V zvezi s tem je že sprejel ukrepe. Glej tudi odstavek 61.

Priporočilo št. 2:

(1) Parlament sprejema priporočilo št. 2(1), da bo na voljo za izmenjavo dobrih praks v sodelovanju z drugimi institucijami.

(2) Parlament sprejema priporočilo št. 2(2). Parlament se strinja, da je sodelovanje z drugimi institucijami načeloma koristno, vendar poudarja, da ima trenutno najstrožjo od zgornjih meja za prejemke v okviru zunanjih dejavnosti, ki je 0.

(3) Parlament deloma sprejema sporočilo št. 2(3). Odprt je za izmenjavo najboljših praks z drugimi institucijami, hkrati pa poudarja, da je status poslancev Evropskega parlamenta specifičen za to institucijo (glej tudi točko 67) in da obstajajo pravne omejitve zaradi pravic družinskih članov do zasebnosti.

Priporočilo št. 3:

Parlament sprejema to priporočilo.

Pripravljene so bile bolj ciljno usmerjene osrednje smernice, ki bodo kmalu na voljo. Pristojne službe bodo nadaljevale z zagotavljanjem usposabljanja, širjenjem znanja in izkušenj (z nadgrajevanjem že obstoječih modulov in usposabljanja ter ozaveščanja, ki temeljijo na raziskavah, opravljenih na ravni generalnih direktoratov) za sektorske GD, in sicer z uporabo vseh notranjih kanalov.

Odgovori Sveta

Opažanja

25

Status članov Sveta je zelo specifičen in ga ni mogoče primerjati s statusom članov drugih institucij. Noben član ni imenovan ali izvoljen v Svet ali plačan iz proračuna EU.

To je jasno iz člena 16(2) PEU, ki določa, da „Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice“.

V skladu s Prilogo I k Poslovniku Sveta se „vsaka država članica [ ... ] sama odloči, kako bo zastopana v Svetu“. Člen 16(7) PEU določa, da je „za pripravo dela Sveta [ ... ] odgovoren Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic“. Za pomoč pri pripravi dela Sveta lahko Coreper ustanovi odbore in delovne skupine ter opredeli njihov mandat (glej člen 19(3) Poslovnika Sveta). Te delovne skupine sestavljajo delegati iz vseh držav članic. Ti predstavniki in delegati že po definiciji delujejo v imenu svojih nacionalnih uprav in zastopajo interese svojih držav članic.

Zgolj predsednik Evropskega sveta je imenovan v to institucijo in plačan iz proračuna EU.

38

Pomembne elemente strategije na področju etike je mogoče najti v Priročniku generalnega sekretariata o etiki in ravnanju ter v več drugih dokumentih o ravnanju in obveznostih uslužbencev.

Generalni sekretariat Sveta (GSS) je revidirani okvir notranje kontrole sprejel 29. oktobra 2018 z učinkom od 1. novembra 2018 (Sklep generalnega sekretarja Sveta 42/18). Prvo načelo „okolja kontroliranja“ je, da „GSS kaže zavezanost integriteti in etičnim vrednotam“. To načelo je določeno, kot sledi:

1. Vodstvo narekuje ton: navodila, delovanje in obnašanje vodilnih uslužbencev so skladni z integriteto in etičnimi vrednotami.
2. V kodeksu ravnanja so določena pričakovanja glede integritete in etičnih vrednot, ki so jasna in posredovana vsem ravnem organizacije.“

Kar zadeva oceno tveganja, je notranjerevizijska enota leta 2015 izvedla revizijo politike GSS na področju etike. V revizijskem poročilu so bila opisana z etiko povezana tveganja, ki so jih ugotovili revizorji, in priporočeni ustrezni ukrepi.

Poleg tega več oddelkov GSS izvaja letne ocene tveganja. V okviru teh ocenjevanj se tudi opredelijo tveganja glede neetičnega obnašanja. GSS se je raje kot za vzpostavitev posebnega registra etičnih tveganj odločil za redna ocenjevanja tveganja na ravni oddelkov (ali projektov), ki zajemajo vsa področja tveganja, vključno z etičnimi vprašanji. GSS bo preučil prednosti izvedbe celovite etične ocene tveganja.

48

Kar zadeva predsednika Evropskega sveta, se izjave o interesih predložijo na podlagi Kodeksa ravnanja za predsednika Evropskega sveta. V primeru hude kršitve lahko Evropski svet predsednika v skladu s členom 15(5) PEU s kvalificirano večino razreši. V ta namen lahko Evropski svet upošteva vsakršno neupoštevanje ali kršitev kodeksa ravnanja.

49

Glej odgovor na odstavek 48.

Zaključki in priporočila

Priporočilo 1 – Izboljšanje etičnih okvirov

GSS sprejema točke (1), (2) in (4) priporočila 1.

Kar zadeva točko (1) priporočila 1, so pomembni elementi strategije na področju etike že mogoče vključeni v Priročnik GSS o etiki in ravnanju ter sklop drugih dokumentov o ravnanju in obveznostih uslužbencev. Točka (1) se bo uresničevala prek projekta „Etika v središču“, ki se že izvaja.

Priporočilo 2 – Sodelovanje za uskladitev elementov etičnih okvirov in nadaljevanje prizadevanj za izmenjavo dobre prakse o etičnih vprašanjih

GSS sprejema priporočilo 2. Vendar točka (3) ne velja za Svet.

Priporočilo 3 – Izboljšanje ozaveščenosti uslužbencev o etičnem okviru in kulturi ter njihovega dojemanja teh zadev

GSS sprejema priporočilo 3. Že se izvaja vodilni projekt za leto 2019 „Etika v središču“, za katerega je odgovoren direktorat GSS za človeške vire; med glavnimi cilji sta ozaveščanje uslužbencev in spodbujanje etičnega obnašanja.

Odgovori Komisije

Povzetek

IV

Komisija meni, da pregled izjav članov ustreza svojemu namenu. V skladu s priporočilom Evropskega računskega sodišča bo dokumentirala svoj pisni standardni postopek.

V

Komisija meni, da so rezultati ankete za njene uslužbence pozitivni, saj 59,6 % uslužbencev svoje znanje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro.

Uvod

07

Kar zadeva člane Komisije, člen 17(3) PEU in člen 245 PDEU tvorita etični okvir, določen v Pogodbah.

V zvezi z uslužbenci evropskih institucij so členi 11 do 26(a) kadrovskih predpisov etični okvir, ki ga je določil zakonodajalec. Ta raven zakonodaje ustreza določbam številnih nacionalnih zakonov o javni upravi in je zadostna. Na tej podlagi institucije sprejmejo podrobnejša pravila za svoje uslužbence in jih po potrebi prilagodijo.

Opažanja

34

Etična vprašanja za člane so obravnavana v drugih dokumentih, na primer v predsednikovih poslanicah posameznim članom, strateškem načrtu generalnega sekretariata za obdobje 2016–2020 in načrtu upravljanja generalnega sekretariata za leto 2018.

37

Postopek obvladovanja tveganja v Komisiji zajema vsa področja in vidike upravljanja, vključno z etiko. V načrt upravljanja bi bilo treba vključiti le pomembna tveganja v zvezi z etiko. Tudi v primerih, ko revidirani generalni direktorati niso opredelili nobenega posebnega pomembnega tveganja v zvezi z etiko, so kljub temu v svoj letni načrt upravljanja vključili posebne ukrepe (zlasti organizacijo ustreznih dogodkov, povezanih z etiko) in organizacijske vrednote ter/ali predvideli druge ukrepe v skladu z okvirom notranje kontrole.

43

Komisija navzkrižno preverja informacije, pridobljene na podlagi etičnih zahtev, z razpoložljivimi notranjimi in zunanjimi informacijami. Ker se zahteve vedno ocenjujejo za vsak primer posebej, je obseg navzkrižnih preverjanj odvisen od morebitnega tveganja, povezanega vsakim od njih, in je v skladu z načelom sorazmernosti.

Obstoječa dokumentacija o glavnih postopkih za zunanje dejavnosti v času zaposlitve in dopusta iz osebnih razlogov ter dejavnosti po prenehanju zaposlitve je bila okrepljena v drugi polovici leta 2018 po sprejetju revidiranega sklepa o zunanjih dejavnostih in izrecno opisuje, katera preverjanja je treba izvesti. Še vedno potekajo izboljšave drugih postopkov.

Okvir 2

Primeri pomanjkljivih smernic

Pomanjkanje specifičnih smernic v zvezi z relevantnimi situacijami

Navodila o etiki in ravnanju uslužbencev vsebujejo smernice o tem, kaj pomeni navzkrižje interesov. Vendar bi bilo v prihodnosti mogoče zagotoviti podrobnejša navodila o navzkrižju interesov pri zaposlovanju, in sicer na podoben način kot za zunanje dejavnosti in dejavnosti po prenehanju zaposlitve.

Etična navodila GD AGRI odražajo najpogostejše težave, ki so jih uslužbenci tega generalnega direktorata opisali sodelavcem, odgovornim za etiko v generalnem direktoratu.

Morebitna navzkrižja interesov, povezana z opravljanjem poklicne dejavnosti ali statusom prejemnika subvencij EU, so ustrezno zajeta v splošnih pravilih o navzkrižju interesov in zunanjih dejavnostih. Ni nujno, da se te okoliščine v GD AGRI pojavljajo pogosteje kot v kateri drugi službi Komisije.

47

Komisija bo dokumentirala svoj standardni postopek. V zvezi s tem opozarja, da prvi pomemben pregled poteka v okviru imenovanja in zaslišanja imenovanih članov pred imenovanjem Komisije. Imenovani člani morajo zlasti pravočasno predložiti svoje izjave o interesih Evropskemu parlamentu, da jih lahko Parlament pregleda, ter so odgovorni za svoje izjave.

Po imenovanju in vsaki posodobitvi se izjava pregleda v okviru pristojnosti predsednika Komisije, kot izhaja iz členov 2(6), 3(1), 4(2) in (4) kodeksa ravnanja za člane Komisije. Pregled zajema vse okoliščine, ki bi lahko povzročile navzkrižje interesov ali bi jih bilo upravičeno mogoče tako razumeti. Če predsednik odkrije in potrdi te okoliščine, lahko sprejme ukrepe, kot sta prerazporeditev spisa ali zahteva za prodajo finančnih interesov. Na podlagi razpoložljivih informacij se opravi tudi splošno preverjanje popolnosti izjave.

Člani so individualno odgovorni za svoje izjave.

50

Komisija opozarja, da je pregled, čeprav še ni določen v pisnem standardnem postopku, celovit, vključuje splošen pregled popolnosti, ki temelji na razpoložljivih informacijah, in ima jasna merila.

Poleg tega se izjave članov Komisije in njihove posodobitve objavijo in so predmet stalnega javnega nadzora.

Okvir 3

Vrzeli v politikah glede daril in pogostitve Komisija

Pojma „darilo“ in „gostoljubnost“ v kodeksu ravnanja se uporabljata v njunem običajnem vsakdanjem pomenu za vse okoliščine, v katerih bi se lahko znašel član Komisije, v skladu s splošnimi načeli iz določbe o darilih in navzkrižju interesov (člena 6(4) in 2(6) kodeksa ravnanja za člane Komisije). Na voljo bodo dodatna navodila.

80

Komisija je uvedla zelo celovito politiko usposabljanja o etiki, ki so ga uslužbenci deležni v različnih fazah svoje poklicne poti. Ta politika je bila dodatno okrepljena v letu 2018 (zlasti z obveznim usposabljanjem ob začetku zaposlitve za vse uslužbence in za vse novo imenovane vodje enot). Anketa Evropskega računskega sodišča kaže, da je 50,6 % uslužbencev Komisije navedlo, da so se udeležili usposabljanja o etiki. Glede na uvedene ukrepe naj bi se ta številka kmalu povečala in Komisija pričakuje, da bo politika usposabljanja v prihodnjih letih prinesla še boljšo raven ozaveščenosti o etičnem okviru.

83

Kampanje ozaveščanja o letnem poročilu o dejavnostih Preiskovalnega in disciplinskega urada Komisije (IDOC) so izjemnega pomena. Čeprav so ta poročila objavljena na spletišču MyIntracomm ter predstavljena številnim generalnim direktoratom in službam, se zdi, da je treba storiti še več.

84

Komisija izvaja obsežno kampanjo ozaveščanja o etiki in integriteti v generalnih direktoratih in za nove uslužbence. V katalogu za usposabljanje Komisije so zaposlenim na voljo dodatni tečaji.

Kar zadeva zaščito osebja, ki prijavi neetično ravnanje, Preiskovalni in disciplinski urad zagotavlja najvišjo raven zaupnosti in varstva podatkov. Ta točka je bila upoštevana pri tekoči reviziji splošnih izvedbenih določb Preiskovalnega in disciplinskega urada in v novem sklepu o varstvu podatkov (Sklep Komisije (EU) 2019/165 z dne 1. februarja 2019).

85

Komisija sprejema ukrepe za reševanje tega vprašanja, vključno s kampanjami ozaveščanja o etiki in integriteti, dodatnimi predstavitvami postopkov Preiskovalnega in disciplinskega urada ter obveščanjem javnosti o njegovem letnem poročilu o dejavnostih.

Zaključki in priporočila

Priporočilo 1(2)

Komisija sprejema priporočilo.

Kar zadeva formalizacijo postopkov preverjanja izjav, Komisija meni, da se priporočilo že izvaja v zvezi s prošnjami za zunanje dejavnosti v času zaposlitve in dopustom iz osebnih razlogov ter za dejavnosti po prenehanju zaposlitve. Še vedno potekajo izboljšave drugih postopkov.

Priporočilo 1(3)

Komisija sprejema priporočilo.

Meni, da je pregled izjav o interesih celovit, vključuje splošen pregled popolnosti, ki temelji na razpoložljivih informacijah, in ima jasna merila.

Komisija bo dokumentirala svoj interni postopek za pregled v skladu s členom 4(2) kodeksa ravnanja, da se zagotovi kakovost in doslednost postopka.

Priporočilo 1(4) – darila in pogostitev

Komisija sprejema to priporočilo in bo zagotovila nadaljnje smernice, informacije in primere na podlagi člena 6 kodeksa ravnanja.

Priporočilo 2 – Sodelovanje pri uskladitvi elementov etičnih okvirov in nadaljnja prizadevanja za izmenjavo dobre prakse o etičnih vprašanjih

Komisija delno sprejema priporočilo.

Komisija se strinja, da bo z drugimi institucijami še naprej razpravljala o etičnih vprašanjih skupnega interesa v okviru obstoječih medinstitucionalnih forumov, zlasti CPQS (Comité préparatoire des questions statutaires, pripravljalni odbor za statutarna vprašanja), ali na ravni služb ter izmenjevala dobre prakse.

Kar zadeva tri točke, glede katerih Evropsko računsko sodišče predlaga uskladitev, ima Komisija nove, podrobne in ustrezne pravne podlage ter besedila.

V zvezi z zunanjimi dejavnostmi je bil veljavni sklep pred kratkim spremenjen in Komisija ga v prihodnje ne namerava spremeniti. Poleg tega Komisija ne namerava sprejeti nobene pobude v zvezi s smernicami o darilih in gostoljubnosti, saj šteje, da te ustrezajo svojemu namenu.

Kar zadeva člane, je izjava zakoncev in partnerjev o aktualni poklicni dejavnosti že obvezna za člane Komisije. Enako velja pod določenimi pogoji za finančne interese zakoncev, partnerjev in mladoletnih otrok članov. Komisija v zvezi s tem ne namerava sprejeti nobene pobude.

Komisija želi poudariti, da izvajanje takega priporočila ni odvisno le od Komisije.

90

(2) Anketa Evropskega računskega sodišča kaže, da je 59,6 % uslužbencev Komisije ocenilo svoje znanje o etičnem okviru kot „dobro“ ali „zelo dobro“.

(3) Anketa Evropskega računskega sodišča kaže, da je 54,7 % uslužbencev Komisije izjavilo, da so se udeležili usposabljanja o etiki.

Priporočilo 3 – Izboljšanje ozaveščenosti uslužbencev o etičnem okviru in kulturi ter njihovega dojemanja teh zadev

Komisija sprejema to priporočilo in meni, da se že izvaja.

Komisija je že sprejela obsežne ukrepe za ozaveščanje uslužbencev v zvezi z etiko in bo tovrstne ukrepe uvajala tudi v prihodnje. Komisija je uvedla zelo celovito politiko usposabljanja o etiki, ki se uslužbencev dotakne v različnih trenutkih njihove poklicne poti, kakor je pojasnjeno v odgovoru na točko 80. Ta politika se je dodatno okrepila v letu 2018. Komisija bo še naprej nadaljevala ta prizadevanja in pričakuje, da bo ta politika kratkoročno izboljšala raven ozaveščenosti uslužbencev.

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To revizijo smotrnosti je opravil revizijski senat V – Financiranje in upravljanje EU, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Lazaros S. Lazarou. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Mihails Kozlovs, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Edite Dzalbe in atašejka v njegovem kabinetu Laura Graudina, vodilni upravni uslužbenec Alberto Gasperoni, vodja naloge Gediminas Macys, njegov namestnik Michal Machowski ter revizorji Aino Nyholm, Elisa Paladini²⁴, Christian Geoffroy in Angela Onno²⁵. Jezikovno pomoč je zagotovil Richard Moore, podporo na področju IT pa Emanuele Fossati.

Od leve proti desni: Alberto Gasperoni, Michal Machowski, Laura Graudina, Gediminas Mačys, Mihails Kozlovs, Edite Dzalbe, Aino Nyholm, Christian Geoffrroy.

Končne opombe

¹ Integrity framework, OECD, 2009.

² Priporočilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o javni integriteti, OECD, Pariz, 2017.

³ 1998 Recommendation of the OECD Council on Improving Ethical Conducting the Public Service, including Principles for Managing Ethics in the Public Service, OECD, Trust in Government. Ethics measures in OECD Countries, Pariz, 2000.

⁴ Za uslužbence, ki niso uradniki, so podobne zahteve določene v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev. Institucije so te določbe podrobneje opredelile s sprejetjem bolj specifičnih izvedbenih pravil.

⁵ UL C 65, 21.2.2018, str. 7.

⁶ Za uslužbence, ki niso uradniki, so podobne zahteve določene v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev.

⁷ Zero harassment in the workplace – A guide for Members of the European Parliament, 2017.

⁸ Glej člen 15 PDEU in kodeks ravnanja, ki je samoregulativni javni instrument, ki ga je sprejel predsednik Evropskega sveta.

⁹ Managing conflict of interest in the public sector, OECD, 2005.

¹⁰ Opozoriti je treba na to, da izjave članov ali poslancev institucij v nekaterih državah članicah (na primer v Franciji in na Poljskem) dodatno pregledajo še njihovi pristojni organi na podlagi nacionalne zakonodaje.

¹¹ Managing conflict of interest in the public sector, OECD, 2005.

¹² Evropski parlament, Sklep predsedstva Evropskega parlamenta o izvedbenih ukrepih za Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in nasprotji interesov (15. april 2013).

¹³ Whistleblower protection: encouraging reporting, CleanGovBiz guidance, OECD, 2012.

¹⁴ Post-Public Employment, Good Practices for Preventing Conflict of Interest, OECD, 2010.

¹⁵ Na Komisiji morajo izjave vključevati tudi finančne interese mladoletnih otrok, če lahko šteje, da bi ti morda povzročili nasprotje interesov. Glej člen 3(4)(a) kodeksa ravnanja za komisarje.

¹⁶ Vodnik o boju proti nadlegovanju na delovnem mestu za poslance Evropskega parlamenta (glej opombo 7).

¹⁷ Odgovori na vprašanji 11.9 in 11.10, glej Prilogo II – Rezultati ankete.

¹⁸ To so denarni zneski ali kakršni koli drugi fizični predmeti, ponujeni brez kakršnega koli plačila zanje, ali možnosti brezplačne udeležbe na prireditvah, ki so dostopne le s plačilom. To vključuje ponujeno gostoljubnost, vključno s hrano, pijačo, obroki in nastanitvijo.

¹⁹ Za uslužbence, ki niso uradniki, so podobne zahteve določene v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev. Institucije te določbe podrobneje opredelijo s sprejetjem bolj specifičnih izvedbenih pravil.

²⁰ To so dejavnosti ali naloge, ki so lahko plačane ali neplačane in jih uradniki ali člani ali poslanci opravljajo zunaj obsega svojih dolžnosti. Izraz se nanaša na poklicne dejavnosti ali tiste, ki presegajo to, kar je mogoče razumno šteti za prostočasne dejavnosti.

²¹ Na Komisiji se oceni vsak primer posebej.

²² Prav tam.

²³ UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

²⁴ Do aprila 2018.

²⁵ Do avgusta 2018.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2019

PDF	ISBN 978-92-847-2300-3	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/42985	QJ-AB-19-010-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-2274-7	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/430340	QJ-AB-19-010-SL-Q

© Evropska unija, 2019

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s spletišča EU Bookshop (https://publications.europa.eu/sl/publications) ali jih na tem spletišču naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.