Kemijski dejavniki tveganja v naši hrani: s politiko EU o varnosti hrane smo zaščiteni, vendar obstajajo izzivi

Povzetek

I

Varnost hrane je za EU pomembna prioriteta, ki vpliva na vse državljane in je tesno povezana s trgovinskimi politikami. Namen politike EU o varnosti hrane je zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi ter državljane zaščititi pred tremi vrstami dejavnikov tveganja v živilih: fizikalnimi, biološkimi in kemijskimi.

II

Ta revizija je bila osredotočena na kemijske dejavnike tveganja, revizijsko vprašanje pa je bilo: „Ali ima model EU za varno hrano dobro podlago in ali se izvaja tako, da preprečuje, da bi bili proizvodi, porabljeni v EU, izpostavljeni nevarnosti onesnaženja s kemikalijami?“ Sodišče je ugotovilo, da model ima dobro podlago in se spoštuje po vsem svetu, toda ugotovilo je tudi, da je trenutno preobremenjen, saj Komisija in države članice nimajo zmogljivosti, da bi ga v celoti izvajale.

III

Model EU za varno hrano v zvezi s kemikalijami velja za referenčnega po vsem svetu, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pa imajo evropski državljani na svetovni ravni eno najvišjih stopenj zagotovila o varnosti hrane. Prednosti modela EU za varno hrano temeljijo na:

1. njegovi strukturi upravljanja, v kateri si odgovornost delijo decentralizirane agencije EU in Komisija, s čimer je ocena tveganja ločena od obvladovanja tveganja;
2. njegovem cilju ocenjevanja varnosti kemikalij, preden se uporabijo v prehranski verigi, in
3. jasni delitvi odgovornosti med zasebni sektor in javne nadzorne organe.

Poleg tega EU od tretjih držav zahteva, da izpolnjujejo standarde EU, da bi tudi za živila, uvožena v EU, zagotovila enake visoke varnostne standarde.

IV

Sodišče je opredelilo trenutne izzive, povezane z izvajanjem modela. Ugotovilo je zlasti, da:

1. pravni okvir EU, ki ureja kemikalije v živilih, krmi, rastlinah in živih živalih, še ni dokončan in še ni dosegel ravni izvajanja, predvidene v živilski zakonodaji EU. Poleg tega se Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), katere znanstveni nasveti vplivajo na evropsko pravo, pravila in oblikovanje politik, pri svojem delu sooča z zaostanki, med drugim tudi na področju kemikalij, kar vpliva na pravilno delovanje delov sistema in trajnost modela kot celote. Prav tako lahko pregledi, ki jih izvajajo javni organi, obsegajo le majhen delež vseh opravljenih pregledov. Sodišče je ugotovilo, da so v nekaterih državah članicah posamezne skupine kemijskih snovi v nadzor zajete pogosteje kot druge in da je pravni okvir tako obsežen, da javni organi sami težko izpolnjujejo vse odgovornosti, ki so jim naložene. Verodostojnost modela EU bi se najbolje ohranila tako, da bi se javni nadzorni sistemi dopolnjevali z nadzornimi sistemi zasebnega sektorja, vendar se take sinergije šele začenjajo preučevati.
2. Cilj EU je zagotoviti, da uvožena živila ustrezajo visokim varnostnim standardom, ki veljajo v Evropi. Trenutno je EU na podlagi meril dejavnikov tveganja omejila uporabo pesticidov. Kljub temu so ostanki teh pesticidov dopustni v proizvodih, uvoženih v EU, če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da ni tveganja za potrošnike.
3. Nadzorni sistem ima omejitve, saj so države članice imele težave pri določanju vrste izvršilnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti pri neskladnosti. Poleg tega je Komisija opredelila možnosti za okrepitev svojih postopkov za spremljanje in izvrševanje zakonodaje o živilih.

V

Na podlagi teh ugotovitev Sodišče spodbuja Komisijo, naj še naprej razvija pravni okvir, da bodo državljani tudi v prihodnje zaščiteni pred kemijskimi dejavniki tveganja, pri tem pa podaja tri priporočila. Komisija naj:

1. med izvedbo trenutnega programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za pravni okvir, ki ureja živila, krmo, žive živali in rastline, oceni morebitne spremembe zakonodaje, ki ureja obravnavo kemijskih dejavnikov tveganja, ob upoštevanju zmogljivosti za njegovo dosledno izvajanje. Na podlagi že začetega dela in za spodbujanje dopolnjevanja naj poišče pot naprej, da bi se lahko javni organi držav članic, kadar je to utemeljeno, v večjem obsegu zanašali na preglede, ki jih izvaja zasebni sektor, za izboljšanje usklajevanja in učinkovitosti pregledov ter trajnosti modela EU za varno hrano;
2. v zvezi z ostanki pesticidov pojasni, s kakšnimi ukrepi bo omogočila ohranitev iste ravni zagotovila za živila, proizvedena v EU, in uvožena živila, obenem pa tudi skladnost s pravili STO;
3. državam članicam zagotovi nadaljnja navodila o uporabi izvršilnih ukrepov ter izvede možnosti, ki jih je opredelila, za okrepitev svojih postopkov za spremljanje skladnosti s pravili EU o živilih.

Uvod

1

Varnost hrane je pomembna prioriteta za EU in vse njene državljane. Politika EU o varnosti hrane, ki temelji na primarni odgovornosti zasebnih nosilcev dejavnosti¹, je namenjena varovanju ljudi pred boleznimi, ki jih lahko dobijo z zaužitjem neustrezne hrane. Varnost hrane lahko vpliva na zdravje vseh državljanov. Tesno je povezana tako z zagotavljanjem prostega pretoka živil in krme v Uniji kot tudi z omogočanjem svetovne trgovine² z varno krmo in varnimi, zdravstveno ustreznimi živili. Namen evropske živilske zakonodaje je zagotavljanje „visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi“.³ Komisija je poudarila pomembnost politike in navedla, da je zagotavljanje varnosti hrane, ki se prodaja v EU, osrednji del Evrope, ki varuje.⁴

2

Glede na ocene SZO o svetovni obremenjenosti z boleznimi, ki se prenašajo z živili,⁵ je Evropa z vidika živil eno najvarnejših območij na svetu.

Kateri so kemijski dejavniki tveganja v hrani?

3

Namen modela za varno hrano je preprečevati tri vrste dejavnikov tveganja:⁶ fizikalne,⁷ biološke⁸ in kemijske. Ta revizija je bila osredotočena na kemijske dejavnike tveganja.

4

Vsa živila so sestavljena iz kemikalij. Kemijski dejavniki tveganja so snovi, ki lahko ogrožajo zdravje in se pojavljajo naravno ali pa so dodane med proizvodnjo živil ali ravnanjem z njimi (glej tabelo 1). Mednje spadajo nekateri aditivi, pesticidi in nekatere kovine. V živilih lahko ostanejo ostanki nekaterih snovi, katerih vpliv se pokaže v nadaljevanju verige preskrbe s hrano ali v različnih kategorijah proizvodov. Na primer, ostanki pesticidov, ki se uporabljajo pri pridelovanju rastlin za krmo, se lahko pozneje zaznajo v preiskavah živil živalskega izvora. Zato model EU za varno hrano uporablja celosten pristop ter zajema ukrepe v vseh fazah prehranske verige od krme, zdravja živali, zaščite rastlin in proizvodnje hrane do njene predelave, skladiščenja, prevoza, uvoza, izvoza in maloprodaje. Kemijski dejavniki tveganja so lahko prisotni v vseh živilih, tudi ekoloških⁹.

5

Zakonodaja Evropske unije, ki ureja kemikalije v okviru varnosti hrane, je obsežna in razdrobljena. EU je za vsako posamezno področje (aditivi za živila, arome, krmni dodatki, pesticidi itd.) sprejela številne zakonodajne akte,¹⁰ vključno z direktivami, uredbami, sklepi in sporazumi. Zakonodaja skupno ureja približno 8 000 kemijskih snovi (glej Prilogo I).

Zdravstvena tveganja, povezana s kemijskimi dejavniki tveganja v hrani

6

Učinke živil, ki vsebujejo toksične ravni kemikalij, je težko količinsko opredeliti. Študije bolezni, ki se prenašajo z živili, pogosto vsebujejo manj podatkov o boleznih in smrtih zaradi kemijskih dejavnikov tveganja¹¹ kot o okužbah, ki se prenašajo z živili. Tako je morda zato, ker se škoda, ki jo povzročajo številni kemijski dejavniki tveganja, razkrije šele po daljšem času, v nekaterih primerih pa do nje pride zaradi interakcije in kumulativnega učinka na telo.

7

Spontane pritožbe o posameznem proizvodu na trgu, v katerem so meje toksičnosti presežene, so tako razmeroma redke. Nadzorni sistemi, ki jih upravljajo javni organi (glej odstavke 13 do 17), imajo ključno vlogo pri varstvu potrošnikov pred morebitnimi tveganji.

8

Kemikalije v hrani, vključno z naravno prisotnimi, lahko delujejo kot endokrini motilci, antibiotiki, ki se uporabljajo za živali, pa lahko krepijo odpornost na protimikrobne snovi. V Prilogi II so navedeni primeri nezanemarljivih zdravstvenih tveganj, ki so povezana s kemikalijami v hrani.

9

Državljani so izmed omejenega števila vprašanj v zvezi s hrano kot vprašanje, ki jim povzroča največ skrbi, izbrali uporabo pesticidov, antibiotikov in aditivov v proizvodnji živil. Nedavna študija, ki jo je naročila agencija EFSA, je pokazala, da je zaradi uporabe takih snovi v proizvodnji živil zelo ali precej zaskrbljenih 86 % anketirancev (glej sliko 1).

Zakaj so v živilih prisotni kemijski dejavniki tveganja?

10

Živila so lahko toksičnim ravnem kemikalij izpostavljena po več poteh, tudi zaradi kmetijskih praks, industrijskih procesov, neustreznega shranjevanja, onesnaženja okolja in naravnih toksinov. Kemijski dejavniki tveganja se lahko pojavijo na vsaki točki verige preskrbe s hrano. Ob skodelici kave 1 so navedeni kemijski dejavniki tveganja, ki jih lahko vsebuje običajen proizvod. V poročilu sta prikazani še dve skodelici kave, s katerima je ponazorjeno, kako na isti proizvod vpliva model EU za varno hrano.

11

Nosilcem živilske dejavnosti ni le zaradi zakonskih obveznosti zelo pomembno, da so živila, ki jih prodajajo, varna, ampak tudi zaradi ugleda in ekonomskega vidika. Pri tem si lahko pomagajo s kemikalijami, kot so dezinfekcijska sredstva in konzervansi. Po drugi strani lahko zaradi ekonomskih interesov uporabijo kemikalije, da bi na primer zmanjšali stroške ali pa ponudili nove proizvode, teksture ali okuse.

12

Kemijske snovi, za katere velja živilska zakonodaja EU, so le del vseh kemikalij na trgu. Točen delež ni znan. Za večino kemikalij, ki se uporablja v živilih, veljajo postopki odobritve pred dajanjem na trg za zagotovitev skladnosti z zahtevami živilske zakonodaje EU, vključno z varnostjo hrane. Število prošenj za odobritev novih snovi je vsako leto večje.¹² EU na področju agroživilskih kemikalij že tradicionalno velja za eno vodilnih akterk na svetovnem trgu. Agencija EFSA je organ EU, odgovoren za oceno tveganja v vseh zadevah, ki se nanašajo na prehransko verigo.

Kako deluje nadzorni sistem EU za varnost hrane?

13

Večina določb o varnosti hrane se sprejema na ravni EU. Komisija ob upoštevanju nasvetov specializiranih agencij EU predlaga pravila, ki jih je treba spoštovati, da se zagotovi varnost živil, zaužitih v EU. Za to politiko je odgovoren Generalni direktorat Komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE).

14

Organi držav članic so odgovorni za izvrševanje zakonodaje o agroživilski verigi na svojem ozemlju. Pristojni organi na svojem ozemlju organizirajo uradne nadzorne sisteme, s katerimi preverjajo, ali dejavnosti nosilcev in blago, ki ga ti dajo na trg EU, izpolnjujejo ustrezne standarde in zahteve. Komisija je odgovorna za sprejetje ukrepov proti tretjim državam (npr. odstranitev obratov s seznama) in sprožitev sodnih postopkov proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

15

Podlaga za preglede je uredba o uradnem nadzoru živil in krme, tj. Uredba (ES) št. 882/2004, ki je namenjena celovitemu in enotnemu pristopu k uradnemu nadzoru po vsej agroživilski verigi. Pristojnim organom zagotavlja okvir, v skladu s katerim preverijo skladnost z zakonodajo o živilih in krmi ter preprečijo ali odpravijo tveganja za ljudi in živali ali jih zmanjšajo na sprejemljivo raven. V uredbi so določena tudi posebna pravila glede uradnega nadzora uvoženih proizvodov, področje kemijskih dejavnikov tveganja pa je dodatno urejeno s številnimi sektorskimi pravnimi instrumenti.

16

EU je največja uvoznica in izvoznica kmetijskih in živilskih proizvodov na svetu. Namen nadzora pri uvozu je zagotoviti, da so uvoženi proizvodi enako kot živila, proizvedena v EU, v skladu z zakonodajo EU. Temeljno načelo je, da morajo biti vsi živilski proizvodi na trgih EU varni ne glede na poreklo.¹³

17

Podjetja, ki so vključena v prehransko verigo, imajo primarno odgovornost za varnost hrane in pogosto uporabljajo sisteme zagotavljanja, ki segajo do točke dobave.

Obseg revizije in revizijski pristop

18

Revizija Sodišča je bila osredotočena na osnovo in delovanje modela EU za varno hrano z vidika kemijskih dejavnikov tveganja. Pri odločitvi o obsegu revizije je Sodišče upoštevalo več dejavnikov: pomembnost tveganj, povezanih s področjem kemijskih dejavnikov tveganja, pomembnost odgovornosti EU v zvezi s kemikalijami, veliko pomembnost in možen vpliv revizije s tako osredotočenostjo ter obseg drugih nedavnih in tekočih revizij Sodišča. Splošno revizijsko vprašanje je bilo:

19

Sodišče je proučilo zlasti:

• ali je model EU za varno hrano na področju kemikalij v skladu z mednarodno dobro prakso;
• ali ima EU trdno pravno podlago za zagotavljanje, da se pri uvozu spoštujejo ključne zahteve EU glede kemikalij v živilih, krmi, živih živalih in rastlinah;
• izvajanje modela, zlasti popolnost pravnega okvira, delovanje nadzornega sistema in ali je model srednjeročno vzdržen.

Revizija ni bila namenjena ponovnemu vrednotenju znanstvenih ocen v zvezi z vprašanji varnosti hrane.

20

Pri oceni delovanja nadzornih sistemov v državah članicah je Sodišče upoštevalo zadnje leto, za katero so bili na voljo vsi dokumenti o načrtovanju, izvajanju in spremljanju (tj. leto 2016).

21

Revizija je bila opravljena med decembrom 2017 in majem 2018. Revizijske dokaze je Sodišče pridobilo:

• s pregledi dokumentacije ter razgovori s Komisijo (Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane) in agencijo EFSA, tj. organom EU, ki skupaj z Evropsko agencijo za zdravila zagotavlja znanstveno svetovanje o varnosti hrane¹⁴. Sodišče je pregledalo in analiziralo še postopke in smernice Komisije, njeno korespondenco z državami članicami in zapisnike sestankov, pa tudi zunanje ocene in revizijska poročila;
• z obiski v treh državah članicah: Italiji, Nizozemski in Sloveniji.¹⁵ V vsaki od njih je Sodišče obiskalo ustrezna ministrstva, nosilce živilske dejavnosti in ključne točke v nadzornih sistemih držav članic (kot so mejne kontrolne točke). Na obiskih v državah članicah je Sodišče preverilo delovanje njihovih nadzornih sistemov ter prenos informacij o rezultatih pregledov in znanstvenih podatkov Komisiji in agenciji EFSA;
• na srečanjih s strokovnjaki, ki so v okviru svoje zaposlitve v državah članicah ali agenciji EFSA člani mednarodnih forumov ter imajo dostop do najnovejših informacij na področju kemijskih dejavnikov tveganja in varnosti hrane na splošno.

Opažanja

Model EU za varno hrano v zvezi s kemikalijami velja za referenčnega po vsem svetu

22

V tem delu poročila so predstavljeni elementi, zaradi katerih velja model EU za referenčnega po vsem svetu. Tu je opisana tudi pravna podlaga, ki EU omogoča, da od tretjih držav zahteva spoštovanje standardov EU pri izvozu v EU, da bi zagotovila, da proizvodi iz EU in uvoženi proizvodi izpolnjujejo enake visoke varnostne standarde.

Prednosti modela EU temeljijo na več posebnih elementih

23

V okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT),¹⁶ ki ga je vzpostavila Komisija, so nedavni rezultati preverjanja ustreznosti splošne živilske zakonodaje¹⁷, – glavnega zakonodajnega akta EU, ki ureja živilski sektor – pokazali, da ima model EU za varno hrano številne pozitivne lastnosti. V študijah, ki jih je pregledalo Sodišče, in med strokovnjaki, s katerimi se je srečalo (glej odstavek 21), model velja za referenčnega.^{18 19 20}. Čeprav spada med najbolje razvite, so stroški skladnosti za kmete v EU na splošno primerljivi s tistimi v drugih delih sveta.²¹ Več elementov velja za posebne in značilne za prednost modela EU. V tem delu so obravnavani trije od njih.

Model EU jasno prepoznava in razlikuje tri sestavne dele analize tveganja

24

V pravu EU, zlasti v splošni živilski zakonodaji (Uredba (ES) št. 178/2002)²², se razlikuje med tremi sestavnimi deli analize tveganja na ravni EU: oceno tveganja, obvladovanjem tveganja in obveščanjem o tveganju (glej sliko 2).

25

Za zagotovitev, da bi bili ti trije sestavni deli ločeni, je bila s splošno živilsko zakonodajo leta 2002 ustanovljena neodvisna evropska agencija EFSA, ki je namenjena izvajanju znanstvenih ocen tveganja o varnosti hrane.²³ Njena ustanovitev je oblikovalcem politike EU na področju varnosti hrane omogočila odzivanje na krize na področju javnega zdravja, pa tudi vzpostavitev popolnega sistema za varnost hrane, ki vključuje standarde in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s temi standardi. V splošni živilski zakonodaji je predvideno, da bo imela agencija ustrezna pooblastila za oblikovanje temeljev modela za varnost hrane na znanstveni podlagi.

Pri pristopu EU k varnosti hrane se po potrebi uporablja previdnostno načelo

26

Previdnostno načelo je orodje za obvladovanje tveganj, upoštevano v splošni živilski zakonodaji EU (glej okvir 1),²⁴ in se lahko uporabi v postopku obvladovanja tveganja ob previdnem ravnanju, kadar obstajata utemeljen sum za skrb in znanstvena negotovost.

27

Komisija je v svojem sporočilu o previdnostnem načelu iz leta 2000 navedla, da bi bilo treba načelo uporabljati z več omejitvami.²⁵ Načelo se lahko uporabi, kadar je bila izvedena ocena tveganja, s katero je bilo ugotovljeno, da sicer obstaja konkretno tveganje, vendar so potrebne dodatne znanstvene informacije, da bi ugotovili njegov obseg (glej sliko 3). Previdnostno načelo [...] zagotavlja podlago za ukrepanje, kadar z znanostjo ni mogoče priti do jasnega odgovora.²⁶ Na ta način lahko odgovorni za obvladovanje tveganja sprejme začasne ukrepe, medtem ko čaka na dodatne znanstvene informacije, ki so potrebne za izvedbo celovite ocene tveganja.

28

Previdnostno načelo ima zagovornike in nasprotnike. Zagovorniki trdijo, da gre za dobro orodje za zaščito javnosti pred možnimi negativnimi učinki (v tem primeru kemijskimi dejavniki tveganja), nasprotniki pa se bojijo, da njegova uporaba ovira inovativnost in povzroča nepotrebne stroške. Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2000 poskušala najti ravnovesje med svoboščinami in pravicami posameznikov, panoge in organizacij ter potrebo po zmanjšanju tveganja negativnih učinkov za okolje ter zdravje ljudi, živali in rastlin.

29

S Sporazumom o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (sporazumom SPS)²⁷ se članice STO zavezujejo, da bodo svoje zdravstvene standarde razvijale v skladu z merili na podlagi tveganja,²⁸ kar ima za EU kot veliko izvoznico živil pomembne koristi. Trenutni pravni okvir EU združuje dve vrsti meril, ki ju ureja zakonodaja o dajanju v promet pesticidov in njihovi uporabi, in sicer merila na podlagi tveganja (v večini primerov) in merila za izključitev na podlagi dejavnikov tveganja (glej okvir 2). Merila na podlagi tveganja pomenijo, da je treba za posamezno snov izvesti celoten proces ocene tveganja²⁹, da se ugotovi, kakšne so njene varnostne meje, pri merilih na podlagi dejavnikov tveganja pa so nekatere snovi prepovedane³⁰ izključno zato, ker veljajo za potencialno nevarne (npr. kancerogene), celotne ocene tveganja pa ni treba izvesti.

30

V skladu s pravili STO države uvoznice potencialnih proizvodov za uvoz ne smejo izključiti le zaradi meril na podlagi dejavnikov tveganja.³¹ Komisija je z državami članicami, ki ocenjujejo prošnje za uvozno toleranco (glej odstavek 38), nedavno razpravljala o tem, kako naj izvajajo zakonske zahteve, določene v dveh uredbah EU, ki se uporabljata za odobritve pesticidov in njihove ostanke³², ter hkrati spoštujejo svoje zaveze iz sporazuma SPS.³³

Pravo EU primarno odgovornost za varnost hrane pripisuje nosilcem živilske dejavnosti

31

Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme vključujejo na primer kmete, ribiče, predelovalce, distributerje, uvoznike in prodajalce. Za vse veljajo splošne in specifične pravne zahteve.³⁴ V skladu z živilsko zakonodajo EU so za zagotavljanje skladnosti z njo, zlasti pa varnosti hrane, odgovorni predvsem nosilci živilske dejavnosti (ali dejavnosti proizvodnje krme).³⁵ Organi držav članic morajo to načelo dopolnjevati in podpirati z ustreznim in uspešnim nadzorom, Komisija pa mora spremljati okvir kot celoto, da bi zagotovila njegovo pravilno delovanje (glej sliko 4).

32

Ker zakoni EU o (kemijski) varnosti hrane veljajo za številna živila, krmo, žive živali in rastline, je za učinkovito uporabo virov zelo pomembno dobro usklajevanje zasebnih³⁶ in javnih pregledov. Za ponazoritev števila pregledov³⁷, lahko navedemo, da so pristojni organi držav članic leta 2016 v iskanju ostankov pesticidov analizirali 84 657 vzorcev (vključno z vzorci, pregledanimi na Islandiji in Norveškem), v iskanju snovi in ostankov iz Direktive 96/23/ES³⁸ pa 706 764 vzorcev.

33

Komisija je leta 2016 preučila, ali lahko države članice uradni nadzor krme načrtujejo na podlagi pregledov, ki jih izvaja zasebni sektor,³⁹ leta 2017 pa je raziskala možne sinergije med uradnim nadzorom, notranjim nadzorom, ki ga izvajajo nosilci živilske dejavnosti, in zasebnimi shemami certificiranja.⁴⁰ Na podlagi preverjanja v zvezi s krmo iz leta 2016 je Komisija opredelila tako morebitne koristi kot tudi težave pri vzpostavljanju tesnejše povezave med sistemom uradnega nadzora krme in zasebnimi shemami certificiranja.

34

Organi držav članic so se strinjali, da je ustrezno spremljanje kakovosti takih zasebnih shem in notranjega nadzora nosilcev živilske dejavnosti pomembno, vendar so organi najmanj dveh držav članic izrazili pomisleke glede teh sprememb⁴¹, in sicer zaradi dejstva, da obstaja finančno razmerje med nosilci živilske dejavnosti in organi certificiranja ter da je večina revizij shem napovedanih, saj lahko vnaprejšnja napoved negativno vpliva na zanesljivost informacij. Drug pomislek je bil, da nekatere zakonske zahteve, kot so mejne vrednosti ostankov, niso točno prenesene v sisteme standardov zasebnega sektorja za varnost hrane.

Živila, uvožena iz tretjih držav, morajo izpolnjevati standarde EU

35

Približno 13 % proizvodov, zaužitih v EU, je uvoženih.⁴² Varnostni standardi za hrano zunaj EU se morda razlikujejo od tistih, ki veljajo v EU. EU si skupaj s 188 državami prizadeva za razvoj živilskega kodeksa (Codex Alimentarius), v katerem so zbrani standardi, smernice in kodeksi ravnanja. Kodeks zagotavlja pomemben okvir in usklajuje številna vprašanja glede živilskih standardov. Čeprav dogovorjene standarde uporabljajo številne države, pa je s kodeksom mogoče doseči le omejeno standardizacijo⁴³. Po mnenju Komisije je bila na primer približno polovica mejnih vrednosti ostankov za pesticide, ki so bile določene v zadnjih letih, enaka tako v kodeksu kot v zakonodaji EU.

36

Komisija na svojem spletišču in v sporočilih za javnost navaja, da so stroga uvozna pravila glede higiene živil in krme, varnosti potrošnikov in zdravstvenega stanja živali namenjena zagotavljanju, da vsi uvoženi proizvodi izpolnjujejo enake visoke standarde kot proizvodi iz EU.⁴⁴ Iz najnovejšega letnega poročila agencije EFSA o ostankih pesticidov je razvidno, da so preiskave uvoženih proizvodov dvakrat bolj verjetne kot preiskave domačih proizvodov, kar odraža uporabo modela za tveganje v zvezi z varnostjo hrane.⁴⁵

37

EU trgovinske odnose s tretjimi državami vzdržuje na dva načina: (1) z dvostranskimi sporazumi in (2) brez posebnih dvostranskih sporazumov. V obeh primerih morajo tretje države, ki želijo izvažati v EU, izpolnjevati njene standarde.

38

V utemeljenih primerih lahko tretje države zaprosijo, da EU spremeni nekatere omejitve (npr. mejne vrednosti ostankov za določen pesticid ali posebno živilo). Ta mehanizem se imenuje uvozna toleranca. Določena država članica najprej oceni prošnjo in dokumentacijo, ki ju je poslala tretja država, agencija EFSA pa na podlagi ocene tveganja države članice izda mnenje. Če je mnenje pozitivno in je v njem ugotovljeno, da varnost potrošnikov ni ogrožena, lahko Komisija prošnjo za uvozno toleranco odobri in spremeni pravni okvir EU, da ustreza potrebam tretje države (npr. z določitvijo posebne mejne vrednosti ostankov na ravni EU). Tretje države lahko zaprosijo tudi za uvozno toleranco za živila, ki vsebujejo aktivne snovi, ki v EU niso odobrene,⁴⁶ zato je Unija v primeru uvozne tolerance razvila pravni okvir, s katerim lahko zahteva od tretjih držav, ki izvažajo v EU, da izpolnjujejo enake standarde glede varnosti hrane, kot veljajo za evropske proizvode (glej odstavek 30).

Model se sooča z izzivi

39

V tem delu poročila so opredeljeni izzivi, s katerimi se trenutno sooča model EU za varno hrano. V naslednjih oddelkih so pojasnjeni stopnja dokončanosti pravnega okvira, več obstoječih elementov, ki ogrožajo srednjeročno trajnost modela za varno hrano, in omejitve nadzornega sistema.

V zvezi z nekaterimi elementi zakonskih določb EU je še vedno potrebno izvajanje ali ukrepanje

40

Po letu 2002, ko je bila sprejeta splošna živilska zakonodaja, so začele veljati različne uredbe o kemijskih dejavnikih tveganja v živilih, krmi, živih živalih in rastlinah. V zvezi z nekaterimi elementi zakonskih določb EU je še vedno potrebno izvajanje ali ukrepanje Komisije (glej odstavek 53 in Prilogo III). Nekateri od teh elementov so zato zajeti v nacionalnih ukrepih. Sodišče je ugotovilo, da to vpliva na izvršljivost pravnega okvira in pravilno delovanje trga ter lahko omejuje stopnjo varstva pred kemijskimi dejavniki tveganja, ki so jo zakonodajalci predvideli leta 2002. V tabeli 2 so prikazani primeri elementov zakonskih določb EU, v zvezi s katerimi je še vedno potrebno izvajanje ali ukrepanje Komisije.

41

Sodišče je ugotovilo, da je trenutno v pravu EU nekaj skupin snovi (npr. ostanki pesticidov, zdravila za uporabo v veterinarski medicini) zajetih podrobneje od drugih (npr. encimi, materiali, namenjeni za stik z živili). Komisija še ni izvedla ali naročila medsektorske ocene tveganja, na podlagi katere bi bile takšne razlike upravičene.

Preskuša se trajnost modela EU za varno hrano

42

Elementi pravnega okvira za kemikalije v živilih, krmi, rastlinah in živih živalih so še vedno v fazi priprave (glej odstavek 40 in Prilogo III), kemična industrija pa še naprej raste. Zahteve po odobritvi novih snovi ustvarjajo precejšen pritisk. Družba Ernst & Young je v zunanji oceni agencije EFSA iz leta 2012 ugotovila, da se število odobrenih proizvodov od leta 2006 postopoma povečuje, prav tako pa tudi število vloženih in odobrenih prošenj. Poleg tega je bilo v poročilu navedeno, da prošnje zajemajo več kot 60 % izložkov agencije EFSA, več kot tretjina od njih pa je povezanih z novimi proizvodi. To pomeni, da so zmogljivosti agencije EFSA preobremenjene in da lahko agencija vire namenja ocenam, za katere zaprosi panoga. Različni oddelki agencije so dejansko potrdili, da imajo velike zaostanke, zlasti na področju reguliranih živilskih sestavin, vendar kljub nedavnemu napredku teh zaostankov še niso uspešno obravnavali.

43

Države članice včasih ne zagotovijo podatkov, ki so potrebni za znanstvene ocene,⁴⁷ čeprav to od njih zahteva zakonodaja ali agencija EFSA. Zamude pri znanstvenih ocenah, tudi v agenciji EFSA, vplivajo na sposobnost zakonodajalcev, da sprejemajo nove ali spreminjajo obstoječe zakone. Med razlogi za zamude so omejeni viri in znanstvena telesa, ki imajo težave pri vzdrževanju visoke ravni znanstvenega strokovnega znanja, npr. ker imajo premalo strokovnjakov.

44

Pravni okvir je tako obsežen, da javni organi ne morejo izvajati obsežnih preskusov vseh reguliranih snovi (glej odstavek 50 in Prilogo I).

45

Zaradi teh dejavnikov je ogrožena dolgoročna vzdržnost modela, saj se od njega pričakuje več, kot lahko v svoji trenutni obliki zagotovi. Agencija EFSA se zaveda, da je trajnost področje, na katero se bo treba osredotočiti v prihodnjih letih. Tudi Komisija se temu že posveča s programom REFIT in sektorskimi ocenami.

Omejitve nadzornega sistema

Nadzorni sistem za proizvode, proizvedene ali pridelane v EU

46

Države članice so odgovorne za izvrševanje zakonodaje, ki se uporablja za celotno agroživilsko verigo „od vil do vilic“ (glej sliko 5). V skladu s pravom EU ustrezni organi držav članic preverjajo, ali dejavnosti nosilcev in blago, ki ga ti dajo na trg EU, izpolnjujejo ustrezne standarde in zahteve. Preverjanja morajo izvajati redno, na podlagi tveganja in ustrezno pogosto.⁴⁸

47

Sodišče je ugotovilo, da organi držav članic pregledujejo nadzorne sisteme, ki so jih za obravnavo kemičnih tveganj vzpostavili nosilci živilske dejavnosti, in pridobljene rezultate.⁴⁹ Pri pregledih se lahko zaznajo slabosti pri uporabi reguliranih živilskih sestavin ali fitofarmacevtskih sredstev in zdravil za uporabo v veterinarski medicini, zaradi katerih bi lahko prišlo do prevelikih ostankov teh snovi ali ostankov neodobrenih snovi v živilih. Poleg tega lahko organi držav članic na podlagi nadzornih načrtov vzamejo vzorce za laboratorijske analize.

V preskuse, ki jih države članice opravljajo za živila na trgu EU, so nekatere skupine kemikalij zajete pogosteje kot druge

48

Države članice v svoje načrte niso zavezane vključiti vseh snovi, ki jih ureja EU, vendar morajo preglede načrtovati glede na tveganje. Tri države članice, ki jih je obiskalo Sodišče, izvajajo analizo tveganja za vsak posamezni načrt, tj. običajno posebej za različne skupine snovi, nobena od njih pa ni opravila medsektorske ocene tveganja, da bi različne skupine kemijskih snovi razvrstila glede na stopnjo tveganja.

49

Sodišče je v obiskanih državah članicah⁵⁰ pregledalo poročila laboratorijskih analiz za različne kemijske snovi in ugotovilo, da v teh državah nekatere skupine snovi obravnavajo podrobneje kot druge. Pregledi se osredotočajo na pesticide, zdravila za uporabo v veterinarski medicini in onesnaževala,⁵¹ včasih pa vanje niso zajete regulirane živilske sestavine, kot so arome za živila in živilski encimi. Na sliki 6 so prikazani vzorci⁵², preskušeni leta 2016 za različne skupine kemijskih snovi v treh državah članicah, ki jih je obiskalo Sodišče.

50

Majhno število, v nekaterih primerih pa celo odsotnost pregledov nekaterih snovi (npr. v encimih in materialih, namenjenih za stik z živili, glej sliko 7) je mogoče delno pojasniti z nedokončanim usklajevanjem zakonskih določb na ravni EU (glej odstavka 40 in 41). Trenutni pravni okvir EU državam članicam omogoča izvajanje nekaterih pregledov aditivov in arom, vendar države članice v zvezi s temi snovmi izvajajo le malo pregledov, ker imajo omejene vire, zato preskušanje vseh snovi zanje ni izvedljivo.⁵³ V tabeli 3 je predstavljen povzetek potencialnih tveganj, ki jih države članice ne bodo zajele, če iz pregledov izključijo nekatere regulirane živilske sestavine.

Nadaljnje smernice za obravnavo kršitev

51

Če organi držav članic med uradnimi pregledi zaznajo kršitev, morajo ukrepati, da bi preprečili vstop nevarnih živil na trg in zagotovili, da bo nosilec dejavnosti položaj popravil. Možni ukrepi izvrševanja na ravni držav članic vključujejo uničenje posameznih proizvodov ali njihov umik s trga ter začasno ustavitev ali ukinitev dejavnosti. Poleg tega morajo države članice določiti lastna pravila o sankcijah, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.⁵⁴

52

Sodišče je preučilo nacionalna pravila in ukrepe izvrševanja, ki jih uporabljajo obiskane države članice, ter ugotovilo, da imajo vzpostavljena pravila o sankcijah za kršitve, povezane s kemijskimi dejavniki tveganja. Če laboratorijski preskusi pokažejo, da vzorec presega mejo, določeno s pravom EU, države članice v zvezi s kršitvijo ukrepajo in izvedejo oceno varnosti. Če zadevni proizvod ocenijo za varen, na prvi stopnji običajno izdajo opozorilo ali zahtevajo poostrene preglede. Če ocena varnosti pokaže, da obstaja tveganje za zdravje, države članice izdajo denarno kazen.

53

Vendar je Sodišče ugotovilo, da so se države članice pri ugotovitvah neskladnosti soočale s težavami pri določanju izvršilnih ukrepov, ki bi jih lahko sprejele za posamezne kršitve. Države članice se ne morejo sklicevati na določeno vrednost kot na podlago za določanje vrste izvršilnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti pri neskladnosti.

Komisija pregleduje ukrepe, ki jih sprejmejo organi držav članic

54

Komisija obiskuje države članice, da preveri ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi za izvajanje zakonodaje EU. Nacionalnim organom lahko da priporočila in spremlja njihovo izvajanje. Prav tako lahko opredeli težave, ki vplivajo na izvajanje pravil EU, v okviru drugih mehanizmov, kot so pritožbe, spremljanje poročanja držav članic, obvestila o osnutkih nacionalne zakonodaje in preverjanja prenosa v nacionalno zakonodajo.

55

Komisija ima pri ugotovitvi neskladnosti več možnosti, in sicer od dialoga na ustrezni ravni do formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev. Pošilja lahko tudi dopise na visoki ravni in sproži sodne postopke ter začasno ustavi prodajo nekaterih živil ali določi posebne pogoje zanjo. Take ukrepe mora sprejeti, kadar je verjetno, da živila pomenijo resno tveganje za zdravje ljudi, in kadar obstajajo dokazi za resno napako v nadzornih sistemih države članice. Do danes je tako ravnala v najmanj enem primeru, ko je prepovedala prodajo sira iz mleka, ki je vsebovalo ostanke antibiotikov.

56

Sodišče je pregledalo priporočila, nastala na podlagi revizij, ki jih je izvedla Komisija leta 2016, ter našlo revizijska priporočila v zvezi s pesticidi, onesnaževali in zdravili za uporabo v veterinarski medicini. Komisija v zvezi z reguliranimi živilskimi sestavinami državam članicam ni dajala priporočil ali proti njim izvajala izvršilnih ukrepov.

Nadzorni sistem za proizvode, ki so zaužiti v EU, vendar proizvedeni ali pridelani v tretjih državah

57

Mejni nadzor je pomemben, saj so proizvodi iz tretjih držav za preglede, ki jih izvajajo organi držav članic, prvič na voljo šele takrat, ko pridejo v EU. Ko so uvoženi proizvodi na ozemlju EU, zanje velja ista nadzorna ureditev kot za domače proizvode. Večina uvoženih živil je neživalskega izvora ter vključuje žito, sadje in zelenjavo, kavo, čaj in začimbe (glej sliko 7).

58

Nadzorni sistem EU za uvoz temelji na tveganju za zdravje ljudi, živali in rastlin. Za bolj tvegane uvožene proizvode so potrebni strožji pogoji za vstop v EU, s tem pa tudi višja raven nadzora kot za manj tvegane uvožene proizvode. V skladu s pristopom EU je z živili živalskega izvora povezana večja stopnja tveganja⁵⁵ kot z živili neživalskega izvora, zato so uvožena živila neživalskega izvora običajno vključena v manj pregledov kot uvožena živila živalskega izvora, razen v primeru posebej reguliranega tveganja (glej odstavek 60).

59

Živila živalskega izvora se lahko vnesejo v EU, ko Komisija odobri njihovo državo izvora⁵⁶ in obrate v tretjih državah na podlagi seznamov, ki jih predlagajo te države.^{57, 58}

60

V skladu z zakonskimi določbami EU lahko države članice pogostost in vrsto pregledov uvoženih živil neživalskega izvora na splošno določajo same. V okviru 3 so navedene informacije o izjemah k temu splošnemu pravilu ter povzetek posebnih nadzornih postopkov in uvoznih pogojev, ki se uporabljajo v teh primerih za pošiljke živil neživalskega izvora na zunanjih mejah EU.

61

Države članice so odgovorne za nadzor na zunanjih mejah EU. S preverjanjem dokumentov ter identifikacijskimi in fizičnimi pregledi preverjajo, ali proizvodi živalskega in neživalskega izvora ustrezajo opisu in izpolnjujejo uvozne pogoje EU (glej sliko 9).

O pregledih za ugotavljanje kemijskih dejavnikov tveganja odločajo predvsem države članice.

62

V pravu EU je določena pogostost fizičnih pregledov uvoženih proizvodov živalskega izvora (glej sliko 10) in nekaterih proizvodov neživalskega izvora (glej sliko 11). Fizični pregledi vključujejo odvzem vzorcev za laboratorijske preskuse, vendar najmanjša pogostost razen za omejeno število uvoženih proizvodov običajno ni splošno določena na ravni EU.⁶² O laboratorijskih preskusih za ugotavljanje kemijskih dejavnikov tveganja torej odločajo predvsem posamezne države članice.

63

Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo je orodje EU, ki nacionalnim organom omogoča hitro izmenjavo informacij o zdravstvenih tveganjih, povezanih z živili in krmo. Sodišče je ugotovilo, da se sistem v treh obiskanih državah članicah pogosto uporablja kot vir informacij za načrtovanje laboratorijskih preskusov, saj zagotavlja pomembne informacije o tveganjih.

64

V reviziji je bilo ugotovljeno, da so nadzorni postopki Komisije in držav članic osredotočeni na zaznavanje ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini, nekaterih onesnaževal in pesticidov na podlagi Direktive Sveta 96/23/ES o proizvodih živalskega izvora. Fizični pregledi uvozov živil neživalskega izvora na zunanjih mejah EU zajemajo predvsem ostanke pesticidov in onesnaževala.

65

Sodišče je tudi ugotovilo, da obiskane države članice niti za proizvode živalskega niti za proizvode neživalskega izvora ne izvajajo pregledov za arome za živila, živilske encime in prehranska dopolnila. Poleg tega se živila živalskega izvora redko pregledujejo za aditive ter pesticide in onesnaževala, ki jih urejajo drugi pravni instrumenti EU razen Direktive Sveta 96/23/ES. V okviru 4 je naveden primer načrta države članice, ki ne vključuje preskusov za vse skupine kemijskih dejavnikov tveganja.

Izvršilni ukrepi se ne izvajajo v največjem možnem obsegu

66

Sodišče je pregledalo ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, kadar odkrijejo uvožena živila, ki niso v skladu z zahtevami EU. Organi držav članic varnost uvoženih živil ocenjujejo enako kot varnost proizvodov z izvorom v EU (odstavka 52 in 53). Države članice pošiljke zavrnejo ali proizvode odpokličejo s trga in uvoznikom naložijo plačilo stroškov laboratorijskih analiz. Nobena od treh obiskanih držav članic uvoznikom ne nalaga dodatnih kazni.

67

Komisija lahko pomanjkljivosti obravnava z revizijskimi priporočili, naknadnimi revizijami, dopisi na visoki ravni in srečanji s predstavniki vpletenih tretjih držav. V nasprotju z državami članicam lahko Komisija uvoz začasno ustavi ali zanj določi posebne pogoje⁶³, ta orodja pa tudi dejansko uporablja.⁶⁴ Poleg tega je določila posebne pogoje, na podlagi katerih morajo organi v tretjih državah pred izvozom živil opraviti nekatere preglede, kot so laboratorijske analize.⁶⁵

68

Pravo EU Komisiji tudi omogoča, da obrate v tretjih državah, ki proizvajajo živila živalskega izvora, odstrani s seznama.⁶⁶ Komisija se pri uvrščanju obratov na seznam in njihovi odstranitvi z njega zanaša na tretje države. Vendar jih lahko s seznama odstrani, če pristojni organi v tretjih državah ne dajo zadostnih zagotovil v zvezi z obrati. Do nedavnega Komisija ni uporabila te pravice do odstranitve obrata s seznama.⁶⁷ Službe Komisije menijo, da je treba ponovno preučiti trenutni pravni postopek za odstranitev obrata s seznama.

69

Službe Komisije so opredelile možnosti za izboljšanje načina, kako Komisija obravnava težave tretjih držav pri izpolnjevanju uvoznih zahtev EU. Mednje spada krepitev obstoječe revizije in dejavnosti spremljanja za spodbujanje izpolnjevanja obveznosti in odprave ugotovljenih težav.

Zaključki in priporočila

70

Ta revizija je bila osredotočena na kemijske dejavnike tveganja, katerih škodljivi učinki včasih niso takoj opazni, ker so dolgoročni in kumulativni. Glavno revizijsko vprašanje je bilo: „Ali ima model EU za varno hrano dobro podlago in ali se izvaja tako, da preprečuje, da bi bili proizvodi, porabljeni v EU, izpostavljeni nevarnosti onesnaženja s kemikalijami?“ Sodišče je ugotovilo, da model ima dobro podlago, da velja za referenčnega po vsem svetu in da državljanom EU zagotavlja visoko raven varnosti hrane, toda ugotovilo je tudi, da je trenutno preobremenjen, saj Komisija in države članice nimajo zmogljivosti, da bi ga v celoti izvajale.

71

Sodišče je opredelilo številne nedoslednosti in izzive, s katerimi se trenutno sooča model EU za varno hrano.

72

Pravni okvir, ki ureja varnost kemikalij v živilih, krmi, rastlinah in živih živalih, je še vedno v delu in še ni dosegel stopnje izvajanja, predvidene v živilski zakonodaji EU (glej odstavek 40). Poleg tega se različni oddelki agencije EFSA, ki ocenjujejo prošnje za uporabo kemikalij v živilih ter zagotavljajo znanstvene nasvete, s katerimi vplivajo na evropsko pravo, pravila in oblikovanje politik, soočajo z velikimi zaostanki (glej odstavek 42), kar vpliva na pravilno delovanje delov sistema in trajnost modela kot celote (glej odstavke 46 do 69).

73

Pregledi, ki jih izvajajo javni organi, lahko obsegajo le majhen delež vseh opravljenih pregledov. Sodišče je ugotovilo, da so v nekaterih državah članicah posamezne skupine kemijskih snovi v nadzor zajete pogosteje kot druge (glej odstavke 48 do 50 in 62 do 65) in da je pravni okvir tako obsežen, da javni organi sami težko izpolnjujejo vse odgovornosti, ki so jim naložene (glej odstavke 43 do 45). Verodostojnost modela EU bi se najbolje ohranila tako, da bi se javni nadzorni sistemi dopolnjevali z nadzornimi sistemi zasebnega sektorja, vendar se sinergije med javnimi in zasebnimi nadzornimi sistemi šele začenjajo preučevati (glej odstavke 32 do 34). Sodišče zato priporoča naslednje.

Priporočilo 1 – Pregled zakonodaje in izboljšanje dopolnjevanja med javnimi in zasebnimi nadzornimi sistemi

1. Komisija naj med izvedbo trenutnega programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za pravni okvir, ki ureja živila, krmo, žive živali in rastline, pregleda pravila, ki urejajo obravnavo kemijskih dejavnikov tveganja, ob upoštevanju zmogljivosti za njihovo dosledno izvajanje;

Ciljni rok za uresničitev: 2020.

2. Komisija naj na podlagi že začetega dela in za spodbujanje takšnega dopolnjevanja poišče pot naprej, da bi se lahko javni organi držav članic, kadar je to utemeljeno, v večjem obsegu zanašali na preglede, ki jih izvaja zasebni sektor, za izboljšanje učinkovitosti pregledov ter trajnosti modela EU za varno hrano;

Ciljni rok za uresničitev: 2020.

74

Ena od prednosti modela EU je, da je njegov cilj zagotoviti, da proizvodi iz EU in uvoženi proizvodi zaradi varnosti potrošnikov izpolnjujejo enake visoke varnostne standarde. Sodišče je ugotovilo, da ima EU ustrezno pravno podlago in uveden sistem pregledov za zagotavljanje, da proizvodi ne glede na državo izvora izpolnjujejo standarde EU.

75

Ugotovilo je tudi, da se za zagotavljanje izpolnjevanja varnostnih standardov EU pri uvozu živil za nekatere ostanke pesticidov izvede ocena tveganja in odobrijo uvozne tolerance, če je varno za potrošnike, s čimer se upoštevajo posebni pogoji v tretjih državah (glej odstavke 29, 30 in 38). Sodišče zato priporoča naslednje.

Priporočilo 2 – Ohranitev iste ravni zagotovila za živila, proizvedena v EU, in uvožena živila

V zvezi z ostanki pesticidov naj Komisija pojasni, s kakšnimi ukrepi bo omogočila ohranitev iste ravni zagotovila za živila, proizvedena v EU, in uvožena živila, obenem pa tudi skladnost s pravili STO.

Ciljni rok za uresničitev: 2019.

76

Nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme je pomembno, da ohranjajo visoko raven varnosti hrane. Javni organi držav članic se tega zavedajo, vendar imajo težave pri določanju vrste izvršilnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti pri neskladnosti (glej odstavke 51 do 53 in 66). Komisija je opredelila možnosti za okrepitev svojih postopkov za spremljanje in izvrševanje zakonodaje o živilih (glej odstavke 54 do 56 in 67 do 69). Sodišče zato priporoča naslednje.

Priporočilo 3 – Omogočanje doslednega izvajanja živilske zakonodaje EU

1. Komisija naj državam članicam zagotovi nadaljnja navodila o uporabi izvršilnih ukrepov;

Ciljni rok za uresničitev: 2020.

2. Komisija naj izvede možnosti, ki jih je opredelila, za okrepitev svojih postopkov za spremljanje skladnosti s pravili EU o živilih.

Ciljni rok za uresničitev: 2020.

To poročilo je sprejel senat I, ki ga vodi Nikolaos MILIONIS, član Evropskega računskega sodišča, v Luxembourgu na zasedanju 14. novembra 2018.

Glosar in kratice

Botanične snovi: botanične snovi iz rastlin, alg, gliv in lišajev so na trgu EU splošno dostopne v obliki prehranskih dopolnil. Primeri vključujejo ginko, česen in ginseng. Taki proizvodi so običajno označeni kot naravna živila. Kupiti jih je mogoče brez recepta v lekarnah, supermarketih in specializiranih prodajalnah ter prek spleta.

EFSA: Evropska agencija za varnost hrane

EMA: Evropska agencija za zdravila

Endokrini motilci: kemikalije, ki lahko v nekaterih odmerkih vplivajo na endokrini sistem (tj. na žleze in hormone, ki jih te proizvajajo). Ta vpliv lahko povzroči rakave tumorje, prirojene okvare in druge motnje v razvoju.

FAO: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo

FDA: Uprava ZDA za živila in zdravila

GATT: Splošni sporazum o carinah in trgovini

GD SANTE: Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane

HACCP: analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk

Kodeks: Codex Alimentarius ali živilski kodeks je zbirka standardov, smernic in kodeksov ravnanja, ki jo je sprejela komisija za Codex Alimentarius. Ta komisija je osrednji del skupnega programa FAO in SZO za živilske standarde. Ustanovili sta jo FAO in SZO, da bi varovala zdravje potrošnikov in spodbujala pošteno ravnanje v trgovini z živili.

MVO: mejna vrednost ostankov

Obveščanje o tveganju: interaktivna izmenjava informacij in mnenj v okviru analize tveganja o dejavnikih tveganja in tveganjih, drugih dejavnikih, ki vplivajo na tveganja, in zaznavanjih tveganj med tistimi, ki ocenjujejo tveganja, tistimi, ki skrbijo za obvladovanje tveganj, potrošniki, živilsko dejavnostjo in dejavnostjo proizvodnje krme, znanstveniki in drugimi zainteresiranimi skupinami, vključno s pojasnjevanjem ugotovitev ocene tveganja in podlag za odločitve o obvladovanju tveganja.

Obvladovanje tveganja: za razliko od ocene tveganja je to proces presojanja s posvetovanjem zainteresiranih strani o različnih možnostih delovanja ob upoštevanju ocene tveganja in drugih upoštevanja vrednih dejavnikov in po potrebi izbor primernih možnosti za preprečevanje in nadzor.

Ocena tveganja: proces na znanstveni podlagi, sestavljen iz štirih korakov: prepoznavanja nevarnosti, opredelitve nevarnosti, ocene izpostavljenosti in opredelitve tveganja.

Regulirane živilske sestavine: živilske sestavine, za katere je trenutno potrebno dovoljenje za promet. Mednje spadajo kemijske snovi, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, živilski encimi, arome, arome dima ter viri vitaminov in mineralov, ki se dodajajo živilom.

Sistem hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF): nadzornim organom držav članic za živila in krmo (organom držav članic EU-28 za varnost hrane, Komisiji, agenciji EFSA, agenciji ESA, Norveški, Lihtenštajnu, Islandiji in Švici) omogoča izmenjavo informacij o ukrepih, ki so jih sprejeli v odziv na resna tveganja, zaznana v zvezi z živili ali krmo. Z neprekinjeno storitvijo zagotavlja pošiljanje in prejemanje nujnih obvestil ter skupno in učinkovito odzivanje nanje.

Sporazum SPS: sanitarni in fitosanitarni ukrepi

STO: Svetovna trgovinska organizacija

SZO: Svetovna zdravstvena organizacija

Uvozna toleranca: pomeni mejno vrednost ostankov, določeno za uvožene proizvode za zadovoljitev potreb mednarodne trgovine, kadar:

• uporaba aktivne snovi v fitofarmacevtskem sredstvu za specifični proizvod in način uporabe v Skupnosti ni odobrena iz drugih razlogov in ne zaradi javnega zdravja ali
• je ustrezna druga vrednost, ker je bila obstoječa mejna vrednost ostankov na ravni Skupnosti za specifični proizvod in način uporabe določena iz drugih razlogov in ne zaradi javnega zdravja.

Končne opombe

¹ Nosilci dejavnosti so primarno odgovorni za (a) zagotavljanje skladnosti z vsemi zahtevami živilske zakonodaje Unije in držav članic (kar med drugim vključuje tudi varnost hrane), ki veljajo za njihove dejavnosti in podjetja pod njihovim nadzorom, ter za (b) to, da v ta namen izvajajo lastni nadzor. To je ključni element pri preprečevanju prehranskih kriz, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, saj se s tem uvaja več kontrolnih točk v celotni verigi preskrbe s hrano.

² Svetovno trgovino urejajo pravila STO. Tako EU kot tudi posamezne države članice EU so članice STO.

³ Člen 5 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1) (uredba o splošni živilski zakonodaji).

⁴ Evropska komisija, Food safety EU budget for the future, 7. junij 2018 (https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/future_budget_factsheet_en.pdf).

⁵ Svetovna zdravstvena organizacija, WHO estimates of the global burden of foodborne diseases, Foodborne Diseases Burden Epidemiology Reference Group 2007-2015, slika 12, str. 80.

⁶ V členu 3(14) Uredbe (ES) št. 178/2002 je „dejavnik tveganja“ opredeljen kot biološki, kemijski ali fizikalni dejavnik v živilu ali krmi oziroma lastnost ali stanje živila ali krme, ki lahko ogroža zdravje ljudi.

⁷ Fizikalni dejavniki tveganja so predmeti v živilih, ki lahko ob zaužitju povzročijo poškodbo. Do njih običajno pride zaradi praks ravnanja z živili, ki niso varne, ali nenamernega onesnaženja.

⁸ Biološki dejavniki tveganja so mikrobi, zaradi katerih lahko ljudje zbolijo. Mednje spadajo paraziti, virusi in bakterije. Glavni način za preprečevanje bioloških dejavnikov tveganja je pravilno izvajanje sistema HACCP (analize tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk).

⁹ Ekološka živila imajo certifikat, ki potrjuje, da so bila proizvedena po metodah, skladnih s standardi ekološkega kmetovanja. Skladnost s temi standardi ne pomeni, da je izključena prisotnost vseh kemijskih dejavnikov tveganja, kot so onesnaževala.

¹⁰ Trije najpomembnejši zakonodajni akti, ki niso povezani izrecno s kemijskimi dejavniki tveganja, ampak s celotnim področjem varnosti hrane, so:

• Pogodba o delovanju Evropske unije, ki zagotavlja podlago za politiko EU o varnosti hrane, saj Uniji daje pooblastila, da ukrepa za javno zdravje in varstvo potrošnikov;
• Uredba (ES) št. 178/2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah zakonodaje o živilih in krmi (uredba o splošni živilski zakonodaji), s katero je vzpostavljen okvir za razvoj zakonodaje o živilih in krmi na ravni EU in držav članic, zajema pa vse faze proizvodnje in distribucije živil in krme;
• Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

¹¹ Svetovna zdravstvena organizacija, WHO estimates of the global burden of food-borne diseases: Food-borne disease burden epidemiology reference group 2007-2015, 3. december 2015. To je prva in trenutno najpopolnejša študija, ki jo je SZO pripravila o ocenah bolezni, ki se prenašajo z živili, vključuje pa podatke o štirih kemijskih snoveh (aflatoksinu, kasavinem cianidu, dioksinu in alergenih v arašidih).

¹² Ugotovitev iz zunanjega pregleda agencije EFSA za leto 2012, ki ga je pripravila družba Ernst & Young.

¹³ Na spletišču Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane je navedeno, da si Evropska komisija prizadeva za zagotovitev, da bi bila preskrba s hrano v Evropi najvarnejša na svetu in da bi isti standardi za varnost hrane veljali za vse proizvode, ne glede na njihov izvor https://ec.europa.eu/food/safety/international_affairs/trade_en. To načelo se odraža tudi v členu 11 (uvožena živila in krma) v povezavi s členom 14 (živila morajo biti varna) splošne živilske zakonodaje.

¹⁴ Agencija EFSA je odgovorna za oceno tveganja v zvezi z varnostjo živil, medtem ko je Evropska agencija za zdravila pristojna za ocenjevanje zdravil EU (vključno z zdravili za uporabo v veterinarski medicini).

¹⁵ Izbor držav članic je temeljil na naslednjih merilih: (1) uravnoteženost držav članic z veliko in precej majhno količino uvoza, (2) države članice, v katerih glavni pomisleki v zvezi s kemijskimi dejavniki tveganja v hrani veljajo za različne snovi, in (3) lokacija glavne agencije EU, ki zagotavlja znanstveno svetovanje o kemikalijah v hrani (agencija EFSA v Parmi). Pri izboru držav si je Sodišče prizadevalo tudi za geografsko uravnoteženost. V Italiji je bil zaradi regionalne organiziranosti države poudarek predvsem na pregledih v eni regiji (Liguriji).

¹⁶ Program ustreznosti in uspešnosti predpisov je del agende Komisije za boljše pravno urejanje. Pripomore k preprostosti prava EU, odpravi nepotrebnih bremen in prilagoditvi zakonodaje, ne da bi bili s tem ogroženi cilji politike.

¹⁷ SWD(2018) 38 final, Fitness Check on the General Food Law (Regulation (EC) No 178/2002).

¹⁸ Spiric, D. in drugi, Convergence on EU and USA Food safety Regulation approach, regarding foodborne outbreaks, International 58th Meat Industry Conference „Meat Safety and Quality: Where it goes?“, Procedia Food Science 5(2015) 266–269. Iz poročila je razvidno, da je živilska zakonodaja EU referenčna za ZDA.

¹⁹ Humphrey, J., Food Safety, Private Standards Schemes and Trade: The Implications of the FDA Food Safety Modernization Act, IDS Working Paper Volume 2012 No 403, september 2012.

²⁰ EIOP: besedilo 2008-006 – European governance still technocratic? New modes of governance for food safety regulation in the European Union. Robert Fischer. 2018. Po vzoru EU so številne države, npr. Francija in Nemčija, vzpostavile neodvisne agencije za vrednotenje ter prevzele načelo organizacijskega ločevanja ocen tveganja in obvladovanja tveganja.

²¹ Assessing farmers' cost of compliance with EU legislation in the fields of environment, animal welfare and food safety, CPRA za Evropsko komisijo. AGRI 2011-EVAL-08.

²² V uvodni izjavi 17 Uredbe (ES) št. 178/2002 je zlasti določeno: „Kadar je namen živilske zakonodaje zmanjšati, odpraviti ali preprečiti tveganje za zdravje, trije med seboj povezani sestavni deli analize tveganja — ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju — zagotavljajo sistematsko metodologijo za določitev učinkovitih, primernih in ciljno usmerjenih ukrepov ali drugih dejavnosti za varovanje zdravja.“ Uvodna izjava 19 iste uredbe se glasi: „Splošno je priznano, da sama znanstvena ocena tveganja v nekaterih primerih ne more nuditi vseh informacij, na katerih naj bi temeljila odločitev glede obvladovanja tveganja in da je treba upoštevati tudi druge dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo, vključno z družbenimi, gospodarskimi, tradicionalnimi, etičnimi in okoljskimi dejavniki in izvedljivostjo kontrole.“ Člen 3 vključuje opredelitve vseh treh sestavnih delov.

²³ Evropska agencija za zdravila je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 726/2004, vendar pa je obstajala že od leta 1995 na podlagi starejših direktiv. Odgovorna je za oceno tveganja EU na področju zdravil.

²⁴ Uvodna izjava 21 in člen 7 Uredbe (ES) št. 178/2002.

²⁵ Glede na sporočilo Komisije o previdnostnem načelu (COM(2000) 1 final z dne 2. februarja 2000) bi morali biti ukrepi, sprejeti pri izvajanju tega načela, sorazmerni z izbrano stopnjo varstva, nediskriminatorno izvedeni, skladni s podobnimi, že sprejetimi ukrepi, izbrani na podlagi pregleda potencialnih koristi in stroškov ukrepanja ali neukrepanja (vključno z ekonomsko analizo stroškov in koristi, kadar je to ustrezno in izvedljivo) ter predmet pregleda na podlagi novih znanstvenih podatkov, omogočati pa bi morali tudi dodelitev odgovornosti za pridobivanje znanstvenih dokazov, ki so potrebni za celovitejšo oceno tveganja.

²⁶ Evropska komisija – sporočilo za javnost – Commission adopts Communication on Precautionary Principle.

²⁷ Sporazum STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih (sporazum SPS) je začel veljati z ustanovitvijo Svetovne trgovinske organizacije 1. januarja 1995. Povezan je z izvajanjem uredb o varnosti hrane ter zdravju živali in rastlin.

²⁸ Člen 5 sporazuma SPS.

²⁹ Celotna ocena tveganja vključuje štiri korake: prepoznavanje nevarnosti, opredelitev nevarnosti, oceno izpostavljenosti in opredelitev tveganja.

³⁰ Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

³¹ WTO ANALYTICAL INDEX, SPS Agreement – Preamble (Jurisprudence). Točka 1.5.2 Relationship of the precautionary principle with the SPS Agreement. Januar 2018.

³² Uredba (ES) št. 1107/2009 oziroma Uredba (ES) št. 396/2005.

³³ Povzetek poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal v Bruslju 16. in 17. februarja 2017: države članice so poudarile težave, ki jih lahko to povzroči na mednarodni ravni (Codex Alimentarius), in vprašanja odgovornosti za take politične odločitve na njihovi ravni, glede na to, da imajo v postopku obravnave prošenj za uvozno toleranco vlogo prvega ocenjevalca; in povzetek poročila Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki se je sestal v Bruslju 13. in 14. junija 2018, točka dnevnega reda A.14.

³⁴ Nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije v podjetjih pod njihovim nadzorom morajo zagotavljati, da živila in krma izpolnjujejo zahteve živilske zakonodaje, ki veljajo za njihove dejavnosti, ter preverjati izpolnjevanje teh zahtev.

³⁵ Jasna delitev odgovornosti med nosilci živilske dejavnosti in javnimi organi vzdolž prehranske verige je v rezultatih preverjanja ustreznosti splošne živilske zakonodaje priznana kot prispevek k povečanju učinkovitosti.

³⁶ V skladu s členom 17(1) Uredbe (ES) št. 178/2002.

³⁷ Številke temeljijo na poročilih agencije EFSA.

³⁸ Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

³⁹ V preglednem poročilu z naslovom O sodelovanju med sistemom uradnega nadzora krme in zasebnimi shemami certificiranja (DG(SANTE) 2016-8975) je navedenih več prednosti za pristojne organe, ki sodelujejo z zasebnimi shemami certificiranja. http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/overview_reports/

⁴⁰ Health and Food Audits and Analysis Programme 2017. Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane.

⁴¹ Na primer DG(SANTE) 2017-6072. Končno poročilo o zbiranju informacij v Nemčiji med 28. novembrom 2017 in 6. decembrom 2017 o sinergijah uradnega nadzora s pregledi, ki jih zagotavljajo nosilci živilske dejavnosti, in shemami certificiranja, ki jih izvajajo tretje osebe. http://ec.europa.eu/food/audits-analysis/audit_reports/ . Nizozemski organi so prav tako izrazili podobne pomisleke med revizijskim obiskom v okviru te revizije.

⁴² Ocenjena potrošnja = proizvodnja v EU + uvoz – izvoz. Podatki o proizvodnji v EU: 734 milijonov ton (vir: količine kmetijske proizvodnje v EU v letu 2013 v milijonih ton, Faostat). Podatki o uvozu: skoraj 93 milijonov ton v letu 2016, podatki o izvozu: 91 milijonov ton (vir: http://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/EDN-20171016-1?inheritRedirect=true).

⁴³ Na primer, seznami kemijskih snovi v živilskem kodeksu morda niso izčrpni ali pa imajo lahko države članice še vedno drugačne pravne omejitve za posamezno snov (npr. drugačna mejna vrednost ostankov).

⁴⁴ https://ec.europa.eu/food/safety/official_controls/legislation/imports_en

⁴⁵ 13 % vseh proizvodov, zaužitih v EU, je uvoženih (glej opombo 42), vendar je bilo s proizvodi, uvoženimi iz tretjih držav, povezanih 26,4 % (22 345) vseh vzorcev (84 657), 67 % (56 749) pa jih je izviralo iz držav poročevalk (EU, Islandije in Norveške). The 2016 European Union report on pesticide residues in food, Evropska agencija za varnost hrane.

⁴⁶ Na primer, če te snovi niso bile odobrene iz razlogov, ki niso zdravstveni.

⁴⁷ Na primer podatkov o prisotnosti ali podatkov o porabi živil.

⁴⁸ Države članice lahko o ustreznem številu pregledov načeloma odločajo same, vendar je lahko v zakonodaji EU določena pogostost za specifične proizvode, npr. v Prilogi IV k Direktivi Sveta 96/23/ES so določene količine in pogostost vzorčenja za žive živali in živalske proizvode.

⁴⁹ Člen 10 Uredbe (ES) št. 882/2004.

⁵⁰ Predstavljene informacije se nanašajo le na tri države članice, obiskane med revizijo. Za regulirane živilske sestavine in onesnaževala, ki niso vključeni v Direktivo Sveta 96/23/ES, na ravni EU ni poročil. Za ostanke pesticidov in zdravil za uporabo v veterinarski medicini agencija EFSA vsako leto pripravi poročilo o rezultatih preskusov v državah članicah.

⁵¹ Ti preskusi pa ne obravnavajo vseh vidikov kemičnih tveganj, kot je kopičenje pesticidov (glej odstavek 7 v Prilogi III).

⁵² Vzorec lahko vključuje več preskusov za različne snovi.

⁵³ Pogoji uporabe v Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila so opisani na 314 straneh (Priloge II do IV).

⁵⁴ Člena 54 in 55 Uredbe (ES) št. 882/2004.

⁵⁵ Z uvoženimi proizvodi živalskega izvora in živimi živalmi je povezana visoka stopnja tveganja, saj se lahko z njimi prenašajo resne človeške in živalske bolezni. Spletišče GD SANTE: https://ec.europa.eu/food/safety/official_controls/legislation/imports/animal_en

⁵⁶ V skladu s členom 11(4) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 139, 30.4.2004, str. 206), Komisija pregleda razmere glede javnega zdravja in zdravja živali v zadevni tretji državi, tako da zahteva in preuči dokumente, praviloma pa državo tudi obišče. Ta pregled v zvezi s kemičnimi tveganji zajema zakone tretje države o proizvodih živalskega izvora, uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini, pripravi in uporabi krme ter odobritvi programa za nadzor ostankov.

⁵⁷ Komisija med revizijami v tretjih državah pregleda vzorec teh obratov. Komisija je tudi obvestila Sodišče, da pripravlja poročilo o rezultatih svoje ocene obratov v tretji državi, ki so bili odobreni za izvoz v EU.

⁵⁸ V skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 ter členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 854/2004 so organi v tretjih državah odgovorni za preglede in zagotavljanje, da obrati izpolnjujejo zahteve EU za posamezne kategorije živilskih proizvodov.

⁵⁹ Uredba Komisije (ES) št. 669/2009 z dne 24. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES (UL L 194, 25.7.2009, str. 11).

⁶⁰ V Uredbo Komisije (ES) št. 669/2009 je trenutno vključenih 35 različnih proizvodov in 24 tretjih držav. Najpogostejši proizvodi so oreški, zelenjava, zelišča in začimbe. V uredbi je določena pogostost identifikacijskih in fizičnih pregledov, vključno z laboratorijskimi preskusi (5-, 10-, 20- ali 50-odstotna). Seznam proizvodov in pogostost pregledov se pregledata vsakih šest mesecev na podlagi rezultatov pregledov.

⁶¹ EU je v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 884/2014 z dne 13. avgusta 2014 o uvedbi posebnih pogojev, ki urejajo uvoz nekatere krme in živil iz nekaterih tretjih držav, zaradi tveganja onesnaženja z aflatoksini ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1152/2009 (UL L 242, 14.8.2014, str. 4), Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/175 z dne 5. februarja 2015 o določitvi posebnih pogojev, ki se uporabljajo za uvoz gume guar, s poreklom ali poslane iz Indije, zaradi tveganj onesnaženja s pentaklorofenolom in dioksini (UL L 30, 6.2.2015, str. 10), Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 885/2014 z dne 13. avgusta 2014 o določitvi posebnih pogojev, ki se uporabljajo za uvoz okre in karijevih listov iz Indije, in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 91/2013 (UL L 242, 14.8.2014, str. 20) ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/186 z dne 2. februarja 2017 o določitvi posebnih pogojev, ki se zaradi mikrobiološke kontaminacije uporabljajo za vnos pošiljk iz nekaterih tretjih držav v Unijo, in o spremembi Uredbe (ES) št. 669/2009 te posebne pogoje določila za nekatere proizvode iz 12 tretjih držav, predvsem zaradi tveganja onesnaževal v oreških in suhem sadju.

⁶² Poleg določb, navedenih v okviru 3, še Odločba Komisije 2002/805/ES z dne 15. oktobra 2002 o varstvenih ukrepih glede iz Ukrajine uvoženih proizvodov živalskega izvora za prehrano živali (UL L 278, 16.10.2002, str. 24), Sklep Komisije 2010/381/EU z dne 8. julija 2010 o nujnih ukrepih v zvezi s pošiljkami proizvodov iz ribogojstva, uvoženih iz Indije in namenjenih za prehrano ljudi (UL L 174, 9.7.2010, str. 51), Sklep Komisije 2010/220/EU z dne 16. aprila 2010 o nujnih ukrepih v zvezi s pošiljkami gojenih ribiških proizvodov, uvoženih iz Indonezije in namenjenih za prehrano ljudi (UL L 97, 17.4.2010, str. 17), in Odločba Komisije 2002/251/ES z dne 27. marca 2002 o nekaterih zaščitnih ukrepih v zvezi s perutninskim mesom in nekaterimi ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi in uvoženih iz Tajske (UL L 84, 28.3.2002, str. 77).

⁶³ Člen 53(1)(b) Uredbe (ES) št. 178/2002.

⁶⁴ Na primer: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/943 z dne 18. junija 2015 o nujnih ukrepih za začasno ustavitev uvoza sušenega fižola iz Nigerije in o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 669/2009 (UL L 154, 19.6.2015, str. 8).

⁶⁵ Na primer: Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/175 in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 885/2014.

⁶⁶ Člen 12(4)(c) Uredbe (ES) št. 854/2004.

⁶⁷ Prvi obrat, ki ga je Komisija na svojo pobudo odstranila s seznama, je v Braziliji. Odstranjen je bil zaradi salmonele in goljufij, povezanih z laboratorijskimi certifikati za meso in mesne proizvode, izvožene v EU.

⁶⁸ https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/food-additive-re-evaluations

⁶⁹ Uredba Komisije (EU) št. 1129/2011 z dne 11. novembra 2011 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama Unije aditivov za živila (UL L 295, 12.11.2011, str. 1–177).

⁷⁰ Priloga II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 vsebuje seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje uporabe teh aditivov.

⁷¹ Člen 1 Uredbe (ES) št. 1332/2008.

⁷² Uvodna izjava 14 in člen 17 Uredbe (ES) št. 1332/2008.

⁷³ Vir: podatkovna zbirka Komisije o aromah za živila.

⁷⁴ V delu A seznama EU so štiri različne opombe: 1) ocenjevanje opravi Agencija, 2) dodatni znanstveni podatki se predložijo do 31. decembra 2012, 3) dodatni znanstveni podatki se predložijo do 30. junija 2013 in 4) dodatni znanstveni podatki se predložijo do 31. decembra 2013.

⁷⁵ Člen 20(2) Uredbe (ES) št. 1334/2008.

⁷⁶ Strokovno glasilo EFSA 2012, 10(5):2663. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2012.2663.

⁷⁷ https://effl.lexxion.eu/article/EFFL/2013/3/241

⁷⁸ Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

⁷⁹ Komisija je nedavno zaključila celovito, na dokazih temelječo oceno uredbe o splošni živilski zakonodaji z vidika politike (preverjanje ustreznosti) za celotni živilski sektor v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT); delovni dokument služb Komisije, The REFIT evaluation of the General Food Law (Regulation (EC) No 178/2002) („Ocena splošne živilske zakonodaje (Uredbe (ES) št. 178/2002) v okviru programa REFIT“), (preverjanje ustreznosti), SWD(2018) 38 final, z dne 15. januarja 2018.

⁸⁰ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih], COM/2018/0179 final z dne 11. aprila 2018.

⁸¹ Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih], COM/2018/0179 final, z dne 11. aprila 2018.

⁸² Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1) (uredba o splošni živilski zakonodaji).

⁸³ Člen 14 in člen 17(1) uredbe o splošni živilski zakonodaji.

⁸⁴ Za obvladovanje tveganja je odgovorna predvsem Komisija, pri čemer ji pomagajo predstavniki držav članic v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo (PAFF) ter, odvisno od postopkov, ki se uporabljajo, Svet in Evropski parlament. Kar zadeva Komisijo, je za obvladovanje tveganja na področju živil odgovoren njen generalni direktorat za zdravje in varnost hrane.

⁸⁵ V uredbi o splošni živilski zakonodaji je neizčrpen seznam upoštevanja vrednih dejavnikov naveden v uvodni izjavi 19, in sicer so to med drugim družbeni, gospodarski, tradicionalni, etični in okoljski dejavniki ter izvedljivost kontrole. Uporaba upoštevanja vrednih dejavnikov v procesu odločanja EU ni statična; natančen izbor dejavnikov in pomen, ki se jim pripisuje, se razlikujeta glede na posamezne primere ter sta odvisna od zadevne tematike in ukrepa.

⁸⁶ Delovni dokument služb Komisije, The REFIT Evaluation of the General Food Law (Regulation (EC) No 178/2002) („Ocena splošne živilske zakonodaje (Uredbe (ES) št. 178/2002) v okviru programa REFIT“), SWD(2018) 38 final z dne 15. januarja 2018, (preverjanje ustreznosti), str. 89.

⁸⁷ Npr. materiali, namenjeni za stik z živili, razen plastike, prehranska dopolnila ter živila z dodanimi vitamini in minerali, kar zadeva določanje najvišjih ravni snovi, ter nepopolno izvajanje na ravni EU glede zdravstvenih in prehranskih trditev, kar zadeva botanične snovi.

⁸⁸ Delovni dokument služb Komisije, The REFIT Evaluation of the General Food Law (Regulation (EC) No 178/2002) („Ocena splošne živilske zakonodaje (Uredbe (ES) št. 178/2002) v okviru programa REFIT“), SWD(2018) 38 final z dne 15. januarja 2018, (preverjanje ustreznosti), str. 89.

⁸⁹ Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih], COM/2018/0179 final z dne 11. aprila 2018.

⁹⁰ Delovni dokument služb Komisije, The REFIT Evaluation of the General Food Law (Regulation (EC) No 178/2002) („Ocena splošne živilske zakonodaje (Uredbe (ES) št. 178/2002) v okviru programa REFIT“), SWD(2018) 38 final z dne 15. januarja 2018, (preverjanje ustreznosti), str. 39.

⁹¹ Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih], COM/2018/0179 final z dne 11. aprila 2018.

⁹² Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih], COM/2018/0179 final z dne 11. aprila 2018.

Dogodek	Datum
Sprejetje revizijskega memoranduma / začetek revizije	29.11.2017
Osnutek poročila uradno poslan Komisiji (ali drugemu revidirancu)	27.9.2018
Sprejetje končnega poročila po razčiščevalnem postopku	14.11.2018
Prejeti uradni odgovori Komisije (ali drugega revidiranca) v vseh jezikih	6.12.2018

Revizijska ekipa

Posebna poročila Evropskega računskega sodišča predstavljajo rezultate njegovih revizij politik in programov EU ali tem v zvezi z upravljanjem na posameznih področjih proračuna. Računsko sodišče izbira in načrtuje revizijske naloge tako, da je njihov učinek kar največji, in pri tem upošteva tveganje za smotrnost ali skladnost, višino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politični in javni interes.

To poročilo je sprejel revizijski senat I, ki ga vodi član Evropskega računskega sodišča Nikolaos Milionis in je specializiran za trajnostno rabo naravnih virov. Revizijo je vodil član Evropskega računskega sodišča Janusz Wojciechowski, pri njej pa so sodelovali vodja njegovega kabineta Kinga Wisniewska-Danek, atašejka v njegovem kabinetu Katarzyna Radecka-Moroz, vodilni upravni uslužbenec Michael Bain, vodja naloge Maria Eulàlia Reverté i Casas, namestnica vodje naloge Päivi Piki, revizorji Ioannis Papadakis, Manuel Dias Ferreira Martins in Ermira Vojka ter asistentka Terje Teppan-Niesen. Jezikovno podporo so zagotovili Philippe Colmant, Vesna Marn in Michael Pyper.

Od leve proti desni: Eulàlia Reverté i Casas, Katarzyna Radecka-Moroz, Janusz Wojciechowski, Michael Bain, Päivi Piki in Manuel Dias Ferreira Martins.

Stik

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE
12, rue Alcide De Gasperi
1615 Luxembourg
LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1
Vprašanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspx
Spletišče: eca.europa.eu
Twitter: @EUAuditors

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.
Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

PDF	ISBN 978-92-847-1580-0	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/259459	QJ-AB-18-032-SL-N
HTML	ISBN 978-92-847-1574-9	ISSN 1977-5784	doi:10.2865/136201	QJ-AB-18-032-SL-Q

© Evropska unija, 2018

Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba zaprositi neposredno imetnike avtorskih pravic.

STIK Z EU

Osebno
Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Po telefonu ali elektronski pošti
Europe Direct je služba, ki odgovarja na vaša vprašanja o Evropski uniji. Nanjo se lahko obrnete:

• s klicem na brezplačno telefonsko številko: 00 800 6 7 8 9 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo),
• s klicem na navadno telefonsko številko: +32 22999696 ali
• po elektronski pošti s spletne strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

ISKANJE INFORMACIJ O EU

Na spletu
Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/contact_sl.

Publikacije EU
Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s https://publications.europa.eu/sl/publications ali jih naročite. Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Zakonodaja EU in drugi dokumenti
Do pravnih informacij EU, vključno z vso zakonodajo EU od leta 1951 v vseh uradnih jezikovnih različicah, lahko dostopate na spletišču http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl.

Odprti podatki EU
Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.