30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 232/35


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 28. avgusta 2013

o italijanskem osnutku odloka o metodah za navajanje porekla mleka z dolgim rokom trajanja, steriliziranega mleka, mikrofiltriranega pasteriziranega mleka in mleka, pasteriziranega pri visoki temperaturi

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5517)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/444/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (1) ter zlasti člena 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 19 Direktive 2000/13/ES so italijanski organi 9. novembra 2012 Komisijo obvestili o osnutku odloka, ki med drugim določa zahteve za obvezno označevanje mleka z dolgim rokom trajanja, steriliziranega mleka, mikrofiltriranega pasteriziranega mleka in mleka, pasteriziranega pri visoki temperaturi.

(2)

Člen 2(1) priglašenega odloka določa, da mora biti na oznakah na steriliziranem mleku z dolgim rokom trajanja, steriliziranem mleku, mikrofiltriranem pasteriziranem mleku in mleku, pasteriziranem pri visoki temperaturi, navedena država mlečne kmetije, iz katere obdelano mleko prihaja, oz. navedeno, ali izvira iz „EU“ ali iz „tretjih držav“, če mleko izvira iz ene ali več držav članic Evropske unije oz. iz tretjih držav.

(3)

Direktiva 2000/13/ES določa uskladitev nekaterih nacionalnih določb in ureditev neusklajenih nacionalnih določb ter s tem omogoča uskladitev pravil o označevanju živil. Obseg usklajevanja je določen v členu 3(1) navedene direktive, v katerem so naštete vse navedbe, ki jih mora vsebovati oznaka živil v skladu s členi 4 do 17 in ob upoštevanju izjem, ki so v njih predvidene.

(4)

V skladu s točko 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES mora biti navedba kraja porekla ali izvora navedena, „kadar bi lahko potrošnik brez te navedbe bil v zmoti glede pravega porekla ali izvora živila“.

(5)

Člen 4(2) Direktive 2000/13/ES določa, da lahko predpisi Unije ali, če ti ne obstajajo, nacionalni predpisi za posebej navedena živila zahtevajo dodatne navedbe poleg navedb iz člena 3(1) navedene direktive.

(6)

Člen 18(2) Direktive 2000/13/ES omogoča sprejetje neusklajenih nacionalnih predpisov, če ti temeljijo na enem od razlogov iz navedenega člena, med katerimi sta med drugim zaščita javnega zdravja in preprečevanje prevar, in so ti predpisi taki, da ne ovirajo uporabe opredelitev in določb iz Direktive 2000/13/ES. Kadar država članica predloži osnutek nacionalnih predpisov o označevanju, je zato treba preučiti njihovo usklajenost z navedenimi zahtevami in določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(7)

Italijanski organi trdijo, da je priglašeni ukrep nujen za zaščito interesov potrošnikov in za krepitev preprečevanja in zatiranja goljufij na področju živil. Razloženo je bilo, da v nasprotju s prepričanjem italijanskih potrošnikov mleko na italijanskem trgu ni izključno domačega porekla in je zato navedba o poreklu na oznaki postala nepogrešljiva, če se želimo izogniti zavajanju potrošnikov. Glede na zgoraj navedeno in na podlagi točke 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES italijanski organi trdijo, da so določbe iz člena 2(1) upravičene.

(8)

Točka 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES zagotavlja ustrezen mehanizem boja proti zavajanju potrošnikov, kadar bi se iz nekaterih elementov dalo sklepati, da je določeno živilo drugačnega porekla ali izvora, kot je v resnici. Naloga nosilcev živilske dejavnosti je, da zagotovijo prisotnost informacije o poreklu ali izvoru živila na oznaki, kadar bi njihova odsotnost lahko zavedla potrošnike. Naloga nacionalnih izvršilnih organov je, da zagotovijo skladnost s to obveznostjo.

(9)

Določbe iz člena 2(1) priglašenega odloka bi pomenile, da so zadevna živila vedno predstavljena na način, ki italijanskega potrošnika zavaja glede pravega porekla ali izvora. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da področje uporabe priglašenega odloka ne zajema mleka z (zelo) omejenim rokom uporabe (surovo mleko, pasterizirano mleko). Prav navedeno mleko bi utegnilo potrošnike zavesti, da je italijanskega porekla.

(10)

Razen navedbe, da je interese potrošnikov treba zaščititi, italijanski organi niso podali zadostne utemeljitve, na podlagi katere bi lahko zaključili, da je obvezna navedba porekla pri proizvodih iz člena 1 priglašenega odloka, za katere ne velja zahteva iz točke 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES, nujna.

(11)

Italijanski organi zato niso dokazali, da je navedba porekla, ki jo določa priglašeni odlok, nujna za uresničitev katerega od ciljev iz člena 18(2) Direktive 2000/13/ES.

(12)

Na podlagi teh ugotovitev je Komisija v skladu s tretjim odstavkom člena 19 Direktive 2000/13/ES predložila negativno mnenje o navedenih določbah priglašenega odloka.

(13)

Italijanske organe je zato treba pozvati, naj ne sprejmejo določb člena 2(1) priglašenega odloka.

(14)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Italijanska republika ne bo sprejela določb člena 2(1) priglašenega odloka o metodah za navajanje porekla mleka z dolgim rokom trajanja, steriliziranega mleka, mikrofiltriranega pasteriziranega mleka in mleka, pasteriziranega pri visoki temperaturi.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 28. avgusta 2013

Za Komisijo

Tonio BORG

Član Komisije


(1)   UL L 109, 6.5.2000, str. 29.