|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/1052 |
28.5.2025 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2025/1052
z dne 19. maja 2025
o skladnosti ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Slovenija predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu
(notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 2925)
(Besedilo v slovenskem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11(3), točka (c), Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2024/2803 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o izvajanju enotnega evropskega neba (2) ter zlasti člena 58(3) Uredbe,
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/317 z dne 11. februarja 2019 o določitvi načrta izvedbe in ureditve pristojbin na enotnem evropskem nebu ter razveljavitvi izvedbenih uredb (EU) št. 390/2013 in (EU) št. 391/2013 (3) ter zlasti člena 14(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
SPLOŠNE UGOTOVITVE
|
(1) |
V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 morajo države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe in ureditve pristojbin pripraviti načrte za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja, vključno s cilji uspešnosti. Ti načrti morajo vključevati lokalne cilje uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za zadevno referenčno obdobje. |
|
(2) |
Vseevropski cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje (2025–2029) so bili določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2024/1688 (4). |
|
(3) |
Vse države članice so pripravile in sprejele osnutke načrtov izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki so bili do 1. oktobra 2024 predloženi Komisiji v oceno. Po preverjanju popolnosti navedenih osnutkov načrtov izvedbe je Komisija od držav članic zahtevala, naj do 15. novembra 2024 predložijo posodobljene osnutke načrtov izvedbe. |
|
(4) |
Ocena Komisije iz tega sklepa temelji na posodobljenem osnutku načrta izvedbe za četrto referenčno obdobje, ki ga je predložila Slovenija (v nadaljnjem besedilu: osnutek načrta izvedbe). |
|
(5) |
Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene osnutkov načrtov izvedbe. |
|
(6) |
V skladu s členom 14(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, in sicer na podlagi meril iz točke 1 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi, po potrebi ob upoštevanju lokalnih okoliščin. |
|
(7) |
Komisija je svojo oceno osnutka načrta izvedbe dopolnila s pregledom elementov iz točke 2 Priloge IV k navedeni izvedbeni uredbi. Glede točke 2.1(d)(vii) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da v okviru pregleda ni izvedla podrobne analize metodologije, ki jo je Slovenija uporabila za razporeditev stroškov med službami na rutah in terminalih v četrtem referenčnem obdobju. Komisija na tej stopnji še ni sprejela nobenega sklepa glede skladnosti navedene metodologije za razporeditev stroškov s točkama (e) in (f) člena 15(2) Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (5) ter členom 22(5) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. |
OCENA KOMISIJE
Ocena ciljev glede varnosti
|
(8) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe ocenjena v skladu s točko 1.1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. |
|
(9) |
Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, ki jih je Slovenija predlagala glede učinkovitosti upravljanja varnosti, razčlenjeni po ciljih glede upravljanja varnosti in izraženi kot raven izvajanja, so:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(10) |
Komisija je ugotovila, da so cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Slovenija predlagala za izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa (Kontrola zračnega prometa Slovenije), enaki vseevropskim ciljem glede varnosti za posamezno koledarsko leto za obdobje od 2025 do 2029. |
|
(11) |
Komisija ugotavlja, da osnutek načrta izvedbe za Kontrolo zračnega prometa Slovenije določa ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede varnosti, kot so opredelitev nove izhodiščne vrednosti operativnega tveganja, ki se redno pregleduje, ocenjevanje statističnih podatkov in uporaba sistema opozarjanja, ki omogoča odkrivanje neugodnih varnostnih trendov, za namene spremljanja. |
|
(12) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 9, 10 in 11 bi bilo treba lokalne cilje uspešnosti glede varnosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti. |
Ocena ciljev glede okolja
|
(13) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo ocenjena v skladu z merilom iz točke 1.2 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede okolja, ki jih je predlagala Slovenija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil pripravljen v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2019/123 (6) in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(14) |
Cilji uspešnosti glede okolja, ki jih je Slovenija predlagala za četrto referenčno obdobje, in ustrezne nacionalne referenčne vrednosti iz ERNIP, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:
|
|
(15) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Slovenija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(16) |
Komisija ugotavlja, da je Slovenija v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede okolja, vključno z izvajanjem čezmejnega zračnega prostora prostih rut in uporabo priporočil za izboljšanje učinkovitosti leta, določenih v ERNIP. |
|
(17) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 14, 15 in 16 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
Ocena ciljev glede zmogljivosti
|
(18) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede zmogljivosti, je bila skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede povprečne zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let ocenjena na podlagi merila iz točke 1.3 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317. V skladu s tem so bili cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Slovenija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi, določenimi v načrtu delovanja omrežja, ki je bil pripravljen v skladu s členom 9 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/123 in na voljo ob sprejetju vseevropskih ciljev uspešnosti za četrto referenčno obdobje, tj. 2. julija 2024. |
|
(19) |
Cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je Slovenija predlagala za četrto referenčno obdobje, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let, in ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja so:
|
|
(20) |
Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti na ruti, ki jih je predlagala Slovenija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za posamezno koledarsko leto četrtega referenčnega obdobja. |
|
(21) |
Komisija ugotavlja, da je Slovenija v osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na ruti, vključno z izvajanjem okrepljenega upravljanja pretoka zračnega prometa in zmogljivosti, prilagoditvami organizacije prometa v odziv na spremembe regionalnih prometnih tokov, usposabljanjem in zaposlovanjem dodatnih kontrolorjev zračnega prometa ter nadgradnjami sistema upravljanja zračnega prometa. |
|
(22) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 19, 20 in 21 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
Ocena ciljev glede stroškovne učinkovitosti
|
(23) |
Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, je bila na podlagi meril iz točk 1.4(a), (b) in (c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev iz osnutka načrta izvedbe glede ugotovljenih stroškov na enoto za navigacijske službe zračnega prometa na ruti. Ta merila vključujejo trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju, dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v tretjem in četrtem referenčnem obdobju (2020–2029) ter izhodiščno vrednost ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v primerjavi s povprečno vrednostjo območij zaračunavanja, kjer imajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa podobno delovno in gospodarsko okolje. |
|
(24) |
Cilji glede stroškovne učinkovitosti na ruti, ki jih je Slovenija predlagala za četrto referenčno obdobje, in povezane izhodiščne vrednosti so:
|
|
(25) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(a) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v četrtem referenčnem obdobju v Sloveniji znaša –1,2 %, kar je v skladu s trendom na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,2 %. |
|
(26) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(b) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni območja zaračunavanja v tretjem in četrtem referenčnem obdobju v Sloveniji znaša –1,5 %, kar je bolje od dolgoročnega trenda na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,0 %. |
|
(27) |
Kar zadeva merilo za ocenjevanje iz točke 1.4(c) Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, Komisija ugotavlja, da izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto v Sloveniji znaša 55,98 EUR v realnih cenah iz leta 2022 in je za 55,4 % višja od povprečne izhodiščne vrednosti 36,04 EUR v realnih cenah iz leta 2022 zadevne primerjalne skupine iz člena 7 Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688. |
|
(28) |
Jasno je, da je trend ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju v Sloveniji v skladu s trendom ugotovljenih stroškov na enoto v četrtem referenčnem obdobju na ravni Unije, medtem ko dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto v Sloveniji presega dolgoročni trend ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije. Slovenija tako dokazuje, da lahko učinkovito povečanje stroškovne učinkovitosti doseže na srednjeročni in dolgoročni ravni. Komisija zato meni, da odstopanje izhodiščne vrednosti Slovenije od ustrezne primerjalne skupine iz uvodne izjave 27 ne izključuje skladnosti Slovenije z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti. |
|
(29) |
Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 24 do 28 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti iz osnutka načrta izvedbe šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje. |
SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(30) |
Glede na navedeno bi bilo treba cilje uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe Slovenije šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Slovenija predložila za četrto referenčno obdobje, navedeni v Prilogi k temu sklepu, so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje iz Izvedbenega sklepa (EU) 2024/1688.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Slovenijo.
V Bruslju, 19. maja 2025
Za Komisijo
Apostolos TZITZIKOSTAS
član Komisije
(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/549/oj.
(2) UL L, 2024/2803, 11.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2803/oj.
(3) UL L 56, 25.2.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/317/oj.
(4) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2024/1688 z dne 12. junija 2024 o določitvi vseevropskih ciljev uspešnosti za omrežje za upravljanje zračnega prometa za četrto referenčno obdobje, ki se začne 1. januarja 2025 in konča 31. decembra 2029 (UL L, 2024/1688, 17.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2024/1688/oj).
(5) Uredba (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (UL L 96, 31.3.2004, str. 10, http://data.europa.eu/eli/reg/2004/550/oj).
(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/123 z dne 24. januarja 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa in o razveljavitvi Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (UL L 28, 31.1.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2019/123/oj).
PRILOGA
Cilji uspešnosti iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Slovenija, za katere je bilo ugotovljeno, da so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za četrto referenčno obdobje
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE VARNOSTI
|
Slovenija |
Cilji glede učinkovitosti upravljanja varnosti, izraženi kot raven izvajanja, ki sega od ravni A do ravni D Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) |
|||||
|
Izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa |
Cilj glede upravljanja varnosti |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Kontrola zračnega prometa Slovenije |
varnostna politika in cilji |
C |
C |
C |
C |
C |
|
obvladovanje varnostnega tveganja |
D |
D |
D |
D |
D |
|
|
zagotavljanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
spodbujanje varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
|
kultura varnosti |
C |
C |
C |
C |
C |
|
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE OKOLJA
|
Slovenija |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede okolja, izraženi kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo |
1,70 % |
1,67 % |
1,64 % |
1,61 % |
1,58 % |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE ZMOGLJIVOSTI
|
Slovenija |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, izraženi v minutah zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa na ruti na let |
0,17 |
0,12 |
0,08 |
0,07 |
0,07 |
KLJUČNO PODROČJE USPEŠNOSTI GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI
|
Slovensko območje zaračunavanja na ruti |
Izhodiščna vrednost za leto 2019 |
Izhodiščna vrednost za leto 2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
2028 |
2029 |
|
Cilji in izhodiščne vrednosti na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, izraženi kot ugotovljeni stroški na enoto (v realnih cenah iz leta 2022) |
EUR 60,67 |
EUR 55,98 |
EUR 55,22 |
EUR 55,13 |
EUR 54,65 |
EUR 54,12 |
EUR 52,83 |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/1052/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)