|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/801 |
10.4.2026 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/801
z dne 9. aprila 2026
o uvedbi začasnih protidampinških dajatev na uvoz tereftalne kisline s poreklom iz Republike Koreje in Združenih mehiških držav
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,
po posvetovanju z državami članicami,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Začetek
|
(1) |
Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. avgusta 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom tereftalne kisline s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) in Združenih mehiških držav (v nadaljnjem besedilu: Mehika) (v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevni državi). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku). |
|
(2) |
Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, vložene 30. junija 2025. Pritožbo je vložil en proizvajalec Unije s sedežem v Belgiji, INEOS Aromatics (v nadaljnjem besedilu: INEOS ali pritožnik), ki predstavlja več kot [27–47 %] proizvodnje tereftalne kisline industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave. |
1.2 Registracija
|
(3) |
Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka. |
1.3 Zainteresirane strani
|
(4) |
Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce, korejske in mehiške organe ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju. |
|
(5) |
Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.4 Pripombe o začetku preiskave
|
(6) |
Korejska vlada in več zainteresiranih strani je predložilo pripombe o začetku preiskave, in sicer: mehiška proizvajalca izvoznika Akra Polyester, S.A. de C.V. (v nadaljnjem besedilu: Akra) in Tereftalatos Mexicanos S.A. de C.V. (v nadaljnjem besedilu: Temex), skupaj imenovana „Alpek“, ter korejsko združenje kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje KCIA) v imenu korejskih proizvajalcev izvoznikov. |
|
(7) |
Prvič, korejska vlada in te strani so trdile, da nezaupna različica pritožbe ni izpolnjevala standardov iz člena 19(2) osnovne uredbe, saj naj ne bi vsebovala dovolj podrobnih podatkov, pri čemer naj bi bili razponi preširoki, da bi omogočali razumno razumevanje in analizo glavnih argumentov v pritožbi, ter so zahtevale posodobljeno nezaupno različico pritožbe z uporabo ožjih razponov ali indeksiranih podatkov. |
|
(8) |
Drugič, združenje KCIA je trdilo, da ni mogoče šteti, da je pritožbo vložila „industrija Unije ali da je bila vložena v njenem imenu“, saj ni bilo dokazano, da jo podpirajo proizvajalci Unije, katerih skupna proizvodnja predstavlja več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v tistem delu industrije Unije, ki je pritožbo podprl ali ji nasprotoval, saj je bilo v odprti različici pritožbe navedeno, da „pritožnik predstavlja približno [odstotek precej nad 25-odstotnim pragom] % celotne proizvodnje tereftalne kisline v EU v obdobju [C]IP“, kar ne dokazuje, da je bil prag 50 % dosežen. |
|
(9) |
Pritožnik je nasprotoval tej razlagi 50-odstotnega praga in trdil, da to velja izključno za oceno, ali morebitno nasprotovanje industrije Unije prevlada nad podporo ali nevtralnostjo med proizvajalci, ki so uradno izrazili stališče o pritožbi. |
|
(10) |
Tretjič, družba Alpek, združenje KCIA in korejska vlada so trdili tudi, da se preiskava ne bi smela začeti, pri čemer so trdili, da pritožba ni vsebovala zadostnih dokazov o znatni škodi in vzročni zvezi. Družba Alpek je trdila tudi, da uvoz iz Mehike ni mogel biti vzrok škode in da se ne bi smel oceniti kumulativno s korejskim uvozom. |
|
(11) |
Natančneje, te strani so trdile, da obdobje, izbrano v pritožbi, ni bilo reprezentativno saj so na leto 2021, ki je izhodišče za analizo škode, močno vplivale motnje v svetovni pomorski trgovini in omejitve gibanja zaradi COVID-19, zaradi katerih se je zmanjšal obseg uvoza v Unijo, kar je ustvarilo neobičajno ugodne tržne pogoje in izkrivilo sliko škode, ter da zaznani trendi pomenijo le vrnitev običajnih tržnih razmer. Strani so trdile tudi, da je pritožnik sam povečal svoj tržni delež v Uniji, izboljšal obseg izvoza, dobiček in obseg proizvodnje, kar je v nasprotju s trditvijo o sistemski škodi za industrijo Unije. |
|
(12) |
Pritožnik je tem trditvam nasprotoval, pri čemer je poudaril, da razmere na trgu pred pandemijo COVID-19 niso bile običajne oziroma neškodljive, in opozoril na dejstvo, da je že leta 2016 uspešno vložil protidampinško pritožbo. |
|
(13) |
V zvezi s trditvami, da nezaupna različica pritožbe ne omogoča razumevanja trendov in vzorcev, je Komisija ugotovila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala zadostne bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, da so lahko zainteresirane strani v zadostni meri razumele razvoj kazalnikov škode, na katerih je temeljila pritožba, in v celotnem postopku uveljavljale svojo pravico do obrambe, ter je izpolnjevala zahteve iz člena 19(2) osnovne uredbe. |
|
(14) |
Komisija je sklenila, da obstaja dober razlog za zaupno obravnavo z navedbo razponov, saj obstaja samo en pritožnik, družba INEOS, kar pomeni, da se večina podatkov nanaša prav na to družbo. |
|
(15) |
Komisija je tudi ugotovila, da so te strani same predložile tehtne argumente in pripombe o trendih na podlagi teh domnevno nezadostnih podatkov. Tudi to kaže, da so nezaupni povzetki v odprti različici pritožbe dejansko omogočili smiselno razumevanje osnovnih občutljivih informacij. |
|
(16) |
Kar zadeva trditve združenja KCIA o neobstoju procesnega upravičenja za vložitev pritožbe, je Komisija poudarila, da se v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe šteje, da je pritožbo vložila „industrija Unije ali da je bila vložena v njenem imenu“, če člani industrije Unije, ki izrecno podpirajo pritožbo, predstavljajo vsaj 25 % celotne proizvodnje industrije Unije in če tisti, ki podpirajo pritožbo, predstavljajo večji delež proizvodnje kot tisti, ki ji nasprotujejo. |
|
(17) |
Komisija je pred začetkom preiskave preverila procesno upravičenje. V ta namen je bil vzpostavljen stik z vsemi proizvajalci Unije, navedenimi v pritožbi ali kako drugače znanimi Komisiji pred začetkom preiskave, ki so bili upoštevani pri izračunu reprezentativnosti pritožnikov. Na dan začetka preiskave je bilo v odprto dokumentacijo o zadevi vloženo obvestilo o procesnem upravičenju, iz katerega je razvidno, da je pritožnik deloval v imenu več kot [27–47 %] celotne proizvodnje Unije, da je en proizvajalec izrazil nevtralno stališče in da noben proizvajalec ni nasprotoval začetku preiskave. |
|
(18) |
Izkazalo se je, da so bili ustrezni pragovi iz člena 5(4) osnovne uredbe doseženi, zato je Komisija to trditev zavrnila kot neutemeljeno. |
|
(19) |
Komisija je v zvezi s trditvijo družbe Alpek glede kumulativne ocene ugotovila, da so bili pogoji za kumulativno oceno uvoza iz zadevnih držav v fazi pritožbe izpolnjeni na podlagi razpoložljivih informacij in statističnih podatkov. |
|
(20) |
Ugotovljeno je bilo zlasti, da so stopnje dampinga nad pragom de minimis. Kot so pokazali razpoložljivi uradni statistični podatki o uvozu, dampinški uvoz za nobeno od zadevnih držav ni bil zanemarljiv (nad pragom de minimis) v smislu obsega. Poleg tega so se konkurenčni pogoji šteli za podobne. Kumulativna ocena je bila zato upravičena. |
|
(21) |
Pravni dokazni standard, ki se zahteva za pritožbo v skladu s členom 5 osnovne uredbe („ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave“), jasno določa, da količina in kakovost informacij v pritožbi nista enaki kot količina in kakovost informacij, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije ob koncu preiskave. Dejansko mora pritožba vključevati zadostne dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki so pritožniku dostopni pod razumnimi pogoji. |
|
(22) |
Poleg tega v skladu s členom 5 osnovne uredbe ni treba, da se v pritožbi analizirajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) osnovne uredbe ali da se ti poslabšajo, da bi bilo mogoče ugotoviti obstoj zadostnih dokazov o znatni škodi. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da mora pritožba vsebovati informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne pa nujno vseh) dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Unije, kakršni so našteti v členu 3(3) in členu 3(5). |
|
(23) |
V obravnavanem primeru je Komisija na podlagi analize dokazov, ki jih je predložil pritožnik v skladu s členom 5(2) osnovne uredbe, pokazala, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi med domnevnim dampinškim uvozom in domnevno škodo. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
1.5 Vzorčenje
|
(24) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(25) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ker pa so se javili vsi trije znani proizvajalci Unije, je bilo na koncu sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno, saj jih je vse mogoče preiskati. Ti trije proizvajalci Unije so v obdobju preiskave predstavljali 100 % proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji. |
Vzorčenje nepovezanih uvoznikov
|
(26) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(27) |
Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato vzorčenje ni bilo potrebno. |
Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov
|
(28) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Koreje pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Koreje pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik. |
|
(29) |
Trije proizvajalci izvozniki iz Koreje so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi Koreje opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(30) |
Glede na to, da je bil v Mehiki samo en znan proizvajalec izvoznik in da se po začetku preiskave ni javil noben drug proizvajalec izvoznik iz Mehike, vzorčenje v zvezi z Mehiko ni bilo potrebno. |
1.6 Izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski
|
(31) |
Komisija je vprašalnike za proizvajalce izvoznike dala na voljo na spletu (4) na dan začetka preiskave. |
|
(32) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
|
(33) |
Noben od mehiških proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Poleg tega je izpolnjene vprašalnike predložilo deset uporabnikov, vendar v tej fazi preiskave niso bili preverjeni. |
1.7 Obdobje preiskave in obravnavano obdobje
|
(34) |
Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
2. IZDELEK V PREISKAVI, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek v preiskavi
|
(35) |
Izdelek v preiskavi je tereftalna kislina s čistoto 99,5 mas. % ali več, ki se običajno uvršča pod številko Službe za izvlečke o kemikalijah (CAS) 100-21-0 in običajno ustreza številki za namene carinjenja in statistike (CUS) 0023865-3 ter se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917 36 00 11) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi). |
|
(36) |
Tereftalna kislina se uporablja predvsem v proizvodnji polietilen tereftalata (PET), ki se uporablja za plastenke, embalažo, vlakna, folije in zrna. Manjše količine se uporabljajo tudi v mehčalih, premazih in pri drugih posebnih uporabah. |
2.2 Zadevni izdelek
|
(37) |
Zadevni izdelek je tereftalna kislina s poreklom iz Republike Koreje in Združenih mehiških držav, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917 36 00 11) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek). |
2.3 Podobni izdelek
|
(38) |
Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:
|
|
(39) |
Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
2.4 Trditve glede obsega izdelka
|
(40) |
Različne strani (uporabnik UAB NEO Group in združenje KCIA s svojimi družbami članicami Samnam Petrochemical Co., Ltd., Taekwang Industrial Co., Ltd in Hanwha Impact Corporation) so zaprosile za izključitev kvalificirane tereftalne kisline iz obsega izdelka, pri čemer so trdile, da:
|
|
(41) |
Skupina UAB NEO je pojasnila, da čeprav se lahko kvalificirana tereftalna kislina uporablja pri proizvodnji zrn PET za plastenke, ne more v celoti nadomestiti prečiščene tereftalne kisline. Zato je treba prečiščeno tereftalno kislino vključiti v postopek skupaj s kvalificirano tereftalno kislino v določenem razmerju. |
|
(42) |
Pritožnik je temu nasprotoval s trditvijo, da ima kvalificirana tereftalna kislina enake fizikalne in kemične lastnosti kot prečiščena tereftalna kislina in je večinoma zamenljiva pri večini uporab nižje v prodajni verigi, s čimer učinkovito konkurira prečiščeni tereftalni kislini na trgu proizvodnje poliestra. |
|
(43) |
Komisija je začasno sklenila, da imata obe vrsti izdelka enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe. Poleg tega morebitne razlike v stopnjah čistosti kvalificirane tereftalne kisline in prečiščene tereftalne kisline niso upravičevale izključitve kvalificirane tereftalne kisline iz obsega izdelka. Ugotovljeno je bilo tudi, da kvalificirana tereftalna kislina učinkovito konkurira prečiščeni tereftalni kislini pri proizvodnji PET nižje v prodajni verigi v vseh razredih PET. Zbrani dokazi so pokazali, da vsaj nekateri uporabniki pri proizvodnji učinkovito in izmenično uporabljajo prečiščeno tereftalno kislino in kvalificirano tereftalno kislino. Poleg tega ni bila ugotovljena jasna razlika v ceni med kvalificirano tereftalno kislino in prečiščeno tereftalno kislino, ki bi upravičila prilagoditev stroškov/cene kvalificirane tereftalne kisline. Zato je Komisija to trditev zavrnila. |
3. DAMPING
3.1 Koreja
3.1.1 Normalna vrednost
|
(44) |
Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njuna skupna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna. |
|
(45) |
Komisija je za proizvajalca izvoznika z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. |
|
(46) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bila njuna prodaja za vsako vrsto podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna. |
|
(47) |
Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo. |
|
(48) |
Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:
|
|
(49) |
V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave. |
|
(50) |
Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:
|
|
(51) |
Analiza domače prodaje je za oba vzorčena proizvajalca izvoznika pokazala, da je bilo dobičkonosnih manj kot 80 % celotne domače prodaje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje v OP. |
3.2 Izvozna cena
|
(52) |
Oba vzorčena proizvajalca izvoznika sta v Unijo prodajala izključno prek nepovezanih trgovcev s sedežem zunaj Unije, vključno s trgovci s sedežem v Koreji in tretjih državah. Preiskava je potrdila, da so proizvajalci zadevni izdelek pošiljali neposredno v Unijo ter da so računi in plačila potekali prek nepovezanih trgovcev. |
|
(53) |
Zato je bila izvozna cena na ravni franko tovarna določena na podlagi člena 2(8) osnovne uredbe. |
3.3 Primerjava
|
(54) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) jo pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen. |
3.3.1 Prilagoditve normalne vrednosti
|
(55) |
Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in embalaže. |
|
(56) |
Upošteval se je naslednji dejavnik, ki vpliva na cene in primerljivost cen: stroški kredita. |
3.3.2 Prilagoditve izvozne cene
|
(57) |
Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in embalaže. |
|
(58) |
Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški. |
3.4 Stopnje dampinga
|
(59) |
Komisija je za vzorčena sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(60) |
Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
|
(61) |
Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika, pri čemer se ni upoštevala stopnja proizvajalca izvoznika, za katerega je bilo ugotovljeno, da dampinga ni izvajal. |
|
(62) |
Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, je bila določena pri 6,2 %. |
|
(63) |
Za vse druge proizvajalce izvoznike v Koreji je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
|
(64) |
Ker je Komisija seznanjena z vsaj enim proizvajalcem izvoznikom v Koreji, ki ni sodeloval v preiskavi, se je odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni 25 % dampinških transakcij sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. |
|
(65) |
Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:
|
3.5 Mehika
|
(66) |
Kot je navedeno že v uvodni izjavi 33, v preiskavi ni sodeloval noben mehiški proizvajalec izvoznik. Zato se je Komisija pri sklepih o dampingu zanašala na razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
3.5.1 Normalna vrednost
|
(67) |
Ker ni bilo javno dostopnih informacij o domačih cenah tereftalne kisline v Mehiki niti za družbo Alpek niti za katerega koli drugega proizvajalca, je Komisija konstruirala normalno vrednost za Mehiko z uporabo podatkov iz obdobja preiskave, kot je navedeno v pritožbi (5), in podatkov inštituta Instituto Nacional de Estadística y Geografía (INEGI) za sektor kemijske industrije. |
|
(68) |
Normalna vrednost je bila konstruirana z uporabo razmerij med proizvodnimi dejavniki industrije Unije, kot je navedeno v pritožbi, in domačimi cenami teh dejavnikov v Mehiki ter takoj dostopnimi podatki nesodelujočega proizvajalca Alpek:
|
3.6 Izvozna cena
|
(69) |
Izvozna cena tereftalne kisline iz Mehike v Unijo je temeljila na podatkih Eurostata in podatkovne zbirke Surveillance 3 (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka Surveillance) (6). Tereftalna kislina se uvršča pod oznako KN 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917 36 00 00), katere poimenovanje se glasi „tereftalna kislina in njene soli“. Čeprav je izdelek, ki ga zadeva ta preiskava, le tereftalna kislina, je v pritožbi navedeno, da se ves uvoz iz Mehike v Unijo pod to oznako KN nanaša na tereftalno kislino. |
3.7 Primerjava
|
(70) |
Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. |
|
(71) |
Ker ti podatki Eurostata o cenah predstavljajo cene na ravni CIF, so bili prilagojeni na raven franko tovarna z odbitkom stroškov pomorskega prevoza, carinjenja in notranjega prevoza, prilagojenih glede na stopnjo inflacije v Mehiki. |
3.8 Stopnja dampinga
|
(72) |
Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe. |
|
(73) |
Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:
|
4. ŠKODA
4.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(74) |
Podobni izdelek so v obdobju preiskave v Uniji izdelovali trije proizvajalci: INEOS, Orlen, in IVQ. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. V obravnavanem obdobju sta bila na trgu Unije dejavna še dva proizvajalca iz skupine Indorama: IndoramaVentures Portugal PTA – Unipessoal Lda iz Sinesa na Portugalskem (v nadaljnjem besedilu: Indorama Portugalska), in Indorama Ventures Europe B.V. iz Rotterdama na Nizozemskem (v nadaljnjem besedilu: Indorama Nizozemska). Oba obrata sta prenehala s proizvodnjo leta 2023 oziroma 2024. |
|
(75) |
Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 1,65 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je preverjen makro vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik, nadomeščenih s podatki iz posameznih vprašalnikov o škodi, ki so jih predložili trije proizvajalci Unije, dejavni v obdobju preiskave: INEOS, Orlen, in IVQ. |
|
(76) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 25 in 74, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 100 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave. |
4.2 Uporaba za lastne potrebe
|
(77) |
Da bi ugotovila, ali je industrija Unije utrpela škodo zaradi dampinga, ter da bi določila potrošnjo in različne gospodarske kazalnike, povezane s stanjem industrije Unije, je Komisija preučila, ali in v kakšni meri je treba pri analizi upoštevati nadaljnjo uporabo podobnega izdelka (za lastne potrebe), ki ga proizvaja industrija Unije. |
|
(78) |
Tereftalna kislina je ena od glavnih surovin pri proizvodnji PET. Uporablja se zlasti v proizvodnji smole PET, ki se uporablja predvsem v proizvodnji plastenk in embalaže za živila. Veliko manjši delež tereftalne kisline se uporablja za proizvodnjo vlaken, zrn in folije iz PET, ki se nato uporabljajo za mehčala, premaze in druge posebne namene. |
|
(79) |
Komisija je ugotovila, da je znaten del [35–60] % proizvodnje tereftalne kisline družbe IVQ namenjen uporabi za lastne potrebe. Znaten del proizvodnje tereftalne kisline je bil interno prenesen brez trgovinskih računov za nadaljnjo proizvodnjo PET nižje v proizvodni verigi znotraj družbe. To je bil del strategije vertikalne integracije, ki se je izvajala za optimizacijo stroškov (7), družba IVQ pa tereftalne kisline za svojo proizvodnjo PET ni kupovala od nepovezanih dobaviteljev. Čeprav so bile cene notranjega prenosa družbe IVQ za tereftalno kislino primerljive s tržnimi cenami, je Komisija ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je bil ta del trga namenjen uporabi za lastne potrebe. |
|
(80) |
Podobno strategijo vertikalne integracije je izvajala tudi družba Indorama Nizozemska (8). Komisija je zato pri oceni potrošnje na prostem trgu in lastne uporabe celotne proizvodnje tereftalne kisline v Uniji menila, da je bil enak delež proizvodnje družbe Indorama Nizozemska v letih, ko je delovala, namenjen uporabi za lastne potrebe. Ta ocena je bila izvedena na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z ocenami, ki jih je pritožnik predložil v makroekonomskem vprašalniku. |
|
(81) |
Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni uporabi za lastne potrebe, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno pa so izdelki za prodajo na prostem trgu neposredno izpostavljeni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. |
|
(82) |
Da bi lahko Komisija čim celoviteje prikazala razmere v industriji Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost v zvezi s tereftalno kislino in preučila, ali je bila proizvodnja namenjena uporabi za lastne potrebe ali za prosti trg. |
|
(83) |
Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza in cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok. Kjer je bilo to mogoče in upravičeno, so se ugotovitve preiskave primerjale s podatki za zaprti trg, da bi se zagotovila celovita slika stanja industrije Unije. |
|
(84) |
Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. To so: proizvodnja, zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu. |
4.3 Potrošnja Unije
|
(85) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi preverjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, dopolnjenega s podatki iz preverjenih posameznih vprašalnikov o škodi, ki so jih predložili trije proizvajalci Unije, ter podatki Eurostata in podatki iz podatkovne zbirke Surveillance. |
|
(86) |
Komisija je ugotovila, da je Litva odobrila zaupno obravnavo znatnega obsega uvoza tereftalne kisline v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Zato podatki Eurostata niso kazali virov za ves uvoz tereftalne kisline. Komisija je zato za določitev obsega, vrednosti in virov uvoza v Litvo uporabila podatke iz podatkovne zbirke Surveillance, za določitev obsega, vrednosti in virov uvoza v preostalih 26 držav članic pa podatke Eurostata. |
|
(87) |
Iz zgoraj navedenega razloga je bilo treba podatke o obsegu in cenah uvoza ter vse druge podatke, na podlagi katerih je bilo mogoče sklepati o teh podatkih, izraziti kot razpone. |
|
(88) |
Komisija je na podlagi zgoraj opisanih podatkov ugotovila, da se je potrošnja Unije gibala na naslednji način: Preglednica 1 Potrošnja Unije (v tonah)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(89) |
Obravnavano obdobje je zaznamovalo zmanjšanje celotne potrošnje tereftalne kisline v Uniji. |
|
(90) |
Leto 2023 je bilo za industrijo Unije še posebej zahtevno, saj se je skupno povpraševanje v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 28 %, povpraševanje na prostem trgu pa za 29 %. To zmanjšanje je bilo posledica splošne gospodarske negotovosti v Uniji, ki je vplivala na industrijo PET kot glavnega kupca tereftalne kisline, ter normalizacije nabavnega vedenja in zmanjševanja zalog glavnih kupcev po pandemiji COVID-19. |
|
(91) |
Leta 2024, ko se je trg stabiliziral, se je povpraševanje nekoliko povečalo, vendar je bilo skupno povpraševanje še vedno za 15 % manjše od povpraševanja leta 2022, povpraševanje na prostem trgu pa je bilo manjše za 13 %. Skupno povpraševanje se je v obdobju preiskave zmanjšalo za dodatni 2 odstotni točki, povpraševanje na prostem trgu pa za 1 odstotno točko. |
|
(92) |
Zaprti trg se je skrčil v vsakem letu obravnavanega obdobja, v celotnem obravnavanem obdobju pa za 42 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica zaprtja obrata družbe Indorama Nizozemska, v katerem so postopoma zmanjševali proizvodnjo (tudi za uporabo za lastne potrebe) ter leta 2024 ustavili proizvodnjo tereftalne kisline in polietilen tereftalata. |
|
(93) |
Dejstvo, da se je potrošnja na zaprtem trgu v primerjavi s povpraševanjem na prostem trgu tako linearno zmanjšala, prav tako prispeva k ugotovitvi, da je bilo zmanjšanje zalog glavni dejavnik, ki je prispeval k zmanjšanju povpraševanja na prostem trgu v letu 2022. Ker vertikalno integriranim proizvajalcem PET ni bilo treba ustvariti zalog tereftalne kisline, so se lahko z njo preprosto še naprej oskrbovali, kolikor je bilo v katerem koli danem letu povpraševanja po PET. |
4.4 Uvoz iz zadevnih držav
4.4.1 Kumulativna ocena učinkov dampinškega uvoza iz zadevnih držav
|
(94) |
Komisija je preučila, ali naj se dampinški uvoz izdelka s poreklom iz zadevnih držav oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. |
|
(95) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, je bilo za enega korejskega proizvajalca izvoznika, Taekwang, ugotovljeno, da ni izvajal dampinga. Uvoz družbe Taekwang je bil zato izključen iz ocene škode. Premisleki v nadaljevanju se nanašajo samo na preostali dampinški uvoz iz Koreje in dampinški uvoz iz Mehike. Uvoz družbe Taekwang se šteje za uvoz iz drugih tretjih držav. |
|
(96) |
Stopnja dampinga, ugotovljena za dampinški uvoz iz Koreje in Mehike, je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Obseg dampinškega uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Tržna deleža sta v obdobju preiskave znašala 23 % za dampinški uvoz iz Koreje in 5 % za Mehiko. |
|
(97) |
Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Koreje in Mehike oziroma med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj ter z izdelkom, proizvedenim v Uniji, ker se prodajajo po istih prodajnih kanalih in istim kategorijam strank. |
|
(98) |
Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, dampinški uvoz iz Koreje in Mehike pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda. |
|
(99) |
Družba Alpek je poudarila, da je uvoz iz Mehike v obravnavanem obdobju ostal stabilen in da pritožnik ni zahteval kumulativne ocene uvoza iz Mehike in Koreje. Trdila je, da bi bilo zato treba učinke uvoza iz Mehike in Koreje na cene ugotavljati neodvisno. |
|
(100) |
Pritožnik je nasprotoval trditvam družbe Alpek in trdil, da že samo dejstvo, da je vložil eno samo pritožbo, ki je zajemala uvoz istega izdelka iz Mehike in Koreje, pomeni, da se je skliceval na analitični okvir člena 3(4) osnovne uredbe. Pritožnik je poudaril tudi, da člen 3(4) ne navaja uradne zahteve pritožnika kot enega od pogojev za kumulativno analizo. |
|
(101) |
Komisija se je strinjala, da zahteva pritožnika ni potrebna za izvedbo kumulativne analize. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz iz Mehike dampinški in je bil kljub zmanjšanju v obravnavanem obdobju prisoten v znatnih količinah. Zato so bili izpolnjeni vsi pogoji za kumulativno analizo v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. |
|
(102) |
Komisija je zato sklenila, da bi bilo treba učinke dampinškega uvoza iz zadevnih držav oceniti kumulativno, in zavrnila trditev družbe Alpek. |
4.4.2 Obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav
|
(103) |
Komisija je uvozne cene določila na podlagi obsega dampinškega uvoza na podlagi podatkov Eurostata in podatkovne zbirke Surveillance, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 86. Tržni delež dampinškega uvoza je bil določen na podlagi obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je določena v preglednici 1, pri čemer se je odštela prodaja družbe Taekwang. |
|
(104) |
Dampinški uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način: Preglednica 2 Obseg uvoza in tržni delež
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(105) |
Dampinški uvoz iz Koreje in Mehike je bil prisoten na trgu Unije v celotnem zadevnem obdobju. Zmanjšanje povpraševanja v letu 2023, kot je navedeno v uvodni izjavi 90, se je odražalo tudi v 20-odstotnem zmanjšanju obsega dampinškega uvoza v tem letu. |
|
(106) |
Po tem zmanjšanju leta 2023 se je obseg dampinškega uvoza začel močno povečevati. Leta 2024 se je dampinški uvoz v primerjavi z letom 2023 povečal že za 19 odstotnih točk. To povečanje se je nadaljevalo tudi v obdobju preiskave, ko se je dampinški uvoz povečal za dodatnih 15 odstotnih točk, tudi ko se je povpraševanje zmanjšalo, pri čemer se je v zadevnem obdobju skupno povečal za 14 %. |
|
(107) |
Razvoj tržnih deležev je pokazal, da se je dampinški uvoz kljub nihanju povpraševanja stalno povečeval. Čeprav se je z zmanjšanim povpraševanjem v letu 2023 zmanjšal tudi dampinški uvoz v absolutnem smislu, se je njegov tržni delež v tem letu kljub temu povečal za 4 odstotne točke. Leta 2024, ko sta se skupno povpraševanje in uvoz povečala, je ostal tržni delež dampinškega uvoza stabilen. Vendar je dampinški uvoz v obdobju preiskave pridobil dodatne 4 odstotne točke tržnega deleža v Uniji, saj se je obseg dampinškega uvoza še naprej povečeval, tudi ko se je povpraševanje ponovno zmanjšalo. |
4.5 Cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(108) |
Komisija je cene dampinškega uvoza določila na podlagi podatkov zbirke Surveillance in Eurostata. |
|
(109) |
Nelojalno nižanje prodajnih cen dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v Koreji za uvoz iz Koreje ter na podlagi cen podatkovne zbirke Surveillance in Eurostata za uvoz iz Mehike. |
|
(110) |
Tehtana povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način: Preglednica 3 Uvozne cene (v EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(111) |
Cene dampinškega uvoza iz Koreje in Mehike so se v vsakem letu obravnavanega obdobja zniževale, pri čemer so uvozne cene iz Koreje v letu 2024 rahlo nihale navzgor. Ker so motnje v svetovni dobavni verigi leta 2022 vplivale na stroške prevoza in cene surovin, so bili stroški proizvodnje in cene iz tretjih držav in Unije visoki (10). |
|
(112) |
Cene dampinškega uvoza so se med letoma 2022 in 2023 znižale za 17 %. Cene iz Mehike so se v letu 2023 znižale za dodatne 3 odstotne točke, medtem ko se je cena za Korejo v istem letu nekoliko zvišala. Cene iz obeh držav so se nato v obdobju preiskave znižale za dodatnih 7 odstotnih točk, zaradi česar se je tehtana povprečna uvozna cena iz obeh držav v obravnavanem obdobju skupno znižala za 24 %. |
|
(113) |
Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:
|
|
(114) |
Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja ter po odbitku rabatov in popustov. Cene kvalificirane tereftalne kisline so se primerjale s cenami prečiščene tereftalne kisline, saj je Komisija ugotovila, da obe vrsti izdelka dejansko konkurirata na istih trgih in da med obema vrstama ni bilo znatne razlike v stroških ali cenah, ki bi upravičevala kakršno koli prilagoditev. |
|
(115) |
Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za dampinški uvoz v obdobju preiskave ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen. |
|
(116) |
Vendar je Komisija ugotovila obstoj oviranja dviga cen in njihovo zniževanje v celotnem obravnavanem obdobju. Dampinški uvoz v Unijo se je v vseh letih obravnavanega obdobja prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. V letih 2022 in 2023 je tudi prodaja potekala po cenah, nižjih od cen industrije Unije. |
|
(117) |
Cena tega dampinškega uvoza se je v vsakem letu obravnavanega obdobja znižala. Zaradi močne prisotnosti vse cenejšega dampinškega uvoza na trgu in stalne izgube tržnega deleža zaradi tega uvoza proizvajalci Unije v nobenem letu obravnavanega obdobja niso mogli postaviti ali zvišati svojih cen nad raven svojih proizvodnih stroškov. Nasprotno, proizvajalci Unije so bili prisiljeni še naprej zniževati svoje cene, da bi ohranili vsaj del tržnega deleža. Kot je prikazano v preglednici 7, je bilo z izjemo leta 2023, ko so se proizvodni stroški bolj znižali, medletno znižanje cen industrije Unije veliko večje od znižanja njenih proizvodnih stroškov; Proizvajalci Unije so svoje cene vedno bolj zniževali pod raven svojih proizvodnih stroškov, zaradi česar so ustvarjali izgubo. |
4.6 Gospodarski položaj industrije Unije
4.6.1 Splošne opombe
|
(118) |
V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(119) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenega makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in je bil po potrebi prilagojen s podatki iz posameznih vprašalnikov o škodi, ki so jih predložili trije proizvajalci Unije, ter na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance in podatkov Eurostata o uvozu izdelka v preiskavi. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov treh proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na tri proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(120) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(121) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
4.6.2 Makroekonomski kazalniki
4.6.2.1
|
(122) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 4 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(123) |
Obseg proizvodnje v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 34 %. Največji upad, in sicer za 36 %, se je zgodil leta 2023. Tako močan upad je bil delno posledica zgoraj navedenega upada povpraševanja v tem letu. Ker se je povpraševanje leta 2024 nekoliko izboljšalo, se je povečal tudi obseg proizvodnje industrije Unije, vendar je bil še vedno za 25 % manjši od izhodiščne vrednosti leta 2022 in se je v obdobju preiskave zmanjšal za dodatnih 9 odstotnih točk. |
|
(124) |
Zmanjšanje proizvodne zmogljivosti Unije jasno kaže raven škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Osnovni trend je znatno zmanjšanje proizvodne zmogljivosti Unije v obravnavanem obdobju, saj je bilo v letih 2023 in 2024 zaprtih več proizvodnih obratov. Na splošno se je zaradi teh zaprtij skupna proizvodna zmogljivost v Uniji med letom 2022 in obdobjem preiskave prepolovila. |
|
(125) |
Zato navidezno izboljšanje izkoriščenosti zmogljivosti oziroma zmanjšanja izkoriščenosti zmogljivosti v letu 2023 in obdobju preiskave v primerjavi z letoma 2022 in 2024 ne kažejo pravega stanja industrije Unije, saj so povezani predvsem z zaprtjem obratov Unije, zaradi katerega se je zmanjšala skupna proizvodna zmogljivost. Nasprotno pa sta bolj informativna celotni obseg prodaje in proizvodna zmogljivost. |
4.6.2.2
|
(126) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 5 Obseg prodaje in tržni delež
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(127) |
Prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 29 %. Največji upad je bil zabeležen leta 2023, kar sovpada z upadom povpraševanja v Uniji (glej preglednico 1). Čeprav se je povpraševanje na prostem trgu leta 2023 zmanjšalo za 29 %, se je obseg prodaje Unije zmanjšal še precej bolj, in sicer za 39 %. |
|
(128) |
Z izboljšanjem povpraševanja leta 2024 se je povečala tudi prodaja industrije Unije, vendar je bila še vedno za 22 % nižja od ravni iz leta 2022. Nazadnje, v obdobju preiskave se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za dodatnih 7 odstotnih točk, kar je spet precej več od zmanjšanja povpraševanja v Uniji, ki je znašalo 1 odstotno točko. |
|
(129) |
Tržni delež industrije Unije se je s 73 % leta 2022 zmanjšal na 63 % leta 2023. Ker se je povpraševanje leta 2024 izboljšalo, se je tržni delež industrije Unije leta 2024 povečal za 3 odstotne točke, nato pa se je ponovno zmanjšal za 5 odstotnih točk, kar je pomenilo najnižjo raven v obravnavanem obdobju. |
4.6.2.3
|
(130) |
Zadevno obdobje je zaznamovalo znatno zmanjšanje uspešnosti industrije Unije. Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu se je v zadevnem obdobju zmanjšal za 29 %, pri čemer se je njen tržni delež zmanjšal za 12 odstotnih točk. Nasprotno se je obseg dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju povečal za 19 % in pridobil 7 odstotnih točk tržnega deleža. Težke razmere na trgu so povzročile tudi zaprtje več proizvodnih obratov Unije, zaradi česar se je skupna proizvodna zmogljivost tereftalne kisline v Uniji dejansko zmanjšala za polovico. |
|
(131) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, je obravnavano obdobje zaznamovalo tudi zmanjšanje celotne potrošnje Unije, pri čemer je bilo zmanjšanje največje leta 2023, saj se je povpraševanje na prostem trgu v Uniji v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 29 %. Obseg prodaje proizvajalcev Unije in obseg uvoza sta bila v tem letu na najnižji ravni. |
|
(132) |
Čeprav se je leta 2023 prodaja industrije Unije v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 39 %, se je obseg dampinškega uvoza iz Koreje in Mehike zmanjšal le za 20 %. To je povzročilo različne trende v razvoju tržnega deleža, pri čemer je industrija Unije izgubila 10 odstotnih točk tržnega deleža, dampinški uvoz pa se je povečal za 3 odstotne točke. |
|
(133) |
Leta 2024 se je povpraševanje na prostem trgu nekoliko izboljšalo, vendar je ostalo za 13 % manjše kot leta 2022. Tudi prodaja industrije Unije se je povečala za 17 odstotnih točk, vendar je bila še vedno za 22 % nižja kot leta 2022. Hkrati se je dampinški uvoz povečal za 19 odstotnih točk in se vrnil na skoraj enako raven kot leta 2022. |
|
(134) |
V obdobju preiskave se je povpraševanje Unije ponovno zmanjšalo, tokrat za skromno 1 odstotno točko. Kljub temu se je obseg dampinškega uvoza povečal za dodatnih 19 odstotnih točk, prodaja industrije Unije pa se je ponovno zmanjšala, in sicer za 7 odstotnih točk. V obdobju preiskave je dampinški uvoz tako pridobil dodatne 4 odstotne točke tržnega deleža, industrija Unije pa je izgubila 5 odstotnih točk. |
4.6.2.4
|
(135) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 6 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(136) |
Zaradi težkega položaja industrije Unije je bilo v obravnavanem obdobju izgubljenih 480 EPDČ. Glede na zgoraj opisana zaprtja obratov za proizvodnjo tereftalne kisline v Uniji (oddelek 4.6.2.1) in tudi zmanjšanja delovne sile pri treh proizvajalcih Unije, ki še vedno delujejo, se je skupno število zaposlenih v vsakem letu obravnavanega obdobja zmanjšalo. Delovna sila se je leta 2023 zmanjšala za 17 %, nato pa se je leta 2024 še dodatno močno zmanjšala, in sicer za 24 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa še za dodatne 3 odstotne točke. |
|
(137) |
Produktivnost se je razvijala v skladu s spremembami v proizvodnji in zaposlovanju. Najnižja je bila predvsem leta 2023, ko se je povpraševanje v Uniji zmanjšalo. Videti je, da se je produktivnost v letu 2024 povečala za 50 odstotnih točk, vendar ne zaradi izboljšav proizvodnih procesov, temveč zaradi zaprtja tovarn in konsolidacije proizvodnje s strani preostalih proizvajalcev ter zmanjšanja števila zaposlenih. |
|
(138) |
Ker so proizvajalci Unije v obdobju preiskave še naprej izgubljali obseg prodaje na prostem trgu in tržne deleže, pri čemer se je zmanjšala tudi uporaba za lastne potrebe, se je produktivnost kljub dodatnemu zmanjšanju delovne sile ponovno znižala za 9 odstotnih točk. |
4.6.2.5
|
(139) |
Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bil zanemarljiv. |
|
(140) |
Tereftalna kislina je bila že predmet protidampinške preiskave, ki se je začela leta 2016 proti uvozu te kisline iz Koreje. Vendar se je preiskava 6. junija 2017 (11) zaključila, ker so bile ugotovljene stopnje dampinga pod stopnjo de minimis. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga. |
4.6.3 Mikroekonomski kazalniki
4.6.3.1
|
(141) |
Tehtane povprečne prodajne cene treh proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 7 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(142) |
Medtem ko so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije na enoto in povprečna prodajna cena na prostem trgu v vsakem letu obravnavanega obdobja zmanjševali zaradi cenovnega pritiska poceni dampinškega uvoza, so bili proizvajalci Unije v vseh letih obravnavanega obdobja prisiljeni prodajati po cenah, nižjih od njihovih proizvodnih stroškov. |
|
(143) |
Kot je že navedeno v uvodni izjavi 111, so bili stroški proizvodnje v letu 2022 na splošno visoki. To je zlasti veljalo v Uniji, saj so se cene energije po ruski invaziji na Ukrajino zvišale. |
|
(144) |
Ko so se razmere na svetovnem trgu normalizirale in so se cene energije v Uniji od leta 2023 začele stabilizirati, so se stroški in cene začeli zniževati. Povprečni stroški proizvodnje industrije Unije so se leta 2023 znižali za 4 %, nato pa so se leta 2024 znatno znižali, in sicer za dodatnih 14 odstotnih točk. Zniževanje proizvodnih stroškov se je v obdobju preiskave postopoma nadaljevalo, saj so se proizvodni stroški znižali za dodatno odstotno točko. |
|
(145) |
Prodajne cene industrije Unije so se v vsakem letu obravnavanega obdobja prav tako zniževale, vendar so bile stalno nižje od proizvodnih stroškov na enoto. To je pokazalo, da proizvodni stroški niso bili glavno gonilo ravni cen. |
|
(146) |
Prav nasprotno, dampinški uvoz v Unijo se je v vseh letih obravnavanega obdobja prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. Ker so proizvajalci Unije zaradi tega poceni uvoza vsako leto izgubili tržni delež (z izjemo začasne ponovne pridobitve dela tržnega deleža v letu 2024), so se morali zateči k agresivnemu zniževanju cen in prodajati pod svojimi proizvodnimi stroški, da bi ohranili vsaj del obsega prodaje. |
|
(147) |
V letih 2022 in 2023 je prodaja dampinškega uvoza potekala po cenah, nižjih od cen industrije Unije. Industrija Unije je zato med letoma 2022 in 2023 cene znižala za 19 %, leta 2024 za dodatnih 7 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa za 4 odstotne točke. |
4.6.3.2
|
(148) |
Povprečni stroški dela treh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 8 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(149) |
Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2023 zvišali za 6 %, leta 2024 pa še za 3 odstotne točke. Nazadnje so se v obdobju preiskave povečali za dodatnih 15 odstotnih točk. |
4.6.3.3
|
(150) |
Ravni zalog treh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 9 Zaloge
|
|||||||||||||||||||||||||||
|
(151) |
Ravni končnih zalog so nihale v skladu z obsegom proizvodnje in prodaje, pri čemer so se leta 2023 zmanjšale za 39 % in leta 2024 več kot podvojile, nato pa so se v obdobju preiskave še nekoliko zmanjšale, in sicer za 6 odstotnih točk. |
4.6.3.4
|
(152) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb treh proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 10 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(153) |
Komisija je dobičkonosnost treh proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. |
|
(154) |
Kot je prikazano v razliki med povprečnimi prodajnimi cenami industrije Unije in proizvodnimi stroški na enoto, je imela industrija Unije izgube že leta 2022, saj je poskušala konkurirati dampinškemu uvozu, ki se je prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. |
|
(155) |
Leta 2023, ko se je povpraševanje v Uniji zmanjšalo in je bila prodaja industrije Unije na najnižji ravni, hkrati pa je znižala cene, da bi konkurirala cenejšemu dampinškemu uvozu, je industrija Unije utrpela največjo izgubo v celotnem obravnavanem obdobju, in sicer –25 %. |
|
(156) |
Povpraševanje Unije in obseg prodaje industrije Unije sta se leta 2024 nekoliko izboljšala, medtem ko so se proizvodni stroški znižali. Kljub temu obratovanje ni postalo dobičkonosno. Ker se je obseg dampinškega uvoza še naprej povečeval, njegove cene pa so se še naprej zniževale, je bila industrija Unije prisiljena še naprej zniževati svoje cene, kar je privedlo do le nekoliko manj negativnih rezultatov, saj je dobiček tisto leto znašal –17 %. |
|
(157) |
Ker se je pritisk dampinškega uvoza nadaljeval tudi v obdobju preiskave in so se njegove cene še naprej zniževale, njegov obseg in tržni delež pa povečevala, je industrija Unije izgubila še večji obseg prodaje in ponovno znižala cene, zaradi česar se je stopnja dobička znižala na –21 %. |
|
(158) |
Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok je bil negativen že leta 2022 in se je v obravnavanem obdobju stalno slabšal, kar dodatno kaže na slabo stanje industrije Unije. |
|
(159) |
S poslabšanjem položaja industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zmanjšale tudi naložbe. Znesek naložb se je leta 2023 nekoliko povečal, saj so morali nekateri proizvajalci Unije opraviti redna vzdrževalna dela. Leta 2024 in v obdobju preiskave pa so se naložbe zmanjšale za 38 oziroma 12 odstotnih točk. |
|
(160) |
Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Z zmanjšanjem novih naložb v proizvodne obrate in zniževanjem stopenj dobička se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševala tudi donosnost naložb. |
|
(161) |
Na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala je močno vplival tudi upad dobičkonosnosti in vse bolj negativen denarni tok v obravnavanem obdobju. |
4.7 Sklep o škodi
|
(162) |
Kot je navedeno zgoraj, je treba razvoj obsega dampinškega uvoza in njegove cenovne učinke obravnavati ob upoštevanju spreminjajočega se povpraševanja na trgu. |
|
(163) |
Kot je opisano v oddelku 4.3 zgoraj, se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %. Zaradi posebnih tržnih razmer se je povpraševanje leta 2023 znatno zmanjšalo (za 29 %), nato pa se je leta 2024 nekoliko stabiliziralo, vendar še vedno na ravni, ki je bila za 13 % nižja kot leta 2022. Zniževanje se je v obdobju preiskave postopoma nadaljevalo in povpraševanje se je zmanjšalo za dodatno odstotno točko. |
|
(164) |
V okviru krčenja trga bi bilo mogoče pričakovati nekolikšno zmanjšanje obsega prodaje. Vendar je bilo zmanjšanje prodaje in obsega proizvodnje industrije Unije veliko izrazitejše od 14-odstotnega zmanjšanja povpraševanja v Uniji: obseg prodaje industrije Unije se je med letom 2022 in obdobjem preiskave zmanjšal še precej bolj, in sicer za 29 %. Tudi njen tržni delež se je v tem obdobju zmanjšal s 73 % na 61 %, kar kaže na jasno škodo v zvezi z obsegom. Obseg dampinškega uvoza iz Koreje in Mehike se je v tem obdobju povečal za 14 %, s čimer se je njegov tržni delež povečal z 21 % na 28 %. |
|
(165) |
Dampinški uvoz v Unijo se je v vseh letih obravnavanega obdobja prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. V letih 2022 in 2023 je prodaja potekala celo po cenah, nižjih od cen industrije Unije. Ker so proizvajalci Unije vsako leto izgubili tržni delež zaradi dampinškega uvoza, so se morali zateči k agresivnemu zniževanju cen. Da bi industrija Unije ohranila vsaj del obsega prodaje, je leta 2024 in v obdobju preiskave prodajala po cenah, ki so bile celo nižje od cen dampinškega uvoza, čeprav je že ustvarjala izgubo, kar je še nadaljnje poslabšalo njen položaj. Taki cenovni vzorci so pokazali oviranje dviga cen v letu 2022 ter oviranje dviga in zniževanje cen v letih 2023, 2024 in obdobju preiskave. |
|
(166) |
Iz preglednic 4 in 6 je razvidno, da sta se izkoriščenost zmogljivosti in produktivnost leta 2024 in v obdobju preiskave očitno povečali nad ravni iz leta 2022. Vendar je bilo to, kot je pojasnjeno v ustreznih oddelkih, posledica zaprtja več obratov v Uniji v letih 2023 in 2024 ter zmanjšanja delovne sile v obratih treh proizvajalcev Unije, ki še vedno delujejo. Ti navidezno pozitivni trendi torej ne kažejo na odsotnost škode, temveč prav nasprotno. |
|
(167) |
Kot je prikazano zgoraj, so vsi glavni dejavniki škode kazali negativne trende. Obseg proizvodnje, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, dobičkonosnost, denarni tokovi, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala so se v obravnavanem obdobju poslabšali. |
|
(168) |
Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
5. VZROČNA ZVEZA
|
(169) |
Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki je nastala zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: zmanjšanje potrošnje, uvoz iz tretjih držav, izvozna uspešnost in stroški proizvodnje. |
5.1 Učinki dampinškega uvoza
|
(170) |
Zaradi vse manjšega povpraševanja je dampinški uvoz iz Koreje in Mehike še naprej prihajal v Unijo po cenah, ki so bile precej nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije. Industrija Unije je hkrati izgubljala obseg prodaje in tržne deleže ter je bila prisiljena še dodatno znižati svoje cene, da bi ohranila vsaj del tržnega deleža, kar je povzročilo ogromne izgube. |
|
(171) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila 12 % tržnega deleža, medtem ko sta se njena proizvodnja in obseg prodaje na prostem trgu zmanjšala za 34 % oziroma 29 %. V istem obdobju se je obseg dampinškega uvoza povečal za 19 %, pri čemer je industrija Unije pridobila 7-odstotni tržni delež. |
|
(172) |
Analiza kazalnikov škode iz uvodnih izjav 85 do 168 je pokazala, da se je gospodarski položaj industrije Unije sicer najbolj poslabšal leta 2023, vendar se je leta 2024 in v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2022 še dodatno poslabšal, kar je sovpadalo z znatnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav. |
|
(173) |
Nekateri uporabniki so opozorili na dejstvo, da so bile cene korejskega in mehiškega dampinškega uvoza zelo blizu cenam industrije Unije, in trdili, da zato niso mogle povzročati škode industriji Unije. |
|
(174) |
Pritožnik se s to razlago ni strinjal in je poudaril, da so bile cene navidezno usklajene prav zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza. |
|
(175) |
Kot je bilo že ugotovljeno zgoraj, je dampinški uvoz v letih 2022 in 2023 dejansko znatno oviral dvig cen, v letih 2023, 2024 in obdobju preiskave pa je poleg oviranja dviga cen povzročil tudi njihovo znižanje, saj industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen nad svoje proizvodne stroške. Čeprav so bile njene cene že leta 2022 določene na ravni, nižji od proizvodnih stroškov na enoto, jih je morala v celotnem obravnavanem obdobju industrija Unije še dodatno znižati. |
|
(176) |
Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih premislekov v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da obstaja vzročna zveza med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene. |
5.2 Učinki drugih dejavnikov
5.2.1 Potrošnja
5.2.1.1
|
(177) |
Kot je prikazano v preglednici 1, je bila v Uniji v obravnavanem obdobju ugotovljena prisotnost zaprtega trga za proizvodnjo PET. Ker se je obseg uporabe za lastne potrebe v vsakem letu obravnavanega obdobja postopoma zmanjševal, brez velikega zmanjšanja leta 2023 na prostem trgu, je v obravnavanem obdobju predstavljal med [7–10] % in [13–16] % celotne potrošnje Unije. |
|
(178) |
Skupna uporaba za lastne potrebe se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 42 %, kar je bilo, kot je navedeno v uvodni izjavi 92, posledica dejstva, da se je zaprl obrat družbe Indorama Nizozemska; obseg uporabe za lastne potrebe pri drugem proizvajalcu Unije, ki je del svoje proizvodnje uporabil za lastne potrebe, je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen. |
|
(179) |
Zaradi tega in dejstva, da je uporaba za lastne potrebe predstavljala le omejen delež celotne proizvodnje Unije (med [7–10] % in [13–16] % v obravnavanem obdobju), je Komisija sklenila, da razvoj zaprtega trga ni prispeval k škodi. |
5.2.1.2
|
(180) |
Kot je bilo že opisano, se je potrošnja Unije na prostem trgu v obravnavanem obdobju zmanjšala za 14 %. Vendar se je, kot je prav tako opisano zgoraj, obseg prodaje industrije Unije zmanjšal še precej bolj, in sicer za 29 %, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza tudi ob takem krčenju trga povečal za 14 % in pridobil 7 % tržnega deleža. |
|
(181) |
Čeprav bi krčenje trga nedvomno povzročilo izgubo določenega dela obsega prodaje, tudi če bi zmanjšanje povpraševanja povzročilo škodo industriji Unije, dejstvo, da je dampinški uvoz v obravnavanem obdobju pridobil dodatnih 7 % tržnega deleža, kaže, da zmanjšanje povpraševanja ni glavno gonilo škode za industrijo Unije. Krčenje trga je namesto tega ustvarilo težavne razmere, v katerih je poceni dampinški uvoz začel pridobivati tržni delež od proizvajalcev Unije z agresivnim zniževanjem cen, zmanjševanjem obsega prodaje proizvajalcev Unije in zniževanjem njihovih cen, kar je imelo uničujoče posledice za njihovo dobičkonosnost. |
|
(182) |
Nazadnje, glede na to, da se je povpraševanje zmanjšalo le za 14 %, je Komisija sklenila, da to zmanjšanje povpraševanja ni oslabilo vzročne zveze. |
5.2.2 Uvoz iz tretjih držav
|
(183) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 11 Uvoz iz tretjih držav
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(184) |
Tudi nedampinški uvoz družbe Taekwang je v Unijo prihajal po cenah, ki so bile vsako leto obravnavanega obdobja nižje od proizvodnih stroškov industrije Unije, vendar višje od njenih prodajnih cen v letih 2023, 2024 in obdobju preiskave. |
|
(185) |
Hkrati je uvoz družbe Taekwang poskočil na najvišjo raven leta 2023 ter se leta 2024 in v obdobju preiskave počasi zmanjševal. Njegov tržni delež se je leta 2023 več kot podvojil, vendar se je leta 2024 zmanjšal in v obdobju preiskave ostal stabilen. |
|
(186) |
Cene uvoza iz Kitajske so bile najnižje v letih 2022 in 2023, vendar so bile višje od cen dampinškega uvoza v letu 2024 in obdobju preiskave, čeprav so bile še vedno nižje od cen in proizvodnih stroškov industrije Unije. Vendar je bil obseg tega uvoza kljub postopnemu povečevanju in pridobivanju tržnega deleža minimalen. |
|
(187) |
Poleg tega uvoza iz drugih tretjih držav praktično ni bilo. Komisija je zato sklenila, da ta uvoz ni mogel vplivati na trg Unije ali uporabnike Unije. |
|
(188) |
Po drugi strani je bil uvoz družbe Taekwang znaten in se je prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije. Čeprav je pridobil nekaj odstotnih točk tržnega deleža, ni imel enakega učinka na cene industrije Unije kot dampinški uvoz, ki je bil cenejši od uvoza družbe Taekwang v vseh letih obravnavanega obdobja in je prihajal v večjih količinah. To dokazuje tudi dejstvo, da so bile uvozne cene družbe Taekwang v letih 2023, 2024 in obdobju preiskave višje od prodajnih cen industrije Unije. |
|
(189) |
Vendar se je kitajski uvoz v vseh letih obravnavanega obdobja prodajal po cenah, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov na enoto industrije Unije in prodajnih cen. Toda obseg tega uvoza je bil majhen, njegov tržni delež pa je v obravnavanem obdobju znašal 0–3 %. |
|
(190) |
Skratka, videti je, da je nizkocenovni uvoz družbe Taekwang in iz Kitajske prav tako prevzel približno 5 % tržnega deleža industrije Unije. Vendar glede na navedeno, čeprav je prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, njegov učinek ni bil tak, da bi oslabil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije in dampinškim uvozom iz zadevnih držav. |
|
(191) |
Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da uvoz iz tretjih držav ni oslabil vzročne zveze. |
5.2.3 Izvozna učinkovitost industrije Unije
|
(192) |
Obseg izvoza treh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način: Preglednica 12 Izvozna učinkovitost treh proizvajalcev Unije
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(193) |
V obravnavanem obdobju se je postopoma zmanjševal tudi izvoz tereftalne kisline. Obseg izvoza se je leta 2023 zmanjšal za 20 %, leta 2024 za 21 % in v obdobju preiskave za dodatnih 16 %. Izvozne cene so se zniževale enako kot domača prodaja, saj je industrija Unije še naprej zniževala cene, da bi zajezila tudi izgubo izvoznih trgov. |
|
(194) |
Vendar razmeroma majhen delež izvoza, ki je na začetku obravnavanega obdobja predstavljal [16–20] % celotne prodaje proizvajalcev Unije in se je v obdobju preiskave zmanjšal na [11–15] %, kaže, da bi imela upočasnitev izvoza v najboljšem primeru skromen učinek in ne bi oslabila vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo za industrijo Unije. |
5.2.4 Proizvodni stroški
|
(195) |
Več zainteresiranih strani in Republika Koreja so trdile, da so bili glavni razlog za povzročeno škodo visoki stroški proizvodnje, zlasti pa, da je bila industrija Unije še posebej dovzetna za pretrese v zvezi s cenami energije in električne energije zaradi pretekle strukturne odvisnosti Unije od uvoza energije iz Rusije. |
|
(196) |
Strani so poudarile, da je leti 2022 in 2023 zaznamovalo močno zvišanje stroškov električne energije in zemeljskega plina, saj je Unija uvedla sankcije proti Rusiji po njeni invaziji na Ukrajino, dobava zemeljskega plina pa se je znatno zmanjšala. |
|
(197) |
Strani so trdile, da je bila industrija Unije zaradi posledične inflacije ter zlasti zaradi zvišanja cen električne energije in surovin, vključno s paraksilenom, do katerega je prišlo le v Uniji, v slabšem konkurenčnem položaju od uvoza iz Koreje in Mehike. |
|
(198) |
Pritožnik je priznal močno zvišanje proizvodnih stroškov v letu 2022 zaradi hitro naraščajočih cen energije po ruski invaziji na Ukrajino. Kot je razvidno iz preglednice 7, so stroški proizvodnje kljub rahlemu znižanju tudi v letu 2023 ostali visoki. |
|
(199) |
Vendar s tem ni oslabljena vzročna zveza med naraščajočim dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. |
|
(200) |
Dejstvo, da so bile cene dampinškega uvoza iz Koreje in Mehike najvišje leta 2022, kaže, da visoki stroški niso prevladovali le v Uniji. |
|
(201) |
Poleg tega so se proizvodni stroški Unije v vsakem letu obravnavanega obdobja znižali, leta 2024 in v obdobju preiskave pa so se v primerjavi z letom 2022 znatno znižali. Hkrati je dampinški uvoz v Unijo prihajal v vse večjih količinah in po nižjih cenah, zaradi česar industrija Unije ni mogla zvišati cen nad svoje proizvodne stroške. |
|
(202) |
Kot je jasno razvidno iz preglednice 10, je bila dobičkonosnost industrije Unije leta 2024 in v obdobju preiskave (leta nižjih proizvodnih stroškov) veliko nižja kot leta 2022 (leto z najvišjimi proizvodnimi stroški). Drugi kazalniki škode kažejo podobne vzorce. Znatno poslabšanje položaja industrije Unije časovno ne sovpada z obdobjem najvišjih proizvodnih stroškov, temveč z vse večjo prisotnostjo dampinškega uvoza na trgu Unije. |
|
(203) |
Nazadnje je Komisija poudarila, da je bilo, čeprav jev letih 2022 in 2023 industrija Unije morda imela visoke stroške zaradi splošnejših makroekonomskih razmer, ugotovljeno, da je uvoz iz Koreje in Mehike potekal po dampinških cenah. Čeprav so bili višji stroški proizvodnje morda zahteven dejavnik, niso prekinili ali oslabili vzročne zveze med uvozom po nepoštenih cenah, ki je oviral dvig cen industrije Unije in jih zniževal, ter škodo, povzročeno industriji Unije. |
5.3 Sklep o vzročni zvezi
|
(204) |
Kot je navedeno zgoraj, se je zaradi 14-odstotnega upada povpraševanja na trgu Unije v obravnavanem obdobju prodaja proizvajalcev Unije zmanjšala za 29 %. Medtem ko bi se na splošno ob krčenju trga pričakovalo določeno zmanjšanje obsega prodaje, pa se je dampinški uvoz v istem obdobju povečal za 13 %. |
|
(205) |
Poleg tega je k škodi morda prispeval tudi nizkocenovni uvoz družbe Taekwang in iz Kitajske, saj se je povečal tudi njegov obseg, ta uvoz pa je skupno pridobil skoraj 5 % tržnega deleža. |
|
(206) |
Vendar to povečanje ni bilo tako veliko, da bi oslabilo vzročno zvezo. Industrija Unije je 7 odstotnih točk tržnega deleža v Uniji izgubila neposredno zaradi dampinškega uvoza, ki se je prodajal po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov industrije Unije in nižjih od cen družbe Taekwang. Da bi zajezili nadaljnjo izgubo tržnega deleža in ohranili vsaj določeno raven obsega proizvodnje, so proizvajalci Unije še naprej vedno bolj zniževali svoje cene pod raven svojih proizvodnih stroškov, hkrati pa so v obravnavanem obdobju utrpeli ogromne izgube. |
|
(207) |
Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv zmanjšanja povpraševanja, uvoza iz tretjih držav in izvozne uspešnosti industrije Unije na negativni razvoj industrije Unije v smislu zmanjšanja obsega prodaje, tržnega deleža in dobičkonosnosti je bil omejen. |
|
(208) |
Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je obsegala predvsem izgubo tržnega deleža, oviranje dviga cen in zmanjšanje cen ter zmanjšanje dobičkonosnosti. |
6. STOPNJA UKREPOV
|
(209) |
Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije. |
6.1 Stopnja škode
|
(210) |
Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe. |
|
(211) |
Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %. |
|
(212) |
Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Ker niso mogli vsi trije proizvajalci Unije predložiti zanesljivih podatkov o dobičkonosnosti prodaje nepovezanim strankam v Uniji pred povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav, je Komisija v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe osnovni dobiček za ugotovitev neškodljive cene določila pri 6 %. |
|
(213) |
Več zainteresiranih strani je izpodbijalo pritožnikovo trditev o ciljni stopnji dobička v višini [8–18] %, ki je bila predlagana v pritožbi. Trdile so, da bi bilo treba ciljni dobiček določiti v višini 6 %. |
|
(214) |
Komisija je opozorila, da je ciljni dobiček, uporabljen v pritožbi, temeljil na pritožnikovem dejanskem preteklem dobičku za proizvodnjo tereftalne kisline. Ker sta vprašalnik izpolnila še dva proizvajalca Unije, je Komisija v tej preiskavi poskušala določiti ciljni dobiček v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. |
|
(215) |
Ker pa, kot je navedeno v uvodni izjavi 212, vsi proizvajalci Unije niso mogli zagotoviti zanesljivih podatkov za prikaz dobičkonosnosti prodaje nepovezanim strankam v Uniji pred povečanjem dampinškega uvoza iz zadevne države, je morala Komisija osnovni dobiček določiti na 6 %, kar je minimalna raven iz člena 7(2c) osnovne uredbe. Trditve strani v zvezi s stopnjo ciljnega dobička so tako postale brezpredmetne. |
|
(216) |
Predstavniki industrije EU so predložili dokaze, da bi bila raven njihovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih konkurenčnih pogojih višja. Po preverjanju je bilo ugotovljeno, da so bile trditve predstavnikov industrije Unije utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedla industrija Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala [0–1,5] %. |
|
(217) |
Odstotki, izračunani za vsakega proizvajalca, so se prišteli osnovnemu dobičku v višini 6 % iz uvodne izjave 212, kar je privedlo do ciljnega dobička. |
|
(218) |
Na podlagi tega je neškodljiva cena določena med [50–60] in [70–80] EUR/tono, ki izhaja iz uporabe zgoraj navedene stopnje dobička za vsakega proizvajalca Unije pri proizvodnih stroških v obdobju preiskave vsakega od treh proizvajalcev Unije. |
|
(219) |
Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia (v nadaljnjem besedilu: prihodnji stroški zagotavljanja skladnosti) in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Komisija je na podlagi dokazov, ki so jih predložili trije proizvajalci Unije, določila dodatne stroške med [8–14] in [36–42] EUR/tono, odvisno od stroškov, ki jih je imel vsak proizvajalec. Ta razlika je bila prišteta neškodljivi ceni iz uvodne izjave 218. |
|
(220) |
Na tej podlagi je Komisija izračunala tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka industrije Unije v višini [880–1 020] EUR/tono, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička uporabila za proizvodne stroške vsakega od treh proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7, točka 2d, za vsako vrsto posebej. |
|
(221) |
Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Koreje in na podlagi cen Eurostata za Mehiko, kot je bila določena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga trije proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. |
|
(222) |
Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe (glej uvodne izjave 59 do 65 ter 72 in 73).
|
6.2 Sklep o stopnji ukrepov
|
(223) |
Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:
7. INTERES UNIJE |
|
(224) |
Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije in uporabnikov. |
7.1 Interes industrije Unije
|
(225) |
Industrija Unije je v obravnavanem obdobju poslovala z veliko izgubo. Izgubila je obseg prodaje in tržni delež ter bila prisiljena ohraniti svoje cene na nevzdržnih ravneh. Zaradi težkih razmer je že bilo zaprtih več proizvodnih obratov v Uniji in ukinjenih približno 500 delovnih mest. Glavni mikroekonomski kazalniki škode treh še delujočih proizvajalcev Unije so se v zadevnem obdobju prav tako poslabšali. |
|
(226) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, je bil vzrok za to škodo dampinški uvoz. Uvedba protidampinških ukrepov bo zato zmanjšala breme nepoštenega oblikovanja cen, kar bo industriji Unije omogočilo, da zviša svoje cene na bolj vzdržne ravni in verjetno ustavi to upadanje. |
|
(227) |
Po drugi strani pa bo neuvedba ukrepov verjetno omogočila nadaljevanje teh poslabšujočih se trendov, kar bi lahko pomenilo propad tudi preostale industrije Unije. |
|
(228) |
Uvedba ukrepov bi bila torej v interesu industrije Unije. |
7.2 Interes nepovezanih uvoznikov in trgovcev
|
(229) |
V tej preiskavi se ni javil noben nepovezan uvoznik ali trgovec, ki bi nasprotoval ukrepom. Komisija je zato sklenila, da uvedba ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom nepovezanih uvoznikov in trgovcev. |
7.3 Interes uporabnikov, potrošnikov ali dobaviteljev
|
(230) |
V tej preiskavi je sodelovalo deset uporabnikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, več pa jih je predložilo tudi pripombe, s katerimi so nasprotovali uvedbi dajatev. Štirje od njih so zaprosili tudi za zaslišanje, kjer bi predstavili svoja stališča, kar jim je bilo odobreno. |
|
(231) |
Komisija je na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ocenila, da teh deset družb v svojem segmentu poslovanja, povezanem s tereftalno kislino, skupaj zaposluje približno 1 400 oseb. Zdi se, da teh deset družb predstavlja ves korejski in polovico vsega mehiškega uvoza v Unijo. Večina jih uporablja tereftalno kislino v proizvodnji PET. |
|
(232) |
Uporabniki, ki so nasprotovali dajatvam, so v svojih pripombah večinoma trdili, da bodo zaradi kakršnega koli zvišanja cene tereftalne kisline kot glavne surovine njihovi izdelki še manj konkurenčni uvozu v Unijo in na izvoznih trgih, saj so cenovno izjemno občutljivi. To bi lahko povzročilo njihov umik s trga, kar bi povzročilo nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po tereftalni kislini industrije Unije in tveganje za celotno vrednostno verigo. Uporabniki so zato sklenili, da protidampinški ukrepi nazadnje ne bi dosegli svojega cilja. |
|
(233) |
V izpolnjenih vprašalnikih sta le dva uporabnika poročala o dobičku v obdobju preiskave, en uporabnik (Celanese Performance Solutions Switzerland Sàrl (v nadaljnjem besedilu: Celanese)) ni sporočil podatkov o dobičkonosnosti svojega poslovanja v Uniji, preostalih sedem pa je ustvarjalo izgubo, tako v segmentu poslovanja, povezanem s tereftalno kislino, kot na ravni celotne družbe. |
|
(234) |
Čeprav je pri enem od dveh dobičkonosnih uporabnikov tereftalna kislina predstavljala razmeroma velik delež njegovih skupnih stroškov proizvodnje in je ta uporabnik nabavljal zmerne količine tereftalne kisline iz zadevnih držav, je bil v obdobju preiskave zelo dobičkonosen. Ocenjeno je bilo, da bo ob sedanji stopnji dajatev ohranil zdravo raven dobička. |
|
(235) |
Dva druga uporabnika, Celanese in Envalior Deutschland GmbH, sta iz zadevnih držav nabavljala le zelo omejen delež tereftalne kisline. Zato je bilo sklenjeno, da dajatve nanju ne bodo bistveno vplivale. |
|
(236) |
Za enega od preostalih sedmih uporabnikov tereftalna kislina predstavlja zelo majhen delež njegovih skupnih proizvodnih stroškov. Vendar ta uporabnik že ustvarja izgubo in približno polovico tereftalne kisline pridobiva v zadevnih državah. Zato bi uvedba dajatev verjetno negativno vplivala nanj, a v manjši meri, saj tereftalna kislina predstavlja majhen delež njegovih skupnih proizvodnih stroškov. |
|
(237) |
Pri preostalih šestih uporabnikih tereftalna kislina predstavlja večji delež njihovih skupnih stroškov proizvodnje, in sicer od 30 % do 75 %. Iz zadevnih držav nabavljajo tudi od 20 % do 85 % svoje tereftalne kisline. Ker na podlagi sedanjih podatkov ni bilo mogoče oceniti, kolikšen del njihove dobave prihaja od družbe Taekwang, za katero dajatve ne bodo veljale, in ker so imeli vsi ti uporabniki negativno ali nizko dobičkonosnost glede na raven informacij, ki so na voljo v tej fazi, je Komisija sklenila, da bi dajatve dodatno obremenile njihovo poslovanje. |
|
(238) |
Hkrati podatki, ki jih je predložilo deset zgoraj navedenih uporabnikov, kažejo, da približno tretjino dobave tereftalne kisline oziroma skupaj približno 300 000 ton pridobivajo od industrije Unije. Ti uporabniki so predstavljali tudi 90 % celotnega uvoza tereftalne kisline v Unijo v obdobju preiskave, tj. približno 730 000 ton. |
|
(239) |
Kot je prikazano v preglednici 1, je bilo ugotovljeno, da je povpraševanje po tereftalni kislini na prostem trgu Unije v obdobju preiskave znašalo več kot 2 milijona ton. To pomeni, da v Uniji obstajajo uporabniki, ki predstavljajo drugo polovico trga, tj. približno 1 milijon ton tereftalne kisline, ki jo kupujejo skoraj izključno od industrije Unije in ki se niso javili, da bi nasprotovali dajatvam. |
|
(240) |
Glede na ogromne izgube, ki jih je utrpela industrija Unije, bi, če bi tudi preostali proizvajalci Unije zaprli svoje obrate, to odpravilo pomemben vir dobave za nekatere od zgoraj navedenih desetih uporabnikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, in tudi za uporabnike, ki se niso javili v preiskavi. |
|
(241) |
Poleg tega so, čeprav je osem od teh uporabnikov ustvarjalo izgubo, pri čemer je njihova dobičkonosnost v OP znašala od –3 % do –15 %, proizvajalci tereftalne kisline v še bolj negotovem položaju, saj je bila njihova dobičkonosnost v obdobju preiskave določena na –21 %. Glede na to in glede na razmeroma nizko določeno stopnjo dampinga za največjo državo uvoznico Korejo, je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov na splošno ni v nasprotju z interesom Unije. |
|
(242) |
Poleg tega je industrija PET, katere del so skoraj vsi zgoraj navedeni uporabniki, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, že zaščitena z ukrepi trgovinske zaščite proti indijskemu in kitajskemu uvozu. Ti ukrepi zato že zagotavljajo določeno raven zaščite njihove konkurenčnosti nižje v proizvodni verigi pred proizvajalci v navedenih državah. |
|
(243) |
Osem od desetih uporabnikov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike, je ustvarjalo izgubo, in sicer je njihova dobičkonosnost v obdobju preiskave znašala od –3 % do –15 %. Vendar so proizvajalci tereftalne kisline v Uniji v še bolj negotovem položaju, saj je bila njihova dobičkonosnost v obdobju preiskave določena na –21 % (glej preglednico 10 zgoraj). |
|
(244) |
Nekatere strani so poleg tega trdile, da industrija Unije nima zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja Unije in da je zato treba nabavljati iz Koreje in Mehike. |
|
(245) |
Komisija je v zvezi s tem poudarila, da namen protidampinških dajatev ni preprečiti dostop uvoza na trg, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu. |
|
(246) |
Komisija je poudarila tudi, da je imela industrija Unije celo v obdobju preiskave, potem ko se je celotna proizvodna zmogljivost Unije skoraj prepolovila, še vedno zmogljivost za zadovoljitev 85 % celotnega povpraševanja Unije (na prostem trgu in za lastne potrebe). Poleg tega obstajajo številni alternativni viri oskrbe: za uvoz družbe Taekwang ne bo veljala nobena protidampinška dajatev, na Kitajskem so na voljo znatne zmogljivosti, v Turčiji pa se nove zmogljivosti gradijo. Zato ni tveganja za premajhno ponudbo. |
|
(247) |
Ob upoštevanju vsega navedenega in glede na razmeroma nizko določeno stopnjo dampinga za največjo državo uvoznico Korejo, je Komisija sklenila, da uvedba ukrepov na splošno ni v nasprotju z interesom uporabnikov. |
7.4 Sklep o interesu Unije
|
(248) |
Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz tereftalne kisline s poreklom iz Koreje in Mehike ne bi bila v interesu Unije. |
8. ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(249) |
Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije. |
|
(250) |
Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na dampinški uvoz tereftalne kisline s poreklom iz Koreje in Mehike v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj dampinga in škode. |
|
(251) |
Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:
|
|
(252) |
Za Korejo je bila stopnja protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe določena na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevnih državah in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve. |
|
(253) |
Za ves uvoz iz Mehike je veljavna stopnja dajatve stopnja za „ves uvoz s poreklom iz zadevne države“. |
|
(254) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“. |
|
(255) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(256) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
9. REGISTRACIJA
|
(257) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. |
|
(258) |
Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti. |
|
(259) |
V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta. |
10. OBVEŠČANJE V ZAČASNI FAZI
|
(260) |
Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. |
|
(261) |
Glede točnosti izračunov ni bilo nobenih pripomb. Družba Samnam je pripombe predložila v določenem roku. Vendar pa so se te pripombe nanašale na metodologijo izračuna in bodo zato obravnavane v sklepni fazi. |
11. KONČNE DOLOČBE
|
(262) |
Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
|
(263) |
Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz tereftalne kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 36 00 (oznaka TARIC 2917 36 00 11), s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) in Združenih mehiških držav (v nadaljnjem besedilu: Mehika).
2. Stopnje začasne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:
|
Država porekla |
Družba |
Začasna protidampinška dajatev (v %) |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Koreja |
Samnam Petrochemical Co., Ltd. |
6,2 |
88BN |
|
Koreja |
Hanwha Impact Corporation |
6,2 |
88BO |
|
Koreja |
Ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države |
13,7 |
8999 |
|
Mehika |
Ves uvoz s poreklom iz zadevne države |
25,7 |
8999 |
3. Protidampinške dajatve se ne uporabljajo za korejskega proizvajalca izvoznika Taekwang Industrial Co., Ltd. (dodatna oznaka TARIC 899BP).
4. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina v enoti, ki jo uporabljamo) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v zadevni državi. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporablja dajatev, ki velja za ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države.
5. Pogoj za sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je varščina, ki je enaka znesku začasne dajatve.
6. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.
Člen 2
1. Zainteresirane strani Komisiji predložijo pisne pripombe k tej uredbi v 15 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred Komisijo, to storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Zainteresirane strani, ki želijo zaprositi za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, to lahko storijo v 5 koledarskih dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pooblaščenec za zaslišanje lahko preuči zahtevke, predložene zunaj tega roka, in se lahko odloči, ali jih bo sprejel, če je to primerno.
Člen 3
1. Carinskim organom se odredi, da ustavijo registracijo uvoza, ki je bila določena v skladu s členom 1 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2013.
2. Zbrani podatki o izdelkih, ki so bili uvoženi v EU za potrošnjo največ 90 dni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se hranijo do začetka veljavnosti morebitnih dokončnih ukrepov ali zaključka tega postopka.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 1 se uporablja šest mesecev.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 9. aprila 2026
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.
(2) Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz tereftalne kisline s poreklom iz Republike Koreje in Mehike (UL C, C/2025/4539, 13.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4539/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2013 z dne 8. oktobra 2025 o obvezni registraciji uvoza tereftalne kisline s poreklom iz Republike Koreje in Mehike (UL L, 2025/2013, 9.10.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2013/oj).
(4) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-history?caseId=2809.
(5) Za paraksilen in ocetno kislino: Eurostat; za stroške prevoza uvoza in izvoza: poročilo Skupine Svetovne banke o poslovanju Mehike iz leta 2020 – vrednostim iz poročila je bila prišteta stopnja inflacije do obdobja preiskave v skladu s stopnjami inflacije banke Banco de México; za tovor iz Mehike v EU: platforma Xeneta ob plačljivi naročnini; za električno energijo: Comisión Federal de Electricidad (v nadaljnjem besedilu: CFE); za zemeljski plin: Commission Reguladora de Energia (v nadaljnjem besedilu: CRE).
(6) Podatkovna zbirka, vzpostavljena v skladu s členom 55 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2015/2447/oj). Več informacij je na voljo na naslovu: https://taxation-customs.ec.europa.eu/online-services/online-services-and-databases-customs/surveillance-system_en.
(7) Glej na primer sporočilo za javnost družbe Indorama: https://www.indoramaventures.com/en/updates/other-release/158/ivl-acquisition-of-cepsa-business-in-spain-complete#:~:text=Bangkok%2C%20Thailand%20%E2%80%93%2008%20April%202016,a%20subsidiary%20of%20Compa%C3%B1%C3%ADa%20Espa%C3%B1ola (dostop: 17. februarja 2026).
(8) Glej na primer sporočilo za javnost družbe Indorama: https://www.indoramaventures.com/en/updates/other-release/172/ivl-announces-completion-of-expansion-of-pta-capacity-in-europe (dostop: 17. februarja 2026).
(9) Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 327, 17.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2152/oj).
(10) Kot je razvidno iz preglednice 7 za stroške in cene industrije Unije ter preglednice 11 za cene nedampinškega uvoza družbe Taekwang.
(11) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/957 z dne 6. Junija 2017 o zaključku protidampinškega postopka v zvezi z uvozom prečiščene tereftalne kisline in njenih soli s poreklom iz Republike Koreje (UL L 144, 7.6.2017, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2017/957/oj.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/801/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)