(1)

Belgija je z dopisom z dne 21. junija 2024 Komisiji priglasila ukrep za podporo podaljšanju življenjske dobe dveh jedrskih reaktorjev v Belgiji (Doel 4 (v nadaljnjem besedilu: D4) in Tihange 3 (v nadaljnjem besedilu: T3), v nadaljnjem besedilu skupaj: enoti z dolgotrajnim obratovanjem). Po zahtevi Komisije po informacijah z dne 4. julija 2024 je Komisiji z dopisoma z dne 9. in 10. julija 2024 predložila dodatne informacije.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 22. julija 2024 Belgijo obvestila o svoji odločitvi, da bo v zvezi z ukrepom začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka).

(3)

Belgija je pripombe k sklepu o začetku postopka predložila 22. avgusta 2024.

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe.

(5)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Belgiji in ji dala možnost, da nanje odgovori. Njene pripombe je prejela z dopisom z dne 30. oktobra 2024.

(6)

Belgija je dodatne informacije predložila 2. septembra 2024, 23., 27. in 30. oktobra 2024, 8., 14., 18., 22., 25., 27. in 30. novembra 2024, 2., 4., 5., 12., 13., 17. in 20. decembra 2024, 7., 9., 17., 18., 20., 27., 29., 30. in 31. januarja 2025 ter 1. februarja 2025 (3).

(7)

Belgija se je v dopisu z dne 24. oktobra 2024 strinjala, da se izjemoma odpove pravicam iz člena 342 PDEU v povezavi s členom 3 Uredbe št. 1/1958 (4) ter da se ta sklep sprejme in priglasi v angleškem jeziku.

(8)

Belgija je imela do leta 2022 sedem jedrskih reaktorjev, od tega štiri v Flandriji (Doel) in tri v Valoniji (Tihange). Vsi reaktorji so začeli obratovati med letoma 1975 in 1985 (5), zgradile pa so jih gospodarske javne službe (Ebes, Intercom in Unerg), ki so se leta 1990 združile v družbo Electrabel SA, katere večinski lastnik je bila družba Tractebel (v nadaljnjem besedilu: družba Electrabel). Leta 1996 je večinski delničar družbe Tractebel postala družba Société Générale de Belgique (v nadaljevanju: družba SGB), ta pa je od leta 1999 v skoraj 100-odstotni lasti družbe Suez. Po združitvi družb Suez in Gaz de France (v nadaljnjem besedilu: družba GDF) leta 2008 je končna lastnica družbe Electrabel postala skupina Engie S.A. (v nadaljnjem besedilu: skupina Engie).

(9)

Electrabel, ki je hčerinska družba v popolni lasti skupine Engie, je od začetka obratovanja sedmih belgijskih jedrskih reaktorjev upravljavec jedrskih elektrarn in večinski lastnik teh reaktorjev. Danes je lastništvo belgijskih jedrskih reaktorjev naslednje:

(10)

Kar zadeva zmogljivosti enot z dolgotrajnim obratovanjem (glej preglednico 2),

(11)

Belgija je pojasnila, da so bili vsi belgijski jedrski reaktorji, vključno z enotama z dolgotrajnim obratovanjem, zasnovani in se uporabljajo kot bazne enote, ki temeljijo na tehnologiji tlačnovodnih reaktorjev. Zasnova izvira iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je značilna za bazne enote, kot so starejši jedrski reaktorji po vsem svetu. Te enote običajno obratujejo z največjo nazivno zmogljivostjo, kadar so v omrežju, v nasprotju z novejšimi tehnologijami (tretja generacija), ki omogočajo prilagodljivo delovanje, vključno s spreminjanjem izhodne moči skozi čas (v nadaljnjem besedilu: spreminjanje moči ali sledenje bremenu) ter zagotavljanjem regulacije frekvence in operativnih rezerv (11). Pri pokrivanju osnovne obremenitve se moč običajno zmanjša ali izklopi le, če je to potrebno zaradi načrtovane oskrbe z gorivom in/ali rednega vzdrževanja, nenačrtovanega nujnega vzdrževanja za odpravo težav z opremo obrata ali nepričakovanih konstrukcijskih in/ali varnostnih omejitev. Zato je zmanjšanje izhodne moči bolj posledica potreb upravljavca jedrskih elektrarn ali operaterja prenosnega sistema kot tržnih signalov.

(12)

Belgija je pojasnila, da so belgijski jedrski reaktorji tehnično omejeni zaradi svoje zasnove, ki močno omejuje možnosti modulacije proizvodnje, ki je bila dolgo časa omejena na regulacijo omrežja. Belgijski jedrski reaktorji so namreč opremljeni izključno s črnimi regulacijskimi palicami reaktorjev, ki v nasprotju s sivimi močno omejujejo sposobnost modulacije (12). Nasprotno so na primer nekateri najnovejši francoski jedrski reaktorji opremljeni s črnimi in sivimi regulacijskimi palicami, tako da so zasnovani in zgrajeni za izvajanje modulacij in sledenje bremenu. Belgijska agencija za jedrsko varnost (AFCN/FANC) (13) je zaradi zasnove na podlagi črnih regulacijskih palic v belgijskih jedrskih reaktorjih do nedavnega prepovedovala modulacijo iz ekonomskih razlogov. Modulacija je bila sprejemljiva le iz tehničnih razlogov ali na zahtevo belgijskega operaterja prenosnega sistema (Elia), da bi se preprečil izpad električne energije (14).

(13)

Vendar Belgija trdi, da so bile v odziv na splošni razvoj trgov električne energije in potrebo po uvedbi prilagodljivosti v njihovo delovanje izvedene študije v zvezi z omogočanjem nekaterih primerov modulacije iz ekonomskih razlogov (v nadaljnjem besedilu: ekonomska modulacija). Skupina Engie, družba Electrabel in belgijski regulativni organi so leta 2015 začeli izvajati varnostne študije (15), da bi analizirali, katere pogoje bi bilo treba izpolniti, da bi bile iz ekonomskih razlogov dovoljene nekatere modulacije, pri čemer so med drugim proučili učinek takih modulacij na jedrsko gorivo. V študiji je bilo ugotovljeno, da bi bilo lahko za Tihange 3 in Doel 4 sprejemljivih največ 30 ekonomskih modulacij na jedrski gorivni cikel, če se upošteva več tehničnih pogojev, povezanih predvsem z ogrevanjem in ohlajanjem gorivnega elementa:

(14)

Poleg tega modulacije ne bi bile mogoče v nekaterih obdobjih (17), kot so:

(15)

Po teh študijah je agencija AFNC/FANC upravljavcu dovolila, da izvede do 30 modulacij na cikel (18), kar ustreza največjemu številu modulacij, ki se lahko izvedejo v mejah veljavnega obratovalnega dovoljenja. Glede na te omejitve je skupina Engie poudarila, da upravljavec skrbno prouči vsako odločitev o modulaciji, saj ta prinaša več tveganj (npr. proizvodnja tekočih izpustov zaradi modulacije, hitrejše staranje naprav, tveganje za samodejno zaustavitev, morebitna škoda, ki bi onemogočila ponovni zagon reaktorja), ki so obsežno dokumentirana v akademski literaturi (19).

(16)

Po navedbah Belgije (na podlagi podatkov družbe Electrabel) glede na trenutno razpoložljiva znanja ni tehnoloških rešitev, ki bi omogočale povečanje prilagodljivosti po razumnih stroških in v razumnem časovnem okviru. Za tehnično nadgradnjo, s katero bi se bazni reaktor spremenil v obrat za sledenje bremenu in omogočila večja prilagodljivost, bi bilo treba popolnoma spremeniti zasnovo, zlasti pa zamenjati glavo reaktorske posode, kar je zelo dolgotrajen in zapleten postopek. Poleg tega bi bilo treba opraviti nove študije za varnostno poročilo in bistveno spremeniti obratovalno dovoljenje reaktorja, ki bi ga morali izdati belgijski organi za jedrsko varnost.

(17)

Belgija je (na podlagi podatkov družbe Electrabel) pojasnila tudi, da je prilagodljivost reaktorjev omejena tudi zaradi posebnosti njihovega goriva in upravljanja remontov:

(18)

Kot je opisano v oddelku 2.1 sklepa o začetku postopka, je belgijski zvezni parlament leta 2003 sprejel zakon, s katerim se je prepovedala gradnja novih jedrskih enot, namenjenih industrijski proizvodnji električne energije z jedrsko cepitvijo v Belgiji, in omejilo delovanje že obstoječih reaktorjev na 40 let, s čimer se je uvedlo postopno opuščanje jedrske energije med letoma 2015 in 2025 (v nadaljnjem besedilu: zakon iz leta 2003 ali zakon o postopnem opuščanju jedrske energije) (23). Kot je bilo prvotno predvideno v zakonu o postopnem opuščanju jedrske energije, sta bila reaktorja Doel 3 in Tihange 2 iz omrežja trajno izključena 23. septembra 2022 oziroma 31. januarja 2023. Z zakonoma z dne 18. decembra 2013 in 28. junija 2015 (24) je bil zakon o postopnem opuščanju jedrske energije spremenjen, življenjska doba treh najstarejših reaktorjev, tj. reaktorjev Tihange 1, Doel 1 in Doel 2, pa je bila podaljšana za deset let, in sicer do 30. septembra 2025, 14. februarja 2025 oziroma 30. novembra 2025 (desetletno podaljšanje življenjske dobe) (25).

(19)

V skladu z zakonom o postopnem opuščanju jedrske energije naj bi se reaktorja Doel 4 in Tihange 3 zaprla do leta 2025. Zato sta bila strateška cilja skupine Engie v zvezi z jedrskimi dejavnostmi od leta 2020 (i) umik iz dejavnosti proizvodnje jedrske energije v Belgiji, da bi se zmanjšala izpostavljenost skupine Engie kot upravljavca jedrskih elektrarn nestanovitnosti cen na trgu, in (ii) prenehanje umeščanja proizvodnje jedrske energije med glavne dejavnosti skupine Engie. Od leta 2020 so se zaradi tega umika ustavile vse študije v zvezi s podaljšanjem obratovanja njenih jedrskih elektrarn (vse so v Belgiji). Finančno komuniciranje skupine Engie od leta 2020 je v skladu s tem strateškim ciljem umika in se je upoštevalo v računovodskih predpostavkah, uporabljenih za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov, zlasti pri preizkusih oslabitve (26).

(20)

Preglednica 1 vsebuje pregled sedmih belgijskih jedrskih reaktorjev, vključno z njihovim lastniškim statusom, neto zmogljivostjo in začetnimi datumi deaktivacije v skladu z zakonom o postopnem opuščanju jedrske energije in poznejšimi popravki.

Preglednica 1

Pregled jedrskih elektrarn v Belgiji

(21)

Belgijska zvezna vlada (v nadaljnjem besedilu tudi: belgijska vlada) se je 18. marca 2022 odločila, da bo ponovno ocenila postopno opuščanje jedrske energije in dovolila podaljšanje obratovalne življenjske dobe (dolgotrajno obratovanje) dveh najmlajših jedrskih reaktorjev, Doel 4 in Tihange 3, za obdobje 10 let (v nadaljnjem besedilu: projekt dolgotrajnega obratovanja). Odločitev Belgije je bila sprejeta v okviru evropskega odziva na rusko vojno proti Ukrajini (vključno s potrebo, da države članice EU zmanjšajo svojo porabo plina in odvisnost od plina) in posledično plinsko krizo ter že obstoječih pomislekov glede zanesljivosti oskrbe v Belgiji (glej tudi oddelek 2.4 v nadaljevanju) zaradi povečanih potreb po elektrifikaciji (da se omogoči energetski prehod) in nizke razpoložljivosti francoske jedrske flote v obdobju 2021–2022 (zaradi nepredvidenih težav s korozijo in obsežnega vzdrževanja za podaljšanje njihove življenjske dobe) (27).

(22)

Belgijska vlada je nato leta 2022 začela pogajanja z belgijskim upravljavcem jedrskih elektrarn Electrabel glede izvedbe podaljšanja življenjske dobe. Razlogi za neizvedbo javnega razpisa, ki jih je predložila Belgija in o katerih Komisija v sklepu o začetku postopka ni izrazila pomislekov, so navedeni v uvodni izjavi 38 sklepa o začetku postopka in vključujejo:

(23)

Skupina Engie, tj. matična družba družbe Electrabel, je sprva oklevala glede začetka pogajanj z Belgijo o projektu dolgotrajnega obratovanja, pri čemer je trdila, da je jedrska tehnologija postala predraga in preveč tvegana, ter se sklicevala na namero skupine Engie, da po letu 2025 preneha z jedrskimi dejavnostmi v Belgiji (glej uvodno izjavo 19). Zato se je belgijska država strinjala s skupino Engie, da vzpostavi mehanizem za uravnoteženo in pregledno delitev tveganj in koristi v zvezi s podaljšanjem življenjske dobe obeh reaktorjev. Po navedbah Belgije je skupina Engie že na začetku pojasnila, da brez mehanizma za delitev tveganja in sporazuma o jedrskih odpadkih, ki izhajajo iz obratovanja sedmih jedrskih elektrarn v Belgiji, ne bo upoštevala podaljšanja življenjske dobe obeh jedrskih reaktorjev, zaradi katerega bi morala bistveno spremeniti svojo strategijo podjetja in izpostavljenost tveganju (28).

(24)

Pogajalski proces je podrobno opisan v oddelku 3.1 sklepa o začetku postopka in je privedel do sklenitve sporazuma o izvajanju 13. decembra 2023 z namenom ponovnega začetka obratovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem pred zimo 2025–2026. Kot je navedeno v uvodni izjavi 36 sklepa o začetku postopka, je sporazum o izvajanju sestavljen iz treh glavnih komponent, ki imajo vse isti namen, in sicer podpreti izvajanje projekta dolgotrajnega obratovanja:

(25)

Sporazum o izvajanju je bil leta 2024 dvakrat spremenjen (29). Njegova vsebina je podrobneje opisana v oddelku 3.

(26)

Nekateri pomembni mejniki projekta dolgotrajnega obratovanja so naslednji:

(27)

Posledično bo proizvodnja električne energije v obdobju 2026–2028 razmeroma majhna zaradi načrtovanih remontov obeh reaktorjev v fazi ponovnega zagona, ki jih bo več kot običajno (v nadaljnjem besedilu: načrtovani remonti zaradi dolgotrajnega obratovanja (31)). Pričakuje se, da enoti z dolgotrajnim obratovanjem med načrtovanimi remonti ne bosta delovali 24 tednov na leto, in sicer v prvih treh letih po datumu ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja.

(28)

Poleg načrtovanih remontov zaradi dolgotrajnega obratovanja se v celotnem obdobju podaljšanja življenjske dobe (tj. v fazi ponovnega zagona in fazi obratovanja) pričakuje letni redni remont jedrskih elektrarn (v nadaljnjem besedilu: načrtovani remonti, ki niso povezani z dolgotrajnim obratovanjem (32)), in sicer do enega leta pred koncem obratovanja reaktorja Doel 4 in do zadnjega leta obratovanja reaktorja Tihange 3. Vsak načrtovani remont, ki ni povezan z dolgotrajnim obratovanjem, naj bi trajal šest tednov. Zato se pričakuje, da bosta v prvih treh letih po ponovnem zagonu zaradi dolgotrajnega obratovanja oba jedrska reaktorja zaustavljena za 30 tednov na leto.

(29)

Poleg načrtovanih remontov (zaradi dolgotrajnega obratovanja in tistih, ki z njim niso povezani) lahko pride do nenačrtovanih in nepredvidenih težav, zaradi katerih so potrebne dodatne zaustavitve enot z dolgotrajnim obratovanjem. V finančnem modelu, na katerem temelji sporazum o nadomestilu (33), je bila predvidena 10-odstotna stopnja prisilnega nedelovanja. To pomeni, da je ciljna stopnja razpoložljivosti reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 v desetih letih 90-odstotna, če se ne upoštevajo načrtovani remonti zaradi dolgotrajnega obratovanja in remonti, ki z njim niso povezani.

(30)

Ob upoštevanju vseh načrtovanih in nenačrtovanih remontov je ciljna stopnja razpoložljivosti reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 približno 68,4- oziroma 67,4-odstotna.

(31)

Nazivna zmogljivost proizvodnje električne energije, letna proizvodnja električne energije in delež v nacionalnem povpraševanju po električni energiji v Belgiji za reaktorja Doel 4 in Tihange 3 pred podaljšanjem življenjske dobe in po njem so povzeti v preglednici 2. Kot je razvidno iz preglednice 2, se pričakuje, da se bo ocenjena letna proizvodnja električne energije v enotah z dolgotrajnim obratovanjem po fazi ponovnega zagona podvojila.

Preglednica 2

Ključne značilnosti reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 (pred dolgotrajnim obratovanjem in po njem)

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 17 sklepa o začetku postopka, je belgijski operater prenosnega sistema Elia od leta 2019 izvedel tri nacionalne študije o zadostnosti virov (v nadaljnjem besedilu: nacionalna študija o zadostnosti virov iz leta 2019, nacionalna študija o zadostnosti virov iz leta 2021 in nacionalna študija o zadostnosti virov iz leta 2023), v katerih je bila opredeljena potreba po novih zmogljivostih do zime 2025–2026 zaradi (delne) opustitve jedrske energije v Belgiji, ki se je začela z razgradnjo reaktorjev Doel 3 in Tihange 2 v letih 2022 in 2023 (glej preglednico 1), okrepljena z razgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo toplotne energije v sosednjih državah in težavami s francoskimi zmogljivostmi za proizvodnjo jedrske energije.

(33)

Belgija je za odpravo teh težav v zvezi z zadostnostjo virov vzpostavila mehanizem za zmogljivost, ki ga je Komisija odobrila leta 2021, in ga od takrat dvakrat spremenila (34). Mehanizem za zmogljivost je splošni tržni ukrep, ki nadomešča pripravljenost obratov za dobavo električne energije v vnaprej določenih obdobjih, ne glede na to, ali proizvajajo ali ne. Cilj mehanizma za zmogljivost je odpraviti težave v zvezi z zadostnostjo virov na področju električne energije ter hkrati podpirati energetski prehod, ki se bo začel izvajati pozimi 2025, ko naj bi se ponovno zagnali tudi zadevni enoti z dolgotrajnim obratovanjem (glej uvodno izjavo 26).

(34)

V belgijski mešanici virov energije trenutno prevladuje proizvodnja električne energije iz plina in jedrske energije, čeprav se delež obnovljivih virov energije v zadnjih letih stalno povečuje. Leta 2023 je delež jedrske energije, plina in obnovljivih virov energije v mešanici virov proizvodnje znašal 39,9 %, 21,4 % oziroma 32,7 % (35).

(35)

Po navedbah Belgije so glavni akterji na trgu proizvodnje električne energije v smislu nameščene zmogljivosti, priključene na ravni prenosnega omrežja, družbe Electrabel (9,3 GW v letu 2023 – 65 %), Luminus (2,2 GW v letu 2023 – 15 %), RWE (0,7 GW v letu 2023 – 5 %), Eneco (0,7 GW v letu 2023 – 5 %) in TotalEnergies (0,6 GW v letu 2023 – 4 %). Belgija trdi, da se je kazalnik indeksa HHI (36) za koncentracijo na trgu zmanjšal s 5 510 leta 2016 na 4 431 leta 2023, kar je mogoče delno pojasniti s povečanim razvojem obnovljivih virov energije (sončne in vetrne) s strani neuveljavljenih akterjev na trgu (37).

(36)

Po navedbah Belgije so glavni akterji v smislu proizvodnje električne energije v napravah, priključenih na prenosno omrežje v Belgiji, družbe Electrabel (39,1 TWh v letu 2023 – 70 %), Luminus (6,8 TWh v letu 2023 – 12 %), Eneco (2,5 TWh v letu 2023 – 4 %), TotalEnergies (2,4 TWh v letu 2023 – 4 %) in RWE (2 TWh v letu 2023 – 4 %). Belgija trdi, da se je kazalnik indeksa HHI za koncentracijo na trgu zmanjšal s 6 372 leta 2016 na 5 143 leta 2023 zaradi povečane proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (38).

(37)

Po navedbah Belgije je bilo leta 2023 na maloprodajni ravni v Belgiji skupaj prisotnih 16 dobaviteljev električne energije. Glavni dobavitelji v smislu dobavljene električne energije so družbe Electrabel (47 % leta 2023), Luminus (18,2 % leta 2023), TotalEnergies (5,5 % leta 2023) in Eneco (5,3 % leta 2023), številni akterji pa so zelo majhni (39).

(38)

Podaljšanje življenjske dobe obeh enot z dolgotrajnim obratovanjem bo olajšalo razvoj gospodarske dejavnosti in prispevalo k odpravi pomislekov glede zadostnosti virov v Belgiji (glej oddelek 2.4). Belgija poleg tega trdi, da je cilj podaljšanja življenjske dobe jedrskih reaktorjev tudi zmanjšanje odvisnosti od uvoza na splošno in zlasti od uvoženih fosilnih goriv (v skladu s cilji REPowerEU), s čimer bi se prispevalo tudi k razogljičenju belgijskega elektroenergetskega sistema ter zagotovila zmogljivost za pokritje osnovne obremenitve v okviru povečanih potreb po elektrifikaciji v bližnji prihodnosti v Belgiji.

(39)

Belgija trdi, da je cilj ukrepa pomoči odpraviti številne pomanjkljivosti trga, ki družbi Electrabel preprečujejo nadaljnje obratovanje jedrskih reaktorjev v Belgiji brez dodatnega prispevka belgijske vlade (40).

(40)

Belgija trdi, da se mora belgijska vlada glede na te splošne pomanjkljivosti trga, povezane z nizkoogljičnimi naložbami na trgih električne energije, in dodatna tveganja, ki jim je izpostavljen upravljavec jedrskih elektrarn, zavezati, da bo podprla podaljšanje življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem. Zato Belgija trdi, da je cilj priglašenega ukrepa odpraviti te pomanjkljivosti trga.

(41)

Belgija je v odziv na pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka (glej oddelek 3.8), spremenila nekatere dele ukrepa.

(42)

Navedene spremembe se nanašajo predvsem na:

(43)

Navedene spremembe so podrobno opisane v oddelku 3.3 tega sklepa.

(44)

V tem pododdelku so opisane različne komponente svežnja podpore za projekt dolgotrajnega obratovanja, vključno s spremembami, ki jih je Belgija uvedla po pomislekih Komisije iz sklepa o začetku postopka (glej oddelke 3.3.1, 3.3.2 in 3.3.3), ter alternativne možnosti financiranja, ki jih je proučila Belgija (glej oddelek 3.3.4).

(45)

Predviden je bil sklop mehanizmov finančne podpore, da se omogoči financiranje pravočasnega in varnega podaljšanja življenjske dobe obeh jedrskih reaktorjev. Vsi podukrepi v okviru komponente 1 so podrobno opisani v nadaljevanju tega oddelka.

(46)

Belgija je med formalno preiskavo predstavila razloge za vse dele finančne podpore:

(47)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, je upravljavec jedrskih elektrarn Electrabel zaradi strogega časovnega okvira za ponovni zagon zaradi dolgotrajnega obratovanja določil in se dogovoril z Belgijo, da bo pred sklenitvijo končne transakcije izvedel nekatere razvojne dejavnosti, ki so potrebne za pravočasen ponovni zagon zaradi dolgotrajnega obratovanja ter za izpolnitev zahtev in pričakovanj varnostnega organa. Te razvojne dejavnosti so določene v sporazumu o skupnem razvoju, ki je bila nazadnje spremenjen 18. julija 2024 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o skupnem razvoju++) (44).

(48)

Sporazum o skupnem razvoju++ določa pogoje, pod katerimi Belgija vnaprej financira stroške in izdatke družbe Electrabel za razvojne dejavnosti (45), dokler niso sprejete in ne začnejo veljati vse potrebne zakonodajne spremembe (v nadaljnjem besedilu: zakonodajni pogoj). Družba Electrabel je kmalu po izpolnitvi zakonodajnega pogoja (15. julija 2024) začela financirati svoje stroške in izdatke za razvojne dejavnosti in jih bo financirala še naprej, dokler znesek financiranja, ki ga bo zagotovila, ne bo enak znesku, ki ga je predhodno financirala belgijska država (predvidoma do začetka leta 2025), nato pa bosta družba Electrabel in belgijska država stroške in izdatke za razvojne dejavnosti financirala v razmerju 50/50.

(49)

Belgija trdi, da je vnaprejšnje financiranje stroškov in izdatkov za razvojne dejavnosti s strani belgijske države omejeno na vse stroške in izdatke, ki jih dejansko nosi (ali bo nosila) družba Electrabel in ki ustrezajo 89,807 % skupnih stroškov za razvojne dejavnosti. Vzpostavljen je nadzorni mehanizem, ob koncu pogodbenega obdobja pa tudi „uskladitev“. Belgija trdi tudi, da so ureditve financiranja v okviru sporazuma o skupnem razvoju++ pod običajnimi tržnimi pogoji in stroškovno učinkovite.

(50)

Belgijska država bo skupaj z upravljavcem jedrskih elektrarn Electrabel vlagala v skupno podjetje, imenovano BE-NUC, ki bo imelo v lasti 89,807 % enot z dolgotrajnim obratovanjem (kot jih ima trenutno družba Electrabel). Preostalih 10,193 % enot z dolgotrajnim obratovanjem bo ostalo v rokah družbe Luminus. Družba Electrabel in belgijska država bosta imela vsaka v lasti 50 % podjetja BE-NUC, pri čemer bosta delovali kot enakopravna delničarja v smislu finančne udeležbe (zagotavljanja lastniškega kapitala in delničarskih posojil) in deleža prihodkov od prodaje električne energije. Podjetje BE-NUC bo kot solastnik krilo 89,807 % naložb, potrebnih za podaljšanje obratovanja, kar pomeni, da bo belgijska država posredno krila 44,9035 % naložbenih stroškov, povezanih s projektom dolgotrajnega obratovanja. Preostalih 10,193 % bo krila družba Luminus.

(51)

Družba Electrabel je in bo ostala edini upravljavec obeh jedrskih reaktorjev na podlagi sporazuma o obratovanju in vzdrževanju (glej oddelek 3.3.1.4). Podjetje BE-NUC ne bo postalo upravljavec jedrskih elektrarn, ampak bo imelo pravice nadzora nad stroški poslovanja na podlagi sporazuma o obratovanju in vzdrževanju.

(52)

Belgija je navedla, da ne predvideva možnosti povečanja zunanjega dolga za financiranje projekta dolgotrajnega obratovanja. Projekt dolgotrajnega obratovanja bodo v celoti financirali njegovi delničarji z lastniškim kapitalom in posojili (glej oddelek 3.3.1.2.2 v nadaljevanju).

(53)

Belgijska država ne bo kupila solastniških deležev v enotah z dolgotrajnim obratovanjem, temveč bo izvedla prenos (delno razdružitev zadevnih sredstev) z družbe Electrabel na skupno podjetje v skladu s koraki, opisanimi v uvodni izjavi 49 sklepa o začetku postopka.

(54)

Družba Electrabel bo svoje 89,807-odstotne lastninske pravice v zvezi z enotama z dolgotrajnim obratovanjem (kot tudi s tem povezana dovoljenja in vsa druga potrebna sredstva) prenesla na podjetje BE-NUC v zameno za razdelitev delnic podjetja BE-NUC skupini Engie (ki je bila takrat edini delničar družbe Electrabel). Prispevek družbe Electrabel podjetju BE-NUC bo ocenjen ob upoštevanju vrednosti odpadnega materiala stavbe, vrednosti zemljišča in vrednosti nepremičnih naprav, kot je opisano v uvodni izjavi 51 sklepa o začetku postopka.

(55)

To vrednotenje prispevka družbe Electrabel se odraža v nakupni ceni v višini 24,7 milijona EUR (ob upoštevanju prilagoditev), ki jo mora plačati belgijska država za pridobitev novih delnic in ohranitev 50-odstotnega deleža v podjetju BE-NUC. Upravni odbor podjetja BE-NUC bo od (zakonitega) revizorja ali pooblaščenega računovodje zahteval, da pripravi poročilo o prispevku v naravi, v katerem oceni zlasti uporabljeno vrednotenje in metode vrednotenja, ki so bile uporabljene za ta namen.

(56)

Belgija trdi, da vrednotenje sredstev ne vpliva na analizo hipotetičnega scenarija, in je predložila dokaze, da je prenos sredstev (stavb in zemljišč) v okviru projekta dolgotrajnega obratovanja nevtralen. Po navedbah Belgije uporaba konservativnih metod vrednotenja sredstev (na podlagi odpadne ali poštene vrednosti) zagotavlja, da skupina Engie s prenosom sredstev ne pridobi nobene prednosti.

(57)

Poleg tega nepremične naprave ustrezajo opremi za dolgotrajno obratovanje, ki je bila kupljena v okviru storitev dolgotrajnega obratovanja, storitev obratovanja in vzdrževanja ter storitev na podlagi sporazuma o skupnem razvoju, v enoti z dolgotrajnim obratovanjem pa je bila nameščena in vgrajena pred delno razdružitvijo. Zaradi razlogov, povezanih z belgijskim stvarnim pravom, in da bi se preprečilo dvojno štetje, se ti posebni deli opreme za dolgotrajno obratovanje ne plačujejo neposredno, temveč se skupaj z zemljišči in zgradbami upoštevajo v delni razdružitvi. Poleg tega je Belgija potrdila, da so se s tem povezani denarni tokovi za te dele opreme za dolgotrajno obratovanje že upoštevali v finančnem modelu.

(58)

Med družbo Electrabel, belgijsko vlado in podjetjem BE-NUC je bil sklenjen delničarski sporazum o vzpostavitvi korporativnega upravljanja podjetja BE-NUC in pravicah vsakega njenega delničarja. V skladu s tem sporazumom upravni odbor podjetja BE-NUC sestavljajo štirje direktorji, od katerih sta dva imenovana na predlog belgijske vlade, dva pa na predlog družbe Electrabel. Predsednik in finančni direktor podjetja BE-NUC bosta vedno direktorja, ki ju imenuje belgijska vlada. Sklepčnost v upravnem odboru je navadna večina, o njegovih sklepih pa se glasuje z navadno večino. Sprejete so bile določbe o navzkrižju interesov.

(59)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 55 sklepa o začetku postopka, se bodo neevropska sredstva, ki so trenutno v lasti družbe Electrabel, prenesla na skupino Engie. Skupina Engie kot matična družba družbe Electrabel zagotavlja, da bodo ob zaključku transakcije v družbi Electrabel ostala sredstva v vrednosti vsaj 4 milijarde EUR (na podlagi vrednosti lastniškega kapitala, izračunane na dan 30. junija 2023). Poleg tega se po zaključku uporabljajo drugi zaščitni ukrepi, kot sta stalno in okrepljeno spremljanje finančnega položaja upravljavca jedrskih elektrarn, ki ga izvaja komisija za jedrsko oskrbo (v nadaljnjem besedilu: komisija CPN/CNV), ter neomejeno in nepreklicno jamstvo matične družbe, ki ga je skupina Engie odobrila za nekatere obveznosti upravljavca jedrskih elektrarn.

(60)

Belgija trdi, da je skupno podjetje enakovredna naložba, saj oba delničarja vstopata v skupno podjetje pod enakimi pogoji in kot delničarja z enakim tveganjem in enakimi koristmi.

(61)

Vloga belgijske države kot delničarke med drugim predvideva financiranje stroškov kapitala podjetja BE-NUC (naložb v osnovna sredstva) in njegovih stroškov poslovanja, upravljanje delnic in uveljavljanje pravic delničarjev (npr. glasovalnih pravic) ter podporo dvema direktorjema podjetja BE-NUC, ki sta bila imenovana na predlog belgijske države (glej uvodno izjavo 58).

(62)

Delež osnovnega kapitala zajema:

(63)

Belgija pojasnjuje, da so pogoji posojila delničarjev družbe Electrabel in delničarskega posojila belgijske vlade enaki. Obe delničarski posojili bosta odobreni pod tržnimi pogoji po obrestnih merah, ki še niso določene, vendar jih bo v skladu s pogodbama o delničarskem posojilu določil upravni odbor podjetja BE-NUC v skladu z delničarskim sporazumom, in sicer ob upoštevanju prevladujočih tržnih obrestnih mer in morebitnega dolžniškega financiranja tretjih oseb, ki bi lahko bilo na voljo v ustreznem času. Skupina Engie je v skladu s postopkom, o katerem se je dogovorila z belgijsko vlado, pripravila dokument o pogojih, v katerem so določeni pogoji obeh delničarskih posojil. V dokumentu o pogojih je opisana metodologija za določanje obrestne mere. Belgija trdi, da je ta metodologija skladna s posojilnimi politikami skupine Engie glede določanja transfernih cen in načelom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) (46), ki zagotavlja, da je obrestna mera določena na ravni običajnih tržnih pogojev. V skladu z dokumentom o pogojih se pričakuje, da bo obrestna mera spremenljiva obrestna mera, določena na ravni 6-mesečne obrestne mere EURIBOR (spodnja meja je 0 %), povečana za pričakovano maržo v višini približno [0–3] %.

(64)

Belgija trdi, da je bilo delničarsko posojilo poleg vložka lastniškega kapitala uvedeno ob upoštevanju finančnih in transakcijskih vidikov. Po eni strani zagotavljanje delničarskega posojila omogoča večjo prilagodljivost pri oblikovanju načrtov črpanja in odplačevanja. Zlasti se je mogoče o določbah o odplačevanju posojila dogovoriti z manj regulativnimi omejitvami kot pri izplačilih dividend ali odplačilih lastniškega kapitala. Po drugi strani se lahko s posojilom optimizira finančna struktura glede na obdavčljivi dohodek (do 30 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo se lahko odpiše za odbitek obresti).

(65)

Skupni vložek osnovnega kapitala (vložek lastniškega kapitala in delničarski posojili) na podlagi predhodnih izračunov v finančnem modelu znaša [2 000–2 500] milijonov EUR (47), ki ga bosta v višini 89,807 % zagotovili belgijska vlada in družba Electrabel po načelu enakovrednosti (pari passu) v […] obrokih od […] do […] za financiranje, med drugim, naložb v osnovna sredstva projekta dolgotrajnega obratovanja (preostalih 10,193 % financira družba Luminus). Vložek osnovnega kapitala je treba vrniti delničarjem podjetja BE-NUC z vrsto zmanjšanj osnovnega kapitala in vračilom posojila delničarjem ter ga poplačati z razdelitvijo dividend in obresti delničarskega posojila. Odločitev o razdelitvi vložka osnovnega kapitala ([2 000–2 500] milijonov EUR) na vložek lastniškega kapitala in delničarski posojili še ni bila sprejeta.

(66)

Belgija trdi, da se obveznosti financiranja, ki velja za delničarja, in delničarsko posojilo lahko štejejo za enakovredno financiranje in da bo delničarsko posojilo odobreno pod tržnimi pogoji, tako da financiranje, ki ga bosta zagotovila delničarja, upravičencem ne daje selektivne prednosti.

(67)

Sporazum o nadomestilu je bil sklenjen med podjetjem BE-NUC, družbo Luminus in nasprotno stranko sporazuma, ki bo računovodsko neodvisna samostojna služba v belgijski državi (v nadaljnjem besedilu: družba BE-WATT). Cilj sporazuma o nadomestilu je obravnavati negotovost tržnih cen in zmanjšati tveganje za prihodke lastnikov enot z dolgotrajnim obratovanjem, tj. podjetja BE-NUC in družbe Luminus, od projekta dolgotrajnega obratovanja. S tem naj bi podjetje BE-NUC in družba Luminus prejela zadostne prihodke od obratovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem, da se zagotovita njuno varno in zanesljivo delovanje ter ekonomska sposobnost preživetja in da bi se delničarjem omogočilo, da razmislijo o potrebnem finančnem donosu, skladnem s trgom.

(68)

Belgija je zlasti pojasnila, da so načela financiranja transakcije naslednja:

(69)

Mehanizmi finančne podpore (pogodba na razliko, plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojila za stroške zaustavitve) so podrobneje pojasnjeni v oddelkih 3.3.1.3.2, 3.3.1.3.3 in 3.3.1.3.4 v nadaljevanju.

(70)

Na splošno je (ciljna) interna stopnja donosnosti minimalna stopnja donosnosti, ki jo vlagatelji sprejmejo kot nadomestilo za določeno stopnjo tveganja v naložbenem projektu. Ciljna interna stopnja donosnosti se pogosto imenuje „minimalna stopnja donosa“, tj. prag, ki ga mora interna stopnja donosnosti projekta doseči ali preseči, preden se projekt izvede. Teoretično je minimalna stopnja donosa enaka vsoti stroškov kapitala (npr. tehtanemu povprečju stroškov kapitala (WACC)) in minimalne premije. Povedano drugače, gre za kombinacijo stopenj donosnosti primerljivih projektov/sredstev in prilagoditev zaradi uskladitve z določenim profilom tveganja, vključno s premijami, specifičnimi za projekt, za kritje dodatnih tveganj, ki jih ni mogoče razpršiti.

(71)

V obravnavani zadevi diskontirana lastna cena proizvodnje energije ustreza najnižji ravni povprečne cene električne energije (ali izvršilne cene v okviru pogodbe na razliko), ki jo je treba doseči, da bi projekt dolgotrajnega obratovanja dosegel ciljno interno stopnjo donosnosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 72 sklepa o začetku postopka, je bila predhodna izvršilna cena v finančnem modelu na podlagi predpostavke, da bodo stroški posodobitve enot z dolgotrajnim obratovanjem znašali približno [2–2,5] milijarde EUR, določena na [80–90] EUR na MWh (v vrednostih iz leta 2022). Belgija trdi, da se lahko izvršilna cena, ki temelji na finančnem modelu, pri obravnavi uporabe (okrepljenega) mehanizma za delitev tveganja in dobička (MPRA) giblje od [80–90] EUR na MWh do [80–90] EUR na MWh (v vrednostih iz leta 2022).

(72)

Belgija trdi, da je glede na tveganje, ki ga pomeni projekt dolgotrajnega obratovanja, ciljna interna stopnja donosnosti konservativna stopnja donosnosti, in sicer na podlagi: (i) primerjalne analize stopenj donosnosti drugih naložb v jedrsko energijo na svetovni ravni in drugih zmogljivosti energetskega sektorja v Belgiji (glej oddelek 3.3.1.3.1.1), (ii) ocene stroškov kapitala podjetja BE-NUC (tehtanega povprečja stroškov kapitala in stroškov lastniškega kapitala) na podlagi modela določanja cen osnovnih sredstev (CAPM, glej oddelek 3.3.1.3.1.2) in (iii) simulacije pričakovane interne stopnje donosnosti, prilagojene za MPRA ob upoštevanju posodobljenih tržnih razmer, ki kaže, da se je pričakovana interna stopnja donosnosti projekta dolgotrajnega obratovanja znižala v primerjavi s tisto, ocenjeno v času pogajanj o izvedbenem sporazumu (glej oddelek 3.3.1.3.1.3).

(73)

Belgija je predložila mednarodno primerjavo ciljnih stopenj donosnosti in stroškov kapitala za družbe, ki upravljajo jedrske elektrarne v različnih geografskih območjih, za plinske elektrarne, ki prejemajo nadomestilo v okviru belgijskega mehanizma za zmogljivost, in družbe, ki upravljajo druge vrste infrastrukture za prenos in shranjevanje energije v Belgiji. Primerjalna analiza je bila po sprejetju sklepa o začetku postopka izpopolnjena, zlasti glede nadaljnjega opisa narave regulativnih okvirov in morebitnih dodatnih shem, ki vplivajo na porazdelitev tveganja za obravnavane družbe in projekte. Preglednica 3 vsebuje pregled javne ciljne stopnje donosnosti ali ocen tehtanega povprečja stroškov kapitala za primerjane projekte in družbe.

Preglednica 3

Javne ocene tehtanega povprečja stroškov kapitala za primerjane projekte/družbe

(74)

Preglednica 4 vsebuje pregled elementov, ki obravnavajo tveganja v primerjanih projektih ali družbah.

Preglednica 4

Elementi, ki obravnavajo tveganja za primerjane projekte/družbe

(75)

Po mnenju Belgije ta primerjalna analiza poudarja tri elemente:

(76)

Belgija zato meni, da je 6- do 8-odstotna ciljna interna stopnja donosnosti projekta v verjetnem razponu tržnih donosov, ki ne bo vodil v prekomerno nadomestilo.

(77)

Belgija je poleg primerjalne analize, da bi potrdila, da je ciljna 7-odstotna interna stopnja donosnosti znotraj verjetnega razpona donosov, skladnih s trgom, predložila oceno stroškov kapitala z uporabo dveh meril, in sicer tehtanega povprečja stroškov kapitala in stroškov lastniškega kapitala brez zadolženosti, saj se podjetje BE-NUC ne financira z dolgom.

(78)

Belgija je pridobila ocene za tehtano povprečje stroškov kapitala in stroške lastniškega kapitala brez zadolženosti v razponu od 6,2 % do 7,4 % (kar pomeni, da je premija za tveganje za projekt od 3,1 % do 4,3 % nad netvegano stopnjo donosa). Po mnenju Belgije to dokazuje in dodatno potrjuje, da je ciljna 7-odstotna interna stopnja donosnosti sorazmerna in ne vodi v prekomerno nadomestilo. V oddelkih v nadaljevanju je podrobneje pojasnjeno, kako so bili ocenjeni razpon tehtanega povprečja stroškov kapitala in stroški lastniškega kapitala.

(79)

Prvo merilo za oceno stroškov kapitala je tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC), ki predstavlja minimalno stopnjo donosnosti, ki jo mora projekt omogočati, da bi pritegnil kapital. Ta minimalni donos predstavlja donos, ki bi ga potencialni vlagatelji lahko zaslužili, če bi se odločili za naložbo v drug projekt z enakovrednimi značilnostmi, kar zadeva denarni tok, časovni okvir in tveganje. Tehtano povprečje stroškov kapitala po obdavčitvi se izračuna z uporabo spodnje formule:

(80)

Tehtano povprečje stroškov kapitala je torej vsota (i) stroškov lastniškega kapitala, tehtanih sorazmerno s tržno vrednostjo lastniškega kapitala v celotnem kapitalu (wE), in (ii) stroškov dolga (po obdavčitvi), tehtanih z deležem tržne vrednosti dolga v celotnem kapitalu (1 – wE). Stroški lastniškega kapitala se izračunajo na podlagi modela določanja cen osnovnih sredstev, standardnega modela za merjenje donosa, ki ga vlagatelj potrebuje za kritje oportunitetnih stroškov vrednosti denarja v določenem naložbenem obdobju (netvegana stopnja donosa) in za izpostavljenost tržnemu tveganju (51). Izpostavljenost tržnemu tveganju se zajame z vrednostjo lastniškega kapitala z vzvodom (βE). Zaradi nestanovitnosti parametrov so bili vhodni podatki za model določanja osnovnih sredstev izračunani v razponih.

(81)

Kar zadeva izračun beta vrednosti lastniškega kapitala z zadolženostjo, Belgija trdi, da beta vrednosti skupnega podjetja ni mogoče izračunati na podlagi tržnih ali preteklih podatkov, saj gre za novo podjetje v zasebni lasti, ki ima dve obstoječi jedrski enoti z dolgotrajnim obratovanjem s predvideno življenjsko dobo 10 let, in ga je zato treba oceniti prek skupine primerljivih družb, ki kotirajo na borzi. Ker pa ni primerljivih gospodarskih javnih služb, ki bi bile v celoti vključene v dejavnosti proizvodnje jedrske energije, je Belgija upoštevala vzorec petih evropskih gospodarskih javnih služb, ki kotirajo na borzi in so najbolj vključene v jedrske dejavnosti, tj. primerljive projekte s 15–65-odstotno proizvodnjo z jedrskimi elektrarnami v okviru diverzificiranega portfelja (glej preglednico 5).

Preglednica 5

Beta vrednosti sredstev za primerljive gospodarske javne službe z različno vključenostjo v dejavnosti proizvodnje jedrske energije

(82)

Belgija je pojasnila, da je vsaka od gospodarskih javnih služb diverzificirana javna gospodarska služba, ki kotira na borzi, z nekaj opazne izpostavljenosti do omrežnih sredstev, reguliranih po modelu reguliranih osnovnih sredstev, in/ali podprtih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov, skupno podjetje pa je zasebni subjekt, ki je v celoti vključen v dejavnosti proizvodnje jedrske energije na podlagi sporazuma o nadomestilu. Zato bi pri oceni sistemskih tveganj na podlagi teh primerljivih družb verjetno podcenilo sistemsko tveganje podjetja BE-NUC.

(83)

Belgija je za vnos v formulo za tehtano povprečje stroškov kapitala uporabila parametre iz preglednice 6 ter na podlagi teh in dodatnih vhodnih podatkov iz leta 2023 pridobila teoretično tehtano povprečje stroškov kapitala v razponu od 6,2 % do 7,4 %, vključno s premijo v višini 3,1–4,3 % na netvegano stopnjo donosa.

Preglednica 6

Ocena tehtanega povprečja stroškov kapitala podjetja BE-NUC in ključni osnovni parametri

(84)

Druga metodologija temelji na stroških lastniškega kapitala (CoE), ki meri potrebno donosnost projekta za delničarje, ob predpostavki, da ni dolžniškega financiranja, kot velja za projekt dolgotrajnega obratovanja. Čeprav se pri pristopu s stroški lastniškega kapitala uporablja tudi model določanja osnovnih sredstev, se zadevni pristop opira na stroške lastniškega kapitala brez zadolženosti (tj. brez finančnega vzvoda) (52). Stroški lastniškega kapitala brez zadolženosti se izračunajo na naslednji način:

(85)

Za oceno vsakega parametra enačbe za stroške lastniškega kapitala je bil uporabljen naslednji pristop (glej preglednico 7):

(86)

Če se zgornje ocene uporabijo v enačbi za strošek lastniškega kapitala (CoE), je rezultat ocena za strošek lastniškega kapitala brez zadolženosti v razponu od 6,2 % do 7,5 % (glej preglednico 7), vključno s premijo v višini od 3,1 % do 4,3 % nad netvegano stopnjo donosa, kar je v skladu z rezultati, dobljenimi za tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC).

Preglednica 7

Ocene stroškov lastniškega kapitala brez zadolženosti podjetja BE-NUC in osnovni parametri (celoten razpon)

(87)

Belgija je ob upoštevanju zgoraj ocenjenih parametrov (za možne razpone v letu 2023) ocenila tri verjetne scenarije za stroške lastniškega kapitala brez zadolženosti v času dogovora med pogodbenicama leta 2023, ki ustrezajo razponu od 6,8 % do 7,3 % (glej preglednico 8).

Preglednica 8

Trije scenariji za stroške lastniškega kapitala podjetja BE-NUC brez zadolženosti (zmanjšan razpon)

(88)

Belgija priznava, da ima pristop modela določanja osnovnih sredstev omejitve, kar zadeva oceno stroškov kapitala podjetja BE-NUC, in sicer zaradi pomanjkanja neposredno primerljivih družb, ki kotirajo na borzi, ter posebnosti profila tveganja in pristopa k financiranju projekta (54). Navaja zlasti specifičnost jedrskega sektorja in omejeno primerljivost z drugimi skupinami sredstev.

(89)

Poleg tega Belgija razpravlja o različnih premijah, ki jih vlagatelji v praksi običajno zahtevajo za vlaganje v primerljive dolgoročne naložbene projekte, na oceno tehtanega povprečja stroškov kapitala, izpeljano z uporabo pristopa modela določanja osnovnih sredstev. Belgija navaja eno od možnih utemeljitev za potrebo po upoštevanju te premije na oceno tehtanega povprečja stroškov kapitala v zvezi s tveganjem vezave kapitala za dolgoročne naložbene projekte, ki jih ni mogoče diverzificirati in ki niso nagrajeni v okviru modela določanja osnovnih sredstev (55). Poleg tega se še en argument, s katerim se utemeljuje potreba po obračunavanju premije, nanaša na pomanjkanje kapitala za doseganje ciljev energetske politike v Evropi, saj med razpoložljivimi projekti obstaja velika konkurenca za naložbe, zaradi česar se zvišuje zahtevana stopnja donosnosti, ki je potrebna za privabljanje kapitala. Belgija trdi, da je med javnimi gospodarskimi službami običajna praksa, da se prišteje premija v razponu od 1,5 % do 4 %, in navaja nekaj primerov, ki to dokazujejo (56). Nazadnje, Belgija trdi tudi, da je glede na naravo te naložbe še ena utemeljitev za obračunavanje premije za financiranje na oceno tehtanega povprečja stroškov kapitala premija za nelikvidnost (57), kar poleg obeh akademskih študij (ki kažeta na ustrezen razpon od 0,7 % do 7,3 %) (58) potrjujejo tudi strokovnjaki iz panoge (59). Te premije bi se lahko prištele k ocenam tehtanega povprečja stroškov kapitala ali stroškov lastniškega kapitala, izpeljanih s pristopom modela določanja osnovnih sredstev, kot je pojasnjeno v prejšnjih oddelkih, in upravičile trditev Belgije, da je ciljna interna stopnja donosnosti glede na tveganje, ki ga predstavlja projekt, konservativna.

(90)

Belgija je pojasnila, da MPRA učinkuje tako, da se ciljna interna stopnja donosnosti po prilagoditvi za MPRA dinamično giblje med 6 % in 8 %. Trdi, da je mogoče v sedanjih tržnih razmerah (z nižjimi pričakovanimi tržnimi cenami kot v času veljavnosti finančnega modela) pričakovati nižjo interno stopnjo donosnosti, kot je bila ocenjena v času pogajanj o sporazumu o nadomestilu, tudi če je ciljna interna stopnja donosnosti določena na 7 % pred prilagoditvijo za MPRA.

(91)

Da bi Belgija to dokazala, je na podlagi različnih virov pripravila analizo razvoja tržnih pričakovanj v obdobju 2025–2035 od pogajanj o sporazumu o nadomestilu ter učinka teh revidiranih napovedi na pričakovano interno stopnja donosnosti projekta dolgotrajnega obratovanja (z uporabo MPRA).

(92)

Na sliki 1 je prikazana začetna krivulja cen ob koncu leta 2023 (tj. takrat, ko so bile podpisane pogodbe). V različnih projekcijah cen se tržne cene – v osrednjem scenariju, prikazanem s polnimi črtami – začnejo pri vrednosti 120 EUR na MWh v letu 2025 in se znižujejo do povprečne vrednosti 87 EUR na MWh v obdobju do leta 2033.

Slika 1

Začetne krivulje cen osnovne obremenitve v finančnem modelu (v EUR/MWh) (vrednosti za leto 2022)

(93)

Na sliki 2 je prikazano, da so se trenutne projekcije cen električne energije po osrednjem scenariju (60), prikazane s polnimi črtami, zmanjšale v primerjavi s tistimi, ki so se uporabljale v času veljavnosti finančnega modela. Projekcija cen […] v osrednjem scenariju v zadnjem četrtletju 2022, ki se med drugim uporablja kot referenčna krivulja v finančnem modelu, je na primer v tem grafu prikazana z rdečo pikčasto črto. Konec leta 2022 je bilo predvideno, da bodo cene v letu 2025 znašale 120 EUR na MWh, trenutno pa se predvideva, da bodo v letu 2025 znašale 85 EUR na MWh ali celo manj. Zaradi razvoja trga od leta 2022 so se znižale napovedane veleprodajne cene električne energije v naslednjem desetletju, med drugim zlasti zaradi zniževanja napovedi cen primarnih proizvodov (plina in CO2). Iz slike 2 je razvidno tudi, da trenutne projekcije v osrednjem scenariju napovedujejo razmeroma nespremenljive cene med letoma 2025 in 2035, ki se gibljejo od 69 EUR/MWh do 86 EUR/MWh.

Slika 2

Krivulje cen osnovne obremenitve, posodobljene jeseni 2024 (v EUR/MWh) (vrednosti iz leta 2022)

(94)

Belgija je na podlagi zgornjih podatkov sklenila, da so se pričakovanja glede tržnih cen zmanjšala.

(95)

Belgija trdi, da sivo območje, prikazano na zgornjih slikah, predstavlja cenovni razpon (kot je bil prvotno predviden v sporazumu o nadomestilu) za prilagoditve ciljne interne stopnje donosnosti za MPRA, tj. razpon tržne cene, znotraj katerega se prilagodi ciljna interna stopnja donosnosti (61). Nižja pričakovanja glede tržnih cen nato kažejo na znižanje pričakovane interne stopnje donosnosti, prilagojene z MPRA. V skladu s parametri MPRA, ki so bili prvotno predvideni v sporazumu, bi pričakovana interna stopnja donosnosti projekta dolgotrajnega obratovanja v tretjem četrtletju leta 2024 predvidoma znašala 6,7 % (če bodo izpolnjene vse predpostavke iz finančnega modela). S posodobljenimi parametri MPRA (glej oddelek 3.3.1.3.2), zaradi katerih so prihodki in interna stopnja donosnosti podjetja BE-NUC občutljivejši na tržne cenovne pogoje, bi se pričakovana interna stopnja donosnosti zmanjšala na 6,5 % (če so izpolnjene vse predpostavke iz finančnega modela) ob upoštevanju istih projekcij cen (glej preglednico 9).

Preglednica 9

Pričakovana interna stopnja donosnosti (s prvotnim in posodobljenim MPRA) v primerjavi s ciljno interno stopnjo donosnosti (tretje četrtletje 2024)

(96)

Pogodba na razliko se bo uporabljala med belgijsko državo in podjetjem BE-NUC ter med belgijsko državo in družbo Luminus, ki je drugi solastnik obeh jedrskih reaktorjev. To pomeni, da bo belgijska država za skupno izmerjeno proizvodnjo električne energije enot z dolgotrajnim obratovanjem jamčila vnaprej določeno ciljno ceno (v nadaljnjem besedilu: izvršilna cena), ki bo indeksirana v celotnem obdobju sporazuma o nadomestilu. Če je tržna referenčna cena višja od izvršilne cene, podjetje BE-NUC in družba Luminus belgijski državi plačata pozitivno razliko, pomnoženo z dejansko izmerjeno proizvodnjo. Če je tržna referenčna cena nižja, bo belgijska država podjetju BE-NUC in družbi Luminus plačala negativno razliko, pomnoženo z dejansko izmerjeno proizvodnjo. Razlika v plačilih zapade v plačilo na prvi datum porabe energije (datum, ko zadevna enota z dolgotrajnim obratovanjem prvič dovaja električno energijo v visokonapetostno omrežje po prvotnem zakonsko določenem datumu prenehanja obratovanja), izplača pa se sorazmerno z deležem podjetja BE-NUC in družbe Luminus v električni energiji, ki jo proizvedeta enoti z dolgotrajnim obratovanjem.

(97)

Glavni parametri pogodbe na razliko so:

(98)

Po navedbah Belgije je na podlagi neodvisne analize družbe Compass Lexecon (62) prvotna izbira tržne cene za dan vnaprej kot tržne referenčne cene v pogodbi na razliko primerna v okviru projekta dolgotrajnega obratovanja, zlasti v obdobju del v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem (faza ponovnega zagona do 31. decembra 2028). Poleg tega Belgija trdi, da prilagodljivost, vključena v sporazum o nadomestilu, med trajanjem pogodbe omogoča izbiro alternativnih tržnih referenčnih cen, odvisno od razvoja razmer in potreb na belgijskem trgu, hkrati pa ohranja ravnovesje med tveganjem in donosom iz prvotne zasnove pogodbe na razliko. Belgija nadalje utemeljuje uporabo trga za dan naprej na podlagi naslednjih elementov:

(99)

Študijo o strategiji upravljanja tržnega tveganja družbe BE-WATT (nasprotne stranke pogodbe na razliko) je naročila zvezna javna služba za gospodarstvo. Cilj študije, ki se še izvaja, je sprejetje pripravljalnih ukrepov za začetek delovanja družbe BE-WATT, zlasti v zvezi z nalogo tega subjekta glede obvladovanja tveganj. Natančneje:

(100)

Belgijska vlada kot nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu lahko prvotno izbiro tržne referenčne cene ponovno prouči do trikrat med trajanjem pogodbe, če se podjetje BE-NUC in družba Luminus s tem strinjata, in sicer od konca začetnega obdobja del v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem, na primer glede na razvoj belgijskega trga in njegove potrebe, pri čemer je treba ohraniti ravnovesje med tveganjem in donosom iz prvotne zasnove pogodbe na razliko.

(101)

Izvršilna cena se indeksira letno glede na ponderiran izračun indeksacije in se lahko v določenih trenutkih revidira:

(102)

Izvršilna cena se bo izračunala z uporabo informacij iz podrobnega finančnega modela, ki ga bo pripravilo in posodobilo podjetje BE-NUC v okviru parametrov, ki jih je priglasila Belgija. Finančni model (in vse njegove posodobitve) mora odobriti nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu. Če je taka odobritev zavrnjena, lahko podjetje BE-NUC in nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu odločitev o takem finančnem modelu prepustita neodvisnemu strokovnjaku v skladu s postopkom imenovanja strokovnjaka.

(103)

Belgija trdi, da se zaradi pogodbe na razliko zmanjša izpostavljenost podjetja BE-NUC tržnemu tveganju in nihanjem tržnih cen.

(104)

Belgija trdi, da se zaradi pogodbe na razliko zmanjša izpostavljenost podjetja BE-NUC tržnemu tveganju in nihanjem tržnih cen, vendar zadevna pogodba vključuje mehanizme delitve tveganja, s katerimi bi se moralo zagotoviti, da podjetje BE-NUC ostane izpostavljeno nekaterim tržnim tveganjem in spodbudam. Sporazum o nadomestilu vključuje zlasti mehanizem za delitev tveganja in dobička (MPRA), kadar se izkaže, da so tržne cene nižje ali višje od izvršilne cene.

(105)

Cilj MPRA je spodbuditi podjetje BE-NUC, da optimizira svojo stroškovno strukturo pred določitvijo in revizijo izvršilne cene (2025/2029), čim bolj poveča proizvodnjo reaktorjev, kadar se pričakujejo visoke cene in se elektroenergetski sistem približuje pomanjkanju, ter zmanjša nepričakovan dobiček.

(106)

MPRA se izpelje in izračuna na naslednji način:

(107)

V prvotni zasnovi MPRA (v nadaljnjem besedilu: prvotna MPRA) je bil razpon med izvršilno ceno in zgornjim (oziroma spodnjim) pragom razdeljen na 30 pozitivnih (oziroma negativnih) vrednosti MPRA. V primerjavi s „prvotno MPRA“ se „posodobljena MPRA“ izvede hitreje, tj. mehanizem za delitev tveganja in dobička ustreza razponu tržnih cen v intervalih +/–20 % namesto +/–30 %.

(108)

Zato Belgija trdi, da (posodobljena) MPRA podjetju BE-NUC zagotavlja močnejše spodbude za:

(109)

Poleg tega Belgija trdi, da se v spremenjeni zasnovi pogodbe na razliko pristojnost odločanja o tem, kdaj je treba sprejeti odločitev o ekonomski modulaciji, prenese na partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo (glej oddelek 3.3.1.5). Nadomestilo iz sporazuma o storitvah upravljanja z energijo ne bo le fiksno, kot je bilo prvotno načrtovano, temveč bo poleg fiksnega deleža spremenljivo, s čimer se bodo zagotovile spodbude za čim boljši izkoristek omejenega števila modulacij, tj. 30 modulacij na gorivni cikel (glej uvodno izjavo 13). V primerjavi s prvotno zasnovo pogodbe na razliko, pri kateri so bile odločitve o modulaciji sprejete na podlagi fiksnega praga modulacije, spremenjena zasnova pogodbe na razliko ne temelji več na fiksnem pragu modulacije, temveč spodbuja izvajanje modulacij v času, ko se najbolj izplačajo (tj. kadar se pričakuje, da bodo cene dovolj dolgo zelo negativne). Nadomestilo iz sporazuma o storitvah upravljanja z energijo je podrobno opisano v oddelku 3.3.1.5.2.

(110)

Nazadnje Belgija trdi, da je pogodba na razliko iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 80 sklepa o začetku postopka, ustrezen in sorazmeren instrument za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti trga in posebnih jedrskih tveganj, ki omogoča doseganje ciljev ukrepa in hkrati ohranja učinkovite tržne signale. Belgija pojasnjuje, da se bodo vsi prihodki iz pogodbe na razliko stekali v splošni državni proračun, vendar se bo zanje upravljalo ločeno računovodstvo. Uporabili se bodo predvsem za financiranje plačil nasprotne stranke sporazuma o nadomestilu v okviru pogodbe na razliko. Če bi prihodki na podlagi pogodbe na razliko presegli zneske, potrebne za financiranje stroškov pogodbe na razliko, bi se lahko nato uporabili za financiranje stroškov druge pogodbe na razliko. Belgija se zavezuje, da se bodo vsi preostali prihodki na podlagi pogodbe na razliko uporabili za razdelitev podjetjem. Nadalje se zavezuje, da bo Komisijo obvestila, če bi se prihodki na podlagi pogodbe na razliko razdelili podjetjem, in po potrebi priglasila tak ukrep. Potrjuje tudi, da je vključila kazenske klavzule v primeru neupravičene enostranske predčasne prekinitve pogodbe na razliko.

(111)

Če prihodki podjetja BE-NUC ne zadostujejo za kritje stroškov, ki jih je treba plačati v katerem koli mesecu v skladu s sporazumom o obratovanju in vzdrževanju, ter vseh drugih stroškov naložb v osnovna sredstva za obratovanje, gorivo in vzdrževanje, potrebnih za delovanje enot z dolgotrajnim obratovanjem, mora nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu podjetju BE-NUC plačati primanjkljaj, da zagotovi zadosten denarni tok za kritje teh stroškov in s tem dolgoročna ekonomska sposobnost preživetja skupnega podjetja (63).

(112)

Plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala je sestavljeno iz dveh komponent: minimalnih stroškov poslovanja: (i) plačilo za izpad prihodkov, da se zagotovi zadosten denarni tok za kritje stroškov, potrebnih za delovanje enot z dolgotrajnim obratovanjem, in zaščito dolgoročne ekonomske sposobnosti preživetja skupnega podjetja ter (ii) 50-odstotna zaščita stroškov vloženega kapitala glede na amortizirane stroške kapitala zaradi podaljšanja dolgotrajnega obratovanja (vsaka tri leta).

(113)

Belgija trdi, da lahko vsak posamezen dogodek, zaradi katerega bi se zmanjšala razpoložljivost enot z dolgotrajnim obratovanjem za daljše obdobje med letom, in/ali ponavljajoči se izpadi v več letih podjetju BE-NUC povzročijo znatne izgube.

(114)

Belgija je družbo Electrabel pozvala, naj na podlagi preteklih podatkov oceni tveganje večjih nepričakovanih dogodkov v celotni življenjski dobi enot z dolgotrajnim obratovanjem. Družba Electrabel trdi, da v desetletnem obdobju podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem obstaja velika verjetnost pomembnega nenačrtovanega izpada delovanja (64). Da bi to dokazala, je opredelila pretekle primere izpada delovanja za vsakega od sedmih jedrskih reaktorjev v enajstletnem obdobju med letoma 2012 in 2022 (glej preglednico 10). Trdi, da ta zgodovinski pristop zagotavlja koristne vpoglede iz naslednjih razlogov:

(115)

Podatki iz preglednice 10 kažejo, da je v obdobju 2012–2022 v vseh sedmih jedrskih enotah prišlo do pomembnih nenačrtovanih izpadov delovanja, na katere upravljavec jedrskih elektrarn ni mogel vplivati, zaradi česar je bila povprečna nerazpoložljivost posamezne enote približno 59-odstotna (poleg načrtovanih remontov), kar pomeni povprečno nerazpoložljivost sedem mesecev na izpad. Pri sedmih belgijskih jedrskih enotah je bilo v obdobju 2012–2022 skupaj 11 pomembnih nenačrtovanih izpadov delovanja. Med razlogi za nepričakovane izpade delovanja so bili vodikovi kosmiči v reaktorski tlačni posodi, degradacija betona (zaradi katere so bila potrebna pomembna popravila), okvare opreme, puščanje in sabotaža. Belgija zato trdi, da je bilo v povprečju približno 1,6 (11/7) pomembnega nenačrtovanega izpada delovanja na reaktor na desetletje.

(116)

Belgija trdi, da se lahko, kadar obratuje več jedrskih enot (ali jedrska flota), izguba prihodka v obdobju okvare ene ali več enot delno nadomesti s prihodki, ki jih ustvarijo druge enote. V primeru projekta dolgotrajnega obratovanja pa se pričakuje, da se bodo ta sistemska tveganja (izpadi delovanja, ki vplivajo na večino enot hkrati) povečala, saj se bo belgijska jedrska flota od leta 2025 naprej zmanjševala in postala manj raznolika, še toliko bolj, ker imata enoti z dolgotrajnim obratovanjem isto tehnologijo. Večji dogodek, ki bi večji del leta vplival na obe enoti z dolgotrajnim obratovanjem, se zato ne zdi malo verjeten.

(117)

59-odstotna verjetnost izpada delovanja enote, kar ustreza približno sedmim mesecem, ustreza povprečnemu trajanju enega pomembnega nenačrtovanega izpada delovanja. Družba Electrabel meni, da je to trajanje realna ocena na podlagi lastnih izkušenj z obratovanjem enot z dolgotrajnim obratovanjem v Belgiji, saj so v primeru pomembnih dogodkov pred ponovnim zagonom jedrskih reaktorjev potrebna pomembna inženirska dela, nabava rezervnih delov, analiza učinka na varnost in obsežne razprave z organom za jedrsko varnost.

(118)

Belgija nadalje pojasnjuje, da so se zaradi rednih občasnih varnostnih pregledov, ki temeljijo na smernici IAEA SSG-25 (66) in se izvajajo vsakih deset let od začetka obratovanja, izvedle znatne posodobitve zasnove in naložbe za obvladovanje staranja in zastarelosti jedrskih enot ter pomoč pri ohranjanju njihove varnosti in zanesljivosti. Kljub tem občasnim pregledom pa upravljavec jedrskih elektrarn ne more izključiti možnosti, da se bodo pojavile nove težave, katerih posledica bodo daljša obdobja izpada delovanja jedrskih enot.

(119)

Da bi Belgija ocenila učinek pojava pomembnega nenačrtovanega izpada delovanja v obdobju podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem na podjetje BE-NUC ter učinek plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, je na podlagi podatkov iz preglednice 10 proučila verjetne scenarije pomembnih izpadov delovanja (glej preglednico 11). Tako kot pri drugih ocenah se je pri ponazoritvenih izračunih oprla na finančni model z dne 13. decembra 2023.

(120)

Po navedbah Belgije je iz zgornje analize razvidno, da je plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala zasnovano tako, da krije učinke morebitnih večjih dogodkov, ki ogrožajo ekonomsko sposobnost preživetja skupnega podjetja, skupno podjetje pa nosi številna tveganja, povezana z izpadom delovanja: v scenariju 1 se plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala v primeru povprečnega večjega dogodka ne izvede in ne zagotavlja donosa delničarjem, ki še naprej nosijo tveganje, da si ne bodo povrnili naložb.

(121)

Belgijska država bi lahko imela v nekaterih scenarijih zaradi plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala razmeroma visoke stroške, saj se bo to plačilo izvedlo za obravnavanje izpadov delovanja z velikim učinkom, kot je prikazano zgoraj. Da bi Belgija odpravila ta pomislek, je uvedla omejitev plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala. V skladu s tem bo nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu (belgijska država) uveljavljala svojo pravico do odpovedi iz sporazuma o nadomestilu (67), če bo plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala doseglo izplačani znesek v višini 2 milijard EUR (v nadaljnjem besedilu: sprožilec za plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala), če se to zdi primerno, med drugim glede na:

(122)

Belgija trdi, da obstajajo okoliščine, v katerih odpoved ne bi bila ustrezna:

(123)

Če se nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu odloči, da ne bo uveljavljala svojih pravic do odpovedi, bo Belgija Komisiji svoje razloge predložila Komisiji za namene ocenjevanja.

(124)

Znesek sprožilca za plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ustreza zgornji meji plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, izvedenega v scenariju, ko obe enoti z dolgotrajnim obratovanjem hkrati nista na voljo dve zaporedni leti. Pričakovana plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala za dveletno zaprtje bodo dejansko odvisna od leta, v katerem bo do zaprtja prišlo. Belgija je predložila letne izračune za letna plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter skupne zneske v dveh zaporednih letih (glej preglednico 12) na podlagi predhodnih napovedi iz finančnega modela z dne 13. decembra 2023.

Preglednica 12

Simulacija plačil minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala

(125)

Belgija za oceno dveletnega referenčnega obdobja, uporabljenega za izračun omejitve v višini 2 milijard EUR, predlagane za plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, navaja nekaj primerov jedrskih reaktorjev, ki so bili v Združenih državah iz tehničnih razlogov trajno zaustavljeni (ker se to doslej v Evropi še ni zgodilo) (68). Po navedbah Belgije ti primeri kažejo, da je dveletno referenčno obdobje v skladu z industrijsko realnostjo, saj se obdobje dveh let po odkritju težave, zaradi katere je treba zaustaviti obe enoti z dolgotrajnim obratovanjem, običajno lahko šteje za razumno skrajni rok za dvom o nadaljevanju popravil ali za razmislek o končni zaustavitvi.

(126)

Da bi bil plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala izvedljivo, bo podjetje BE-NUC od svojih delničarjev ali zunanje stranke zagotovilo obratna sredstva najpozneje na datum prvega ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja. Shema za obratna sredstva je namenjena financiranju potreb po obratnih sredstvih, ki izhajajo iz delovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem. Podjetje BE-NUC bo lahko črpalo shemo za obratna sredstva, če bo razlika med njenimi denarnimi prilivi in denarnimi odlivi manjša od ocenjenih odhodkov iz poslovanja za prihodnje obdobje porabe, določenih v sporazumu o nadomestilu. Znesek sheme za obratna sredstva je enak vsaj povprečnim skupnim ocenjenim stroškom poslovanja za obdobje treh mesecev. Shema za obratna sredstva dejansko deluje kot medletni most do letnega plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala in deluje kot obnavljajoči se kredit, ki se v primeru črpanja letno odplačuje s plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, ki ga zagotovi Belgija.

(127)

Pogoji sheme za obratna sredstva, ki bodo nabavljeni pod tržnimi pogoji najpozneje na datum prvega ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja, še niso znani. Vendar je Belgija nadalje pojasnila, da bo obrestna mera za shemo za obratna sredstva določena z uporabo iste metodologije, kot je bila dogovorjena za delničarski posojili (glej uvodno izjavo 63).

(128)

Belgijska vlada bo poleg plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, ki zagotavlja finančno stabilnost v celotnem desetletnem obdobju podaljšanja življenjske dobe, v prvih treh letih projekta dolgotrajnega obratovanja (fazi ponovnega zagona) podjetju BE-NUC in družbi Luminus odobrila posojilo pod enakimi pogoji. Višina posojil bo odvisna od njunega sorazmernega deleža v enotah z dolgotrajnim obratovanjem ter posledično od njunega deleža pri stroških zaustavitve in stroških poslovanja od 1. julija 2025. Kot je navedla Belgija, je namen posojil za stroške zaustavitve zagotoviti likvidnost do leta 2028, saj stroškov poslovanja zaradi del v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem ni mogoče financirati z denarnimi tokovi.

(129)

Posojila za stroške zaustavitve, ki se zagotavljajo po omejeni obrestni meri in se odplačujejo v skladu z določenim načrtom odplačevanja, sestavljata dve različni posojilni shemi (tj. po ena na enoto z dolgotrajnim obratovanjem), pri čemer je vsaka sestavljena iz dveh tranš:

(130)

Pogoji posojil za stroške zaustavitve so navedeni v uvodni izjavi 96 sklepa o začetku postopka in niso bili spremenjeni. Posojila za stroške zaustavitve se odplačujejo z največ 6-odstotno obrestno mero in po načelu enakovrednosti z donosi delničarjev. Belgija v zvezi z metodologijo, uporabljeno za določitev obrestne mere, pojasnjuje, da je bila ta rezultat pogajanj med strankama sporazuma o nadomestilu in da najvišja 6-odstotna stopnja ustreza spodnji meji ciljnega razpona interne stopnje donosnosti od 6 % do 8 % (ob upoštevanju MPRA).

(131)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 97 sklepa o začetku postopka, se pričakuje, da se bodo posojila za stroške zaustavitve črpala v skupnem znesku [500–700] milijonov EUR v […] obrokih od […] do […] in odplačala v treh obrokih od […] do […], vključno s kapitaliziranimi obrestmi. Ti izračuni in zneski bodo posodobljeni v finančnem modelu, ki ga bo nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu odobrila leta 2025, pred datumom ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja, in sicer na podlagi stroškov podaljšanja obratovanja v skladu z zahtevami za jedrsko varnost, ki jih je določila belgijska agencija za jedrsko varnost, ocenjenih na podlagi predloženih ponudb izvajalcev.

(132)

Belgija trdi, da posojila za stroške zaustavitve delničarjem ne prinašajo nesorazmernih koristi: tveganja, da pričakovani donosi ne bodo doseženi, se sorazmerno porazdelijo med delničarje skupnega podjetja in nasprotno stranko sporazuma o nadomestilu, saj se bo pri nižjih dobičkih zmanjšala interna stopnja donosnosti projekta dolgotrajnega obratovanja in posojil za stroške zaustavitve. Posojila za stroške zaustavitve se dejansko (sploh) ne bodo odplačala le, če projekt dolgotrajnega obratovanja ne bo ustvaril zadostnega dobička za izplačilo donosa na naložbe delničarjev (69). Zato Belgija trdi, da posojila za stroške zaustavitve ponudniku iz sporazuma o nadomestilu ne prinašajo nobenih dodatnih tveganj, razen tveganj v zvezi z uspešnostjo in donosnostjo projekta dolgotrajnega obratovanja, saj se instrument ne uporablja za financiranje stroškov naložb v osnovna sredstva (samo za amortizirane stroške kapitala zaradi podaljšanja dolgotrajnega obratovanja v fazi ponovnega zagona).

(133)

Družba Electrabel mora v skladu s sporazumom o obratovanju in vzdrževanju za podjetje BE-NUC opravljati naslednje naloge:

(134)

Nekatere storitve so izrecno izključene iz sporazuma o obratovanju in vzdrževanju, vključno s storitvami, deli ali dejavnostmi v zvezi z razgradnjo in demontažo enot z dolgotrajnim obratovanjem, za katere je še naprej odgovorna družba Electrabel (glej oddelek 3.3.2.4).

(135)

Podjetje BE-NUC bo v skladu s členom 12.1 sporazuma o obratovanju in vzdrževanju ter ob upoštevanju nekaterih prilagoditev in izjem družbi Electrabel plačalo 89,807 % (kar odraža delež družbe Luminus v višini 10,193 % enot z dolgotrajnim obratovanjem) vseh stroškov, nastalih pri zagotavljanju storitev v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem ter storitev obratovanja in vzdrževanja, povečanih za ustrezno maržo, ki so:

(136)

Belgija trdi, da so stopnje marž usklajene s stopnjami, ki se uporabljajo na podlagi partnerskega sporazuma o dolgotrajnem obratovanju z družbo Luminus (ki zajema širok nabor storitev, med drugim tudi obratovanje in vzdrževanje). Prvotni sporazum, ki zajema podobne storitve za tretjo osebo, tj. družbo Luminus, ter je bil sklenjen 26. junija 2003 in ponovno potrjen 13. decembra 2023, je ustrezna referenca v podporo stališču, da sporazum o obratovanju in vzdrževanju odraža običajne tržne stroške jedrskih dejavnosti. Poleg tega Belgija trdi, da so finančna tveganja, ki jih nosi družba Electrabel, večja od tistih na podlagi sporazuma o partnerstvu z družbo Luminus, saj se bo v skladu s sporazumom o obratovanju in vzdrževanju marža družbe Electrabel zmanjšala v primeru (neopravičljivih) prekoračitev stroškov (tj. stroškov, ki niso vključeni v proračun, kot je predlagala družba Electrabel in so jih potrdile pogodbenice) in v primeru izpada delovanja obrata, ki presega cilj.

(137)

Poleg tega Belgija trdi, da sporazum o obratovanju in vzdrževanju vključuje nekatere kontrole stroškov, vključno s pravicami podjetja BE-NUC, da revidira izračun nadomestil in uspešnost storitev družbe Electrabel ter zahteva primerjalni pregled cen, ki jih družba Electrabel zaračunava za povezane tehnične storitve.

(138)

Nazadnje, družba Electrabel se bo kot (edini) upravljavec enot z dolgotrajnim obratovanjem in ponudnik storitev podjetju BE-NUC v skladu s sporazumom o obratovanju in vzdrževanju spodbujalo k doseganju tehnične in gospodarske uspešnosti enot z dolgotrajnim obratovanjem. Natančneje, v skladu s sporazumom o obratovanju in vzdrževanju:

(139)

Belgija zato ugotavlja, da je sporazum o obratovanju in vzdrževanju omejen na kritje nastalih stroškov in da naj bi finančni pogoji sporazuma o obratovanju in vzdrževanju odražali tržne pogoje.

(140)

Čeprav bo podjetje BE-NUC dejanski lastnik 89,807 % električne energije, proizvedene v enotah z dolgotrajnim obratovanjem (preostalih 10,193 % je v lasti družbe Luminus), bo lastništvo te električne energije preneslo na energetskega upravljavca, ki jo bo prodal (70). V ta namen bo sklenilo sporazum o storitvah upravljanja z energijo s partnerjem, ki bo od njega kupoval električno energijo in jo prodal.

(141)

V sporazumu o storitvah upravljanja z energijo bodo določeni ključni pogoji in porazdelitev tveganja ter posledično podrobno opredeljena strategija za ponudbe in odstopanja ter vloga vodje prodaje energije (v nadaljnjem besedilu: partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo) v zvezi s tem, in sicer v okviru določenih parametrov. Partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, imenovan v okviru navedenega sporazuma, bo kupec in lastnik deleža podjetja BE-NUC v električni energiji, ki jo proizvedeta enoti z dolgotrajnim obratovanjem, zanj pa velja vnaprej določena strategija za ponudbe in odstopanja. Strategija za ponudbe in odstopanja se lahko občasno pregleda in spremeni v skladu s postopkom, ki je podrobno opisan v sporazumu o nadomestilu. Belgijska vlada (družba BE-WATT) lahko kot nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu uvede strategijo za ponudbe in odstopanja, če spoštuje pogoje strategije za ponudbe in odstopanja, kot so določeni v sporazumu o nadomestilu. Partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo ima pri tem svetovalno vlogo.

(142)

Da bi se proizvedena električna energija na veleprodajnem trgu z električno energijo ponudila na konkurenčen in pregleden način, sta se družba Electrabel in belgijska država dogovorili, da bosta izvedli javni razpis za te storitve, s čimer bosta zagotovili preglednost in konkurenco (glej oddelek 3.3.1.5.1). Za razpisni postopek se uporabljajo zakonodaja o javnem naročanju in vsi s tem povezani potrebni zaščitni ukrepi.

(143)

Belgija trdi, da se razpisni postopek izvaja prostovoljno v skladu z belgijskim zakonom o javnem naročanju z dne 17. junija 2016 in kraljevim odlokom z dne 18. junija 2017 o javnem naročanju v sektorjih gospodarskih javnih služb (71).

(144)

Sporazum o storitvah upravljanja z energijo bo sklenjen po postopku s pogajanji po predhodni objavi (72), ki je standardni postopek v sektorju gospodarskih javnih služb. Javni razpis je bil objavljen na ustrezni belgijski platformi (73) in platformi EU (74), kar vsem potencialnim kandidatom omogoča sodelovanje v razpisnem postopku.

(145)

Belgija je glede na pomen storitve, za katere se je objavil javni razpis, in občutljivost z vidika konkurence uvedla dodatne določbe in zaščitne ukrepe za zagotovitev, da bodo cilji sporazuma o storitvah upravljanja z energijo doseženi in da bodo pričakovane storitve ustrezno opravljene:

(146)

Poleg tega Belgija trdi, da ponudba vključuje sklop meril za izbor za zagotovitev, da vsak kandidat na razpisu izpolnjuje pogoje za strokovnost in potrebno infrastrukturo za pravilno izvajanje sporazuma o storitvah upravljanja z energijo. Vendar so ta merila glede izpolnjevanja pogojev omejena na najmanjši možni obseg, saj se nanašajo na nujne zahteve za predvidene storitve, da se zagotovi čim večja konkurenca med razpisom.

(147)

V primerjavi z informacijami, ki jih je imela Komisija na voljo v času sklepa o začetku postopka, je Belgija predložila več podrobnosti o merilih glede izpolnjevanja pogojev. Ponudnik mora (ali pri prvih štirih merilih, opisanih v nadaljevanju, z uporabo zmogljivosti drugega subjekta) imeti:

(148)

Med trajanjem sporazuma o storitvah upravljanja z energijo za partnerja zadevnega sporazuma med drugim veljajo naslednji pogoji:

(149)

Kar zadeva časovni okvir razpisa, Belgija trdi, da namerava razpis zaključiti pravočasno, najpozneje do 15. maja 2025, tako da bi imel partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo dovolj časa za priprave, potrebne pred ponovnim zagonom enot z dolgotrajnim obratovanjem.

(150)

Razpisane storitve v zvezi z zmogljivostmi za proizvodnjo energije med drugim vključujejo (i) storitve zastopanja terminskih in realiziranih zmogljivosti za proizvodnjo energije, (ii) storitve optimizacije in obratovanja za dan vnaprej in znotraj dneva, (iii) storitve, povezane z obveznostmi glede regulacije trga, (iv) storitve sklepanja pogodb z belgijskimi operaterji prenosnih sistemov ter (v) trgovanje, dostop do trga in analizo trga. Zaradi medsebojne odvisnosti različnih navedenih nalog in redne tržne prakse, da se te storitve združijo v eno samo komercialno pogodbo za zagotovitev operativne učinkovitosti, bodo te storitve vključene v enotno opredelitev storitev iz sporazuma o storitvah upravljanja z energijo.

(151)

Belgija je pojasnila, da partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo ne trguje kot zastopnik ali v imenu podjetja BE-NUC, ampak prodaja kupljeno električno energijo, ker je njen lastnik. Poleg tega partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo v spremenjeni zasnovi pogodbe na razliko pridobi pristojnost odločanja v zvezi z ekonomskimi modulacijami, da bi spodbudil učinkovit izkoristek omejenega števila modulacij in se bolje odzval na tržne signale (glej uvodno izjavo 153 in naslednje).

(152)

Belgija trdi, da poravnava med partnerjem sporazuma o storitvah upravljanja z energijo in podjetjem BE-NUC temelji na trgu za dan vnaprej, da bi se omejilo osnovno tveganje za podjetje BE-NUC, saj to pomeni, da podjetje BE-NUC v kombinaciji s plačilom razlike prek pogodbe na razliko, pri kateri je tržna referenčna cena tržna cena za dan vnaprej, prejme izvršilno ceno (glej oddelek 3.3.1.3.2) (82). Belgija potrjuje, da bo partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo prosto trgoval na trgu po svoji izbiri in mu ni treba predložiti ponudbe na trgu za dan vnaprej.

(153)

Kot je pojasnjeno v oddelku 2.1 in uvodni izjavi 109, sta enoti z dolgotrajnim obratovanjem omejeni na 30 modulacij na cikel, zaradi česar tehnično in regulativno ni mogoče, da bi svojo proizvodnjo spremenili v katerem koli trenutku, zato je bilo nadomestilo za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo spremenjeno, da bi se zagotovile spodbude za čim bolj učinkovit izkoristek omejenega števila odobrenih modulacij. Spremenjena formula za izračun nadomestila namesto zgolj fiksnega nadomestila (določenega z razpisom) vključuje tudi spremenljivo nadomestilo (ki temelji na vnaprej določeni formuli ter je odvisno od modulacije in popravka za plačilo poravnave). Zaradi takega nadomestila je partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo izpostavljen delu potencialnih povečanj prihodkov iz modulacij v času negativnih cen (in delu potencialnih zmanjšanj prihodkov iz modulacij v času pozitivnih cen), hkrati pa je partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo neposredno izpostavljen stroškom zaradi odstopanj in stroškom znotraj dneva, kot je navedeno v nadaljevanju. Spremenljivo nadomestilo bo zato sestavljeno iz fiksnega odstotnega deleža (v nadaljnjem besedilu: alfa) povečanj prihodkov, ki sprožijo modulacijo dan vnaprej, ter diferenciranega odstotnega deleža (v nadaljnjem besedilu: beta) stroškov in prihodkov znotraj dneva in zaradi odstopanj – tj. popravkov za plačilo poravnave (ki lahko vključujejo povečanja prihodov zaradi sprožitve modulacije znotraj dneva), pri čemer:

(154)

Formula iz slike 3 se uporablja za celotno količino med modulacijami, tudi če do modulacije pride, ko so cene pozitivne (na primer v obdobjih povečevanja/zmanjševanja) in ne le v obdobjih negativnih cen (84). Spremenljivo nadomestilo plača podjetje BE-NUC v okviru sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, vendar se ti stroški in/ali prihodki prenesejo na družbo BE-WATT na podlagi sporazuma o nadomestilu.

(155)

Po navedbah Belgije se partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo s spremenjeno formulo za izračun nadomestila med drugim spodbuja k optimalni uporabi ekonomskih modulacij v celotnem časovnem okviru za dan vnaprej in znotraj dneva ter k zmanjšanju stroškov znotraj dneva in stroškov zaradi odstopanj. Belgija trdi, da sta parametra alfa in beta izbrana zato, da se ohrani učinkovito delovanje trga, hkrati pa se prepreči odvračanje udeležencev razpisa, ki niso naklonjeni tveganju.

(156)

Spremenjena formula za izračun nadomestila bo vplivala na ponudbeno strategijo udeležencev razpisa za fiksno nadomestilo. Ponudniki bodo v svojih ponudbah upoštevali pričakovane pozitivne učinke modulacije (vrednost možnosti) ter stroške in morebitne prihodke, povezane s plačili znotraj dneva in plačili zaradi odstopanj. Belgija trdi, da bo v razpisni dokumentaciji pojasnjena struktura nadomestila (spodbude), tako da bo pozitivni/negativni potencial spremenjene formule za izračun nadomestila za ponudnike pregleden. Ocenila bo ustreznost (spremenjene) formule za izračun nadomestila za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo ter skladnost s trgom in učinkovitost spodbud, ki jih zagotavlja na različnih trgih. Oceno bo izvedla najpozneje dve leti po začetku delovanja, da se omogoči pravočasna revizija pogodbe ali organizacija novega razpisa, kar je mogoče po treh letih in pol (85). Da bi se ohranile ustrezne spodbude za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, je parametra alfa in beta popraviti le navzgor (86).

(157)

Belgija trdi, da se s prilagoditvijo nadomestila iz sporazuma o storitvah upravljanja z energijo usklajujejo spodbude za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, ki je pristojen za odločanje o ekonomski modulaciji (odvisno od končne odločitve upravljavca, npr. v primeru varnostnih ali regulativnih pomislekov), s tržnimi signali, s čimer se odpravljajo pomisleki Komisije v zvezi s tem. Hkrati ima partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo ustrezne spodbude za izpolnjevanje svoje naloge kot bilančno odgovorni akter, ne da bi bil v celoti izpostavljen odstopanjem, ki so zunaj njegovega nadzora. Poleg tega Belgija trdi, da si bodo podjetje BE-NUC, upravljavec jedrskih elektrarn in partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo stalno izmenjevali točne informacije (vključno z rednimi informacijami o razpoložljivosti, tehničnih zmogljivostih itd. enot z dolgotrajnim obratovanjem), da bo imel partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo na voljo dovolj informacij za sprejemanje učinkovitih odločitev in bo lahko sprejemal informirane odločitve o ekonomski modulaciji.

(158)

Belgija potrjuje tudi, da bo nasprotna stranka pogodbe na razliko (družbo BE-WATT) razvila strategijo obvladovanja tveganj za svojo odprto pozicijo, kot je zakonsko predvideno, in da bo njeno izvajanje prispevalo k likvidnosti terminskih trgov električne energije (glej uvodno izjavo 99). Sprejetje strategije je odvisno od mnenja regulatorja, ki bo vključeval oceno učinka strategije na zadevne trge električne energije.

(159)

Partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo bo načeloma izbran na podlagi preglednega, odprtega in konkurenčnega razpisa (glej oddelek 3.3.1.5.1). Na razpisu lahko sodeluje tudi trgovski subjekt skupine Engie, tj. družba GEMS (Global Energy Management & Sales), ki je poslovna enota skupine Engie in vodstveno neodvisna od poslovne enote Nuclear. Predvidene so bile posebne določbe in ukrepi za primer, da družba GEMS sodeluje v razpisnem postopku, da se zagotovi pravičen postopek.

(160)

Belgija trdi, da so se in se bodo sprejeli in izvajali zadostni ukrepi za učinkovito odkrivanje in preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov. Te ukrepe je mogoče povzeti, kot sledi:

(161)

Če v postopku javnega razpisa ne bo mogoče imenovati ustreznega kandidata, bo družba GEMS kot skrajni ukrep, če sporazum o storitvah upravljanja z energijo ne bo sklenjen pravočasno, tj. najpozneje do 15. maja 2025, začasno opravljala storitve na podlagi zadevnega sporazuma. Te storitve se bodo izvajale v skladu s pogoji, o katerih se bosta stranki dogovorili v omejenem obdobju, da bo lahko podjetje BE-NUC oddalo sporazum o storitvah upravljanja z energijo prek drugega razpisnega postopka. V primeru uspešnega razpisnega postopka bo izbrani kandidat po preteku zadevnega obdobja, v katerem je družba GEMS opravljala te storitve, od družba GEMS prevzel opravljanje zadevnih storitev. Število ponovnih razpisov ni omejeno.

(162)

Belgija trdi, da je ta ureditev potrebna in ustrezna za zagotovitev kontinuitete javne službe (tj. prodaje električne energije, proizvedene v jedrskih enotah), vendar je ta rešitev strogo omejena časovno in na najmanjšo potrebno.

(163)

Skratka, Belgija trdi, da bo zagotovila, da bo podjetje BE-NUC dosledno upoštevalo zakonodajo in načela o javnem naročanju. Obsežen postopek posvetovanja vključuje dodatne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da se nakup storitev izvede s konkurenčnim, preglednim, nediskriminatornim in brezpogojnim razpisnim postopkom. Belgija zato meni, da se je treba izogniti vsakršnemu tveganju omejevanja dostopa do trga in drugim morebitnim protikonkurenčnim praksam skupine Engie ter da se sprejmejo vsi zaščitni in drugi ukrepi za zagotovitev, da se imenuje neodvisen partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo. To, da bi družba GEMS začasno zagotavljala te storitve, ki so potrebne in ustrezne za zagotovitev neprekinjenosti javne storitve, bi bila le nadomestna rešitev.

(164)

Dva druga podukrepa, ki sta del zadevne transakcije, zajemata sporazum o upravnih storitvah med družbo Electrabel in podjetjem BE-NUC ter sporazum, ki določa ureditve glede plačila odškodnin za izgube pri kritju stroškov, če se sporazum ne sklene. Ti podukrepi so bili pojasnjeni v oddelkih 3.3.10 in 3.3.11 sklepa o začetku postopka.

(165)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 121 sklepa o začetku postopka, zakonodajni okvir, ki se uporablja za radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo v EU, temelji na naslednjih dveh temeljnih načelih: (i) načelu onesnaževalec plača (87) ter (ii) končni odgovornosti držav članic (vključno s finančno odgovornostjo) za odgovorno in varno ravnanje (vključno z odlaganjem) z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (88).

(166)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.4.2 sklepa o začetku postopka, je v Belgiji upravljavec jedrskih elektrarn v skladu z veljavnimi predpisi finančno (prek družbe za rezervacije za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki Synatom ter skupaj z družbama EDF Belgium in Luminus (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči družbi)) in operativno odgovoren za razgradnjo sedmih jedrskih elektrarn ter pripravo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva in ravnanje z njimi ter njihovo dolgoročno skladiščenje, potem ko jih sprejme agencija ONDRAF/NIRAS, do njihovega končnega odlaganja. Rezervacije za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki ter izrabljeno gorivo in odpadke pri razgradnji financirajo družba Electrabel in sodelujoči družbi, upravlja jih družba Synatom, nadzor skrbnega in varnega poslovanja nad njimi pa izvaja neodvisni javni organ, tj. komisija za rezervacije za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: komisija CPN/CNV). Kot je navedeno v uvodnih izjavah 123, 124 in 125 sklepa o začetku postopka, Belgija trdi, da bo družba Electrabel ohranila nekatere odgovornosti kot edini upravljavec enot z dolgotrajnim obratovanjem, ki izhajajo iz (i) evropske in belgijske zakonodaje ter (ii) pogodbenih obveznosti iz sporazuma o izvajanju, pri čemer bo spoštovala načelo onesnaževalec plača.

(167)

Komisija CPN/CNV in agencija ONDRAF/NIRAS sta nadzorna organa v Belgiji:

(168)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 129 in preglednici 4 sklepa o začetku postopka, sedanji skupni znesek rezervacij v zvezi z jedrskimi obveznostmi na podlagi zadnje triletne revizije, ki jo je komisija CPN/CNV izvedla julija 2023, znaša 18 225 milijonov EUR, kar vključuje rezervacije za dejavnosti demontaže (8 122 milijonov EUR), ravnanje z izrabljenim gorivom (9 070 milijonov EUR) in odpadke, nastale med obratovanjem (1 033 milijonov EUR) (89).

(169)

Skupina Engie in belgijska država sta se v okviru pogajanj o projektu dolgotrajnega obratovanja dogovorili o omejitvi dolgoročne odgovornosti proizvajalcev radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije z jedrsko energijo (sporazum o omejitvi količine odpadkov), da bi zmanjšali negotovost v zvezi s tem (glej oddelek 3.4.3 sklepa o začetku postopka). Sporazum o omejitvi količine odpadkov določa prenos finančnih obveznosti v zvezi s proizvodnjo, zadržanjem ali lastništvom pripravljenih radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva vseh sedmih belgijskih jedrskih enot, ob upoštevanju in po izpolnitvi ustreznih pogodbenih meril za prenos, z upravljavca jedrskih elektrarn (družbe Electrabel) na belgijsko državo proti plačilu pavšalnega zneska (90).

(170)

Ta pavšalni znesek je bil določen glede na kategorijo jedrskih odpadkov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 131 sklepa o začetku postopka, je radioaktivne jedrske odpadke mogoče razdeliti v tri kategorije v skladu z zgodovinsko radiološko klasifikacijo agencije ONDRAF/NIRAS in klasifikacijo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA): odpadki kategorije A (kratkoživi odpadki z nizko ali srednjo stopnjo radioaktivnosti); odpadki kategorije B (dolgoživi odpadki z nizko ali srednjo stopnjo radioaktivnosti) ter odpadki kategorije C (kratko- in dolgoživi odpadki z visoko stopnjo radioaktivnosti) in izrabljeno gorivo.

(171)

V preglednici 13 v nadaljevanju je prikazana dodelitev obstoječih rezervacij v višini 18 225 milijonov EUR med družbo Electrabel (8 410 milijonov EUR) in belgijsko vlado (9 815 milijonov EUR) v skladu s sporazumom o omejitvi količine odpadkov in vključuje dodelitev po kategorijah odpadkov.

Preglednica 13

Razčlenitev sporazuma o omejitvi količine odpadkov

(172)

Načela sporazuma o omejitvi količine odpadkov niso bila spremenjena in so opisana v uvodni izjavi 133 sklepa o začetku postopka. Povzamejo se lahko na naslednji način:

(173)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107(a) ter podrobno pojasnjeno v oddelkih 3.4.5.1 in 3.4.5.2 sklepa o začetku postopka, določitev omejenih zneskov v višini 15 milijard EUR temelji na trenutnem znesku rezervacij upravljavca jedrskih elektrarn za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki (osnovni znesek) in premiji za tveganje. Belgija je pojasnila, da osnovni znesek že vključuje varnostne rezerve, negotovosti in druga tveganja, ki se lahko pojavijo v zvezi z demontažo, ravnanjem z radioaktivnimi odpadki in ravnanjem z izrabljenim gorivom. Rezervacije v zvezi s plačilom omejenih zneskov so pojasnjene v oddelku 3.4.5.3 sklepa o začetku postopka in niso bile spremenjene.

(174)

Belgija je pojasnila, da omejeni zneski, ki jih je treba prenesti na belgijsko državo, že vključujejo vse pretekle in ocenjene prihodnje obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki (do prvotnega zakonsko določenega datuma prenehanja obratovanja vseh belgijskih jedrskih elektrarn leta 2025). Zato so se vsi jedrski odpadki in izrabljeno gorivo, ki jih belgijske elektrarne proizvedejo ali jih bodo proizvedle med svojo zakonito obratovalno dobo, že upoštevali v omejenih količinah.

(175)

Belgija je pojasnila tudi, da bo dejanska količina odpadkov znana šele, ko bodo odpadki pripravljeni in fizično preneseni na belgijsko državo. Pavšalni znesek v višini 15 milijard EUR zato zajema le vnaprej določene količine zadevnih odpadkov (dobropise na količino), dogovorjene v sporazumu o izvajanju. Če je dejanska količina zadevnih proizvedenih odpadkov večja od dobropisov na količino, skupina Engie plača pristojbino za prilagoditev količine za vsak dodatni dobropis na količino (glej uvodno izjavo 133 sklepa o začetku postopka).

(176)

Podobno bosta podjetje BE-NUC in družba Luminus financirala vse odpadke, ki nastanejo med obratovanjem (v nadaljnjem besedilu: odpadki, nastali med dolgotrajnim obratovanjem), in izrabljeno gorivo (v nadaljnjem besedilu: izrabljeno gorivo, nastalo med dolgotrajnim obratovanjem), ki izhajajo iz podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem, in sicer vsako dodatno količino odpadkov. Za vsako dodatno količino odpadkov, nastalih med dolgotrajnim obratovanjem, in izrabljenega goriva, nastalega med dolgotrajnim obratovanjem, bosta potrebna dva sklopa plačil:

(177)

Belgija je nadalje pojasnila, da se v finančnem modelu upoštevajo stroški ravnanja z odpadki, nastalimi med dolgotrajnim obratovanjem, in izrabljenim gorivom, nastalim med dolgotrajnim obratovanjem, ali zaledni stroški, ocenjeni na približno 0,9 milijona EUR na sklop (v vrednostih iz leta 2022), od tega približno 0,3 milijona EUR na sklop za skladiščenje na kraju samem in približno 0,6 milijona EUR na sklop za pristojbino za prilagoditev količine odpadkov, nastalih med dolgotrajnim obratovanjem, za izrabljeno gorivo.

(178)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.4.4 sklepa o začetku postopka, je Belgija ustanovila novo javno institucijo sui generis, imenovano Hedera, ki ima dvojno vlogo:

(179)

Zneske, prejete na podlagi sporazuma o omejitvi količine odpadkov, ki jih je prejel sklad Hedera, je treba zavarovati in vložiti, da se ustvari potreben donos za plačilo stroškov ravnanja s prenesenimi odpadki ob njihovi zapadlosti. Hedera je ločen sklad pod nadzorom komisije CPN/CNV, namenskega nacionalnega organa, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega upravljanja in uporabe sredstev ter nadzora nad njimi (93). To se odraža v dvojni vlogi sklada Hedera, saj zagotavlja, da: (i) so prejeti zneski zavarovani in ustvarjajo potrebne donose (94) ter (ii) so stroški ravnanja z odpadki in izrabljenim gorivom ter prenesenih obveznosti ustrezno nadzorovani (95). Poleg tega bodo morala biti finančna sredstva ustrezno ločena od splošnega proračuna Belgije (kot je določeno v zakonu o skladu Hedera), tako da se bodo uporabljala samo za plačilo dolgoročnega in končnega skladiščenja in jih ne bo mogoče uporabiti za druge namene ali za pokrivanje morebitnih prihodnjih proračunskih primanjkljajev.

(180)

Belgija trdi, da sporazum o omejitvi količine odpadkov vključuje druge ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki ga dopolnjujejo, med drugim:

(181)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 172 sklepa o začetku postopka, Belgija priznava, da sporazum v zvezi z jedrskimi odpadki pozitivno vpliva na profil tveganja upravljavca jedrskih elektrarn, saj se bo znaten del njegovih jedrskih obveznosti kril z omejenimi zneski, in da je zaradi tega drugačnega profila tveganja upravičena in potrebna revizija svežnja ukrepov za zagotavljanje varnosti in nadzora finančnega položaja upravljavca jedrskih elektrarn: zaradi pavšalnega plačila v višini 15 milijard EUR skladu Hedera je upravičeno, da se neevropska sredstva družbe Electrabel izključijo iz obsega sredstev družbe Electrabel (in s tem povezanega spremljanja, ki ga izvaja komisija CPN/CNV). Skupina Engie bo kot francoska matična družba družbe Electrabel zagotovila, da ob sklenitvi sporazuma med belgijsko državo in družbo Electrabel v družbi Electrabel ostane vsaj 4 milijarde EUR sredstev (vrednost lastniškega kapitala na dan 30. junija 2023). Poleg tega skupina Engie na prvo zahtevo odobri neomejeno in nepreklicno jamstvo matične družbe za (i) obveznosti družbe Electrabel v zvezi z razgradnjo (kar vključuje tudi tveganje, da vrednost rezervacij ne bo zadostna), (ii) tveganje v zvezi s količino v okviru omejitve in (iii) odplačilo (sedanjih ali prihodnjih) posojil, ki jih ima pri družbi Synatom.

(182)

Belgija meni, da prenesene obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in dodatne obveznosti v zvezi z razgradnjo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja, družbi Electrabel in sodelujočima družbama ne zagotavljajo gospodarske prednosti, saj ustrezno odražajo tveganje poznejših nihanj stroškov, ki jih prevzame država, in da je prenos tveganja tak, da bi zasebni vlagatelj sprejel njegovo kritje.

(183)

Belgija trdi, da so bile rezervacije za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki, ki jih je upravljavec jedrskih elektrarn/družba Synatom zbral pred sporazumom o omejitvi količine odpadkov, izračunane z uporabo diskontnega faktorja v višini 2,5 % za dejavnosti demontaže (vključno z odpadki, nastalimi pri demontaži) in diskontnega faktorja v višini 3 % za vse dejavnosti v zvezi z izrabljenim gorivom (kot je odločila komisija CPN/CNV med triletnim pregledom konec leta 2022).

(184)

Belgija je pojasnila, da je uporaba dveh različnih diskontnih stopenj za izračun rezervacij (za obveznosti razgradnje v primerjavi z obveznostmi v zvezi z izrabljenim gorivom) upravičena zaradi razlike v trajanju in odraža časovno vrednost denarja (97).

(185)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 198, sporazum o omejitvi količine odpadkov vključuje le prenos prenesenih obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom na belgijsko državo, obveznosti v zvezi z razgradnjo in demontažo pa še vedno nosi upravljavec jedrskih elektrarn (razen za negativne sinergije, ki jih je povzročil projekt dolgotrajnega obratovanja, glej uvodno izjavo 199). Belgija zato trdi, da je bil za izračun sedanje vrednosti prenesenih obveznosti za jedrske odpadke in izrabljeno gorivo ohranjen edinstven 3-odstotni diskontni faktor (1-odstotna realna stopnja + 2-odstotna inflacija), da bi se upoštevalo dejstvo, da obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom trajajo dlje kot obveznosti v zvezi z razgradnjo (glej uvodno izjavo 148 sklepa o začetku postopka).

(186)

Belgija je komisijo CPN/CNV zaprosila za mnenje glede najustreznejšega diskontnega faktorja, ki bi ga bilo treba uporabiti za izračun omejitve količine odpadkov (98). Kot je navedeno v uvodni izjavi 149 sklepa o začetku postopka, je komisija CPN/CNV predlagala prilagoditev diskontnega faktorja za obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki/razgradnjo in izrabljenim gorivom z uporabo dvostopenjskega pristopa, ki vključuje uporabo diskontnega faktorja na podlagi dejanske 30-letne obrestne mere na linearne obveznice v višini 3,17 % za prvih 30 let in uporabo diskontnega faktorja v višini 2,17 % na podlagi obrestne mere linearnih obveznic brez tveganja za naslednjih 30 let.

(187)

Belgija opozarja, da je bilo obdobje pogajanj dolgo (leto in pol) in da je bila izbira enotnega 3-odstotnega diskontnega faktorja utemeljena s potrebo po določeni stopnji predvidljivosti glede diskontnega faktorja, uporabljenega v pogajanjih s skupino Engie. Razlog za to je, da diskontni faktor neposredno vpliva na izračun pavšalnega zneska, ki ga je treba prenesti. Belgija je pojasnila, da je bila metodologija, ki jo je komisija CPN/CNV uporabila v svojem mnenju iz leta 2023, pozneje uporabljena skupaj s končnim terminskim tečajem Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (99) kot naknadna potrditev, da je bil 3-odstotni diskontni faktor razumna dolgoročna obrestna mera.

(188)

Prvič, Belgija je neodvisnega svetovalca zaprosila za izračun „enotnega“ diskontnega faktorja, enakovrednega dvostopenjskemu pristopu komisije CPN/CNV, z uporabo netveganih stopenj donosa, ki jih je predlagala komisija CPN/CNV, in z uporabo drugih podatkov o obrestnih merah linearnih obveznic (100). Analiza kaže, da je pristop, ki ga predlaga komisija CPN/CNV, še posebej občutljiv na obdobje, uporabljeno za izračun. Rezultat dvostopenjskega pristopa je na primer enakovreden diskontni faktor v višini 2,8 % z uporabo netveganih obrestnih mer, ki jih je predlagala komisija CPN/CNV, enakovredna obrestna mera v višini 3,1 % pri uporabi metodologije komisije CPN/CNV s podatki o obrestni meri linearnih obveznic, ki so bili na voljo v času sklepa o začetku postopka, in enakovredna obrestna mera v višini 3,2 % ob podpisu sporazuma o izvajanju. Kot je prikazano v preglednici 14, se z dvostopenjskim pristopom, ki ga predlaga komisija CPN/CNV, dobita dve enakovredni diskontni stopnji z razliko 40 bazičnih točk, če se upoštevata dve različni časovni obdobji, ki sta le 9 mesecev narazen.

(189)

Drugič, v preglednici 14 je prikazana tudi primerjava s končnim terminskim tečajem organa EIOPA, saj je bila referenca organa EIOPA uporabljena tudi v nemškem precedenčnem primeru (SA.45296 (101)), kjer je bilo ugotovljeno, da je 4,58-odstotni diskontni faktor sorazmeren.

Preglednica 14

Enakovredna stopnja komisije CPN/CNV in razvoj stopnje organa EIOPA od mnenja komisije CPN/CNV iz marca 2023

(190)

Kot je razvidno iz preglednice 14, je ohranjen diskontni faktor v višini 3 % med

(191)

Poleg tega se zdi 3-odstotna stopnja bolj konservativna od predloga komisije CPN/CNV in končnega terminskega tečaja ob podpisu sporazuma in pozneje.

(192)

Belgija poleg tega trdi, da se realni diskontni faktor v višini 1 % zdi konservativen v primerjavi s stopnjo donosnosti, ki jo lahko sklad Hedera pričakuje ob uporabi ustreznega preudarnega pristopa k upravljanju sredstev in obveznosti. Kot primer za primerjavo Belgija navaja namenski portfelj sredstev družbe EDF za zagotovitev varnega financiranja njenih dolgoročnih jedrskih obveznosti, opisan v univerzalnem registracijskem dokumentu družbe EDF za leto 2023 (103). Ta portfelj se upravlja na podlagi pristopa k sredstvom in obveznostim, zajema pa portfelj razpršenih sredstev, primerljiv z opisom hipotetičnega portfelja, ki ga upravlja sklad Hedera, za katerega je zato mogoče razumno predpostavljati, da zagotavlja primerljiv donos.

(193)

Nazadnje, Belgija pri izračunu omejitve količine odpadkov predpostavlja stalno 2-odstotno stopnjo inflacije, kar je izrecen dolgoročni cilj Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB) glede inflacije. ECB meni, da je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) ustrezno merilo inflacije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 150(b) sklepa o začetku postopka, je komisija CPN/CNV izrazila zaskrbljenost, da bi lahko bila dejanska inflacija stroškov gradnje jedrske elektrarne (na podlagi indeksa ABEX) višja od inflacije, izmerjene z indeksom cen življenjskih potrebščin. Belgija trdi, da je 2-odstotni cilj ECB glede inflacije pravilen približek inflacije za izračun omejitve količine odpadkov, in sicer iz naslednjih razlogov:

(194)

Iz navedenih razlogov Belgija meni, da je 3-odstotni diskontni faktor ustrezna in konzervativna stopnja za diskontiranje dolgoročnih obveznosti.

(195)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 153 sklepa o začetku postopka, Belgija trdi, da se je osnovnemu znesku v višini 9 815 milijonov EUR prištela znatna dodatna premija za tveganje v višini 5 185 milijonov EUR za kritje preostalih negotovosti. Kot je navedeno v uvodni izjavi 154 sklepa o začetku postopka, premija za tveganje temelji na tehničnem obvestilu agencije ONDRAF/NIRAS (104), v katerem so analizirane negotovosti in tveganja, povezani s prenosom finančne odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz sedmih belgijskih jedrskih elektrarn na belgijsko državo (glej opombo 80 sklepa o začetku postopka). Kot je navedeno v uvodni izjavi 156 sklepa o začetku postopka, Belgija trdi, da je premija za tveganje v višini 52,83 % ustrezna in presega premijo za tveganje v višini 35,47 %, uporabljeno v nemškem primeru (SA.45296; glej opombo 101).

(196)

Belgija je poleg tega, da je podala pojasnila v zvezi s premijo za tveganje iz uvodne izjave 154 sklepa o začetku postopka, med formalno preiskavo podrobneje pojasnila, kako je bila premija za tveganje izračunana na podlagi tehničnega obvestila agencije ONDRAF/NIRAS. Preglednica 15 vsebuje podrobna pojasnila in sestavo premije za tveganje, na podlagi katerih je bil izračunan znesek v višini 5 033 milijonov EUR kot spodnja meja oziroma znesek 5 133 milijonov EUR kot zgornja meja. V okviru pogajanj o sporazumu o omejitvi količine odpadkov je bila premija za tveganje določena na nekoliko višji znesek v višini 5 185 milijonov EUR, da bi se doseglo pavšalno plačilo v višini 15 milijard EUR (glej preglednico 13).

Preglednica 15

Podrobna sestava in izračun premije za tveganje

(197)

Belgija trdi, da je v mnenju agencije ONDRAF/NIRAS v predloženem tehničnem obvestilu naveden seznam tveganj, povezanih s prenosom jedrskih obveznosti na belgijsko državo, ki je bil s pomočjo strokovnjakov agencija ONDRAF/NIRAS priložen dokumentaciji o rezervacijah za leto 2022, da bi se ocenilo, kakšna je minimalna premija za tveganje, potrebna za kritje vseh znanih tveganj. Zato trdi, da je premija za tveganje iz sporazuma o omejitvi količine odpadkov namenjena kritju vseh „manj verjetnih“ tveganj, opredeljenih v obvestilu agencije ONDRAF/NIRAS, ter dodatnih tveganj, opredeljenih med pogajanji, ki so izhajala iz interakcij z družbo Electrabel in mnenji strokovnjakov. Nazadnje opozarja, da so bili strokovnjaki iz agencije ONDRAF/NIRAS vključeni v pogajanja o sporazumu o omejitvi količine odpadkov, da bi belgijski vladi pomagali pri upoštevanju njihovih priporočil iz tehničnega obvestila iz marca 2023.

(198)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 163 sklepa o začetku postopka, je v nasprotju s prenesenimi obveznostmi v zvezi z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom upravljavec jedrskih elektrarn še naprej edini odgovoren za razgradnjo in demontažo celotnega jedrskega parka (pri čemer sodelujoči družbi finančno prispevata k stroškom razgradnje in demontaže). Obveznosti v zvezi z razgradnjo in demontažo so torej „neomejene“.

(199)

Vendar je belgijska država v okviru transakcije prevzela finančno odgovornost za „dodatne obveznosti v zvezi z razgradnjo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja“ ali „negativne sinergije pri razgradnji“. Dve glavni obravnavani kategoriji sta zvišanje stroškov po operativni fazi (operativni in projektni stroški) ter stroškov razgradnje in demontaže, nastalih zaradi projekta dolgotrajnega obratovanja (operativni, projektni in naložbeni stroški). Konkretni primeri sestave teh negativnih sinergij pri razgradnji so navedeni v opombah 85 in 86 sklepa o začetku postopka. Končni znesek za „negativne sinergije pri razgradnji“ je rezultat ocene učinka projekta dolgotrajnega obratovanja in ne krije nobenih stroškov poslovanja, nastalih v okviru tekočega poslovanja ali običajnih dejavnosti. Končni znesek za „negativne sinergije pri razgradnji“ je rezultat ocene učinka projekta dolgotrajnega obratovanja na različne podkategorije stroškov, saj prestavitev razgradnje dveh reaktorjev vpliva na načrtovanje, organizacijo, časovni okvir in potrebo po nekaterih naložbah v danem trenutku (105). Podjetje BE-NUC in belgijska država ne prevzemata nobene druge odgovornosti za obveznosti v zvezi z razgradnjo.

(200)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 168 sklepa o začetku postopka, je bila komisija CPN/CNV zaradi nesoglasja med družbo Electrabel in belgijsko državo glede višine zneska za negativne sinergije pri razgradnji zadolžena za sprejetje odločitve, končni znesek pa v času sklepa o začetku postopka še ni bil znan. Komisija CPN/CNV je 24. junija 2024 odobrila znesek [100–500] milijonov EUR (nominalno), 16. oktobra 2024 pa je Belgijo in skupino Engie obvestila, da končni znesek, ki ga je treba plačati, konec leta 2024 znaša [100–500] milijonov EUR (106). Znesek za negativne sinergije pri razgradnji, ki ga mora plačati belgijska vlada, je fiksen pavšalni znesek, ki ga ni mogoče zvišati, če so dodatni stroški višji od predvidenih; če pa se projekt dolgotrajnega obratovanja ne bo nadaljeval v skladu s pričakovanji, bo Belgija prejela povračilo.

(201)

Belgija trdi, da je v dogovoru o ravnanju z odpadki predviden tudi obsežen varnostni sveženj, ki zagotavlja, da „neomejene jedrske obveznosti“ nosi ekonomsko uspešen upravljavec jedrskih elektrarn:

(202)

Belgija trdi, da je mogoče dogovor o ravnanju z odpadki oceniti ločeno od drugih delov ukrepa.

(203)

Prvič, Belgija trdi, da se dogovor o ravnanju z odpadki ne nanaša le na enoti z dolgotrajnim obratovanjem, ampak na vseh sedem jedrskih reaktorjev v Belgiji. V rezervacijah za razgradnjo in ravnanje z jedrskimi odpadki, na katerih temeljijo omejeni zneski, se upoštevajo vse tovrstne rezervacije, ki jih je treba zagotoviti do prvotnih zakonsko določenih datumov prenehanja obratovanja zadevnih sedmih jedrskih reaktorjev (glej preglednico 1).

(204)

Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 170 sklepa o začetku postopka, bodo stroške, povezane z odpadki, nastalimi med obratovanjem, in izrabljenim gorivom, ki jih proizvedeta enoti z dolgotrajnim obratovanjem v obdobju dolgotrajnega obratovanja, plačali solastniki enot z dolgotrajnim obratovanjem (podjetje BE-NUC in družba Luminus), kar vključuje stroške za uskladitev odpadkov, nastalih med obratovanjem, s strogimi pogodbenimi merili za prenos in pristojbino za prilagoditev količine za te dodatne količine. Družba Electrabel in sodelujoči družbi bodo sprejele določbe za radioaktivne odpadke, nastale med obratovanjem, v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili. Ti dodatni stroški se odražajo v finančnem modelu, na katerem temeljijo ukrepi finančne podpore komponente 1 projekta dolgotrajnega obratovanja, in se zato upoštevajo pri umerjanju podukrepov komponente 1.

(205)

Tretjič, upravljavec jedrskih elektrarn ostaja odgovoren za razgradnjo in demontažo vseh sedmih jedrskih reaktorjev v Belgiji. Ti stroški niso zajeti v dogovoru o ravnanju z odpadki ali finančnem modelu. Obstaja ena izjema v zvezi s povečanjem obveznosti v zvezi z razgradnjo (za enoti z dolgotrajnim obratovanjem in ostale enote), ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja, za katerega je komisija CPN/CNV določila in odobrila fiksni pavšalni znesek, ki ga bodo belgijski organi plačali kot enkratni znesek. Znesek za te negativne sinergije se je upošteval v finančnem modelu.

(206)

Kot je navedeno v oddelku 3.5 sklepa o začetku postopka, sporazum med belgijsko državo in skupino Engie vključuje tudi določbe o pravnem varstvu, v katerih je opredeljena delitev tveganja v primeru nekaterih prihodnjih zakonodajnih sprememb. Poglavje 4 feniksovega zakona zagotavlja pravno podlago za zaščito skupine Engie pred nekaterimi spremembami zakona. Vendar bodo razmerje med pogodbenicama glede odškodnin v primeru zadevnih sprememb zakonodaje urejale izključno določbe sporazuma o izvajanju.

(207)

Te določbe, sklenjene s skupino Engie in družbo Electrabel, določajo, da če belgijska zvezna vlada ali belgijski zvezni parlament sprejmeta nove predpise, ki se posebej nanašajo na upravljavce jedrskih elektrarn v Belgiji ali jedrske dejavnosti družbe Electrabel, ki negativno vplivajo na materialne pogoje transakcije, bo belgijska država skupini Engie (ali eni od prizadetih družb skupine Engie) povrnila neposredne izgube, ki jih je dejansko utrpela zaradi tega. To vključuje tudi plačila, ki jih mora skupina Engie plačati družbi Luminus v okviru tega nadomestila. V skladu z belgijskim pravom mora tožeča stranka dokazati svoj zahtevek, znesek odškodnine pa se določi s sodnim ali arbitražnim postopkom. Belgijska sodišča so pristojna, vendar obstaja možnost vzajemne arbitraže za arbitražo pri UNCITRAL.

(208)

Ta določba se ne uporablja, če je pravna sprememba posledica prenosa evropskega ali mednarodnega prava, razen če sta belgijska zvezna vlada ali belgijski zvezni parlament spodbudila ali dejavno spodbujala obstoj in vsebino take zakonodaje na drugi ravni (mednarodni, nadnacionalni, evropski regionalni, občinski itd.) ali spodbudila ali dejavno podprla sodno odločbo.

(209)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 180 sklepa o začetku postopka, Belgija trdi, da praksa odločanja Komisije kaže, da lahko zaščita pred spremembo zakonodaje pomeni državno pomoč. Belgija se v zvezi s tem sklicuje na sklep Komisije o podaljšanju življenjske dobe treh drugih jedrskih reaktorjev v Belgiji, v katerem je Komisija proučila odškodninske klavzule iz sporazumov, sklenjenih med belgijsko državo in lastniki jedrskih elektrarn. Zato Belgija ugotavlja, da bi lahko sporazum o pravnem varstvu med belgijsko državo in skupino Engie pomenil dodelitev selektivne gospodarske prednosti skupini Engie.

(210)

Belgija trdi, da je za podaljšanje življenjske dobe obeh jedrskih reaktorjev potreben poseben sveženj podpore zaradi posebnih gospodarskih razmer in posebnega profila tveganja jedrske energije.

(211)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22 sklepa o začetku postopka, družba Electrabel ni sprejela nobenih določb glede dolgotrajnega obratovanja, saj je bilo v skladu z zakonom o postopnem opuščanju jedrske energije do marca 2022 načrtovano, da bodo vsa belgijska sredstva za proizvodnjo jedrske energije zaprta najpozneje do leta 2025. Po odločitvi o podaljšanju življenjske dobe reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 je bilo treba nujno prenoviti enoti z dolgotrajnim obratovanjem. Glede na kratek rok ter zvišane stroške goriva in drugih potrebnih delov v zadnjih letih so negotovosti v zvezi z naložbenimi stroški projekta dolgotrajnega obratovanja precejšnje.

(212)

Belgijski organi so proučili alternativne mehanizme podpore, kot so sodelovanje jedrske tehnologije v belgijskem mehanizmu za zmogljivost, fiksna odkupna premija, enosmerna pogodba na razliko ali model reguliranih osnovnih sredstev.

(213)

Po mnenju belgijskih organov so se glede na pomanjkljivosti trga, navedene v oddelku 3.1, navedene alternative štele za manj ustrezne za podporo projektu dolgotrajnega obratovanja iz naslednjih razlogov:

(214)

Belgija trdi, da dvosmerna pogodba na razliko v kombinaciji z drugimi podukrepi svežnja podpore zagotavlja potrebno podporo z nižjimi stroški za potrošnike v primerjavi z alternativnimi mehanizmi podpore v obliki nadomestila.

(215)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 181 sklepa o začetku postopka, sta končni upravičenki priglašenega ukrepa (i) skupina Engie kot matična družba družbe Electrabel, ki je edini upravljavec in solastnik enot z dolgotrajnim obratovanjem (89,807 %) ter neposredna stranka sporazuma o izvajanju, sklenjenega z belgijsko vlado, in (ii) družba EDF S.A. (v nadaljnjem besedilu: EDF) kot končna matična družba družbe Luminus, ki je solastnica enot z dolgotrajnim obratovanjem (10,193 %) in ena od sodelujočih družb, ter, kot matična družba družbe EDF Belgium, kot ena od sodelujočih družb. Komisija med formalno preiskavo ni ugotovila razlogov za spremembo svoje ocene glavnih upravičenk.

(216)

Vendar se Komisija strinja s stališčem Belgije glede opredelitve upravičencev komponente 1 ukrepa. Belgija je v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka zlasti trdila, da neposredna upravičenca pogodbe na razliko, posojil za stroške zaustavitve, plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter sheme za obratna sredstva nista družbi Electrabel in Luminus, ampak podjetje BE-NUC (skupno podjetje med belgijsko državo in družbo Electrabel) in družba Luminus. Družba Electrabel se lahko kot delničar podjetja BE-NUC in sedanja solastnica enot z dolgotrajnim obratovanjem kljub temu šteje za pomembnega upravičenca tudi do teh podukrepov komponente 1. Kar zadeva druge podukrepe v okviru komponente 1, ki zagotavljajo podporo za upravljanje in vzdrževanje enot z dolgotrajnim obratovanjem, je družba Electrabel neposredna upravičenka kot upravljavec jedrskih elektrarn in delničar podjetja BE-NUC skupaj z belgijsko državo, družba Luminus pa je posredna upravičenka kot solastnica enot z dolgotrajnim obratovanjem. V skladu s točkama 115 in 116 obvestila Komisije o pojmu pomoči se lahko prednost podeli tudi podjetjem, katerim državna sredstva niso bila prenesena neposredno (posredna prednost). Družba Luminus ima koristi od kombinacije podukrepov v okviru komponente 1, saj zmanjšujejo operativna tveganja in tveganja insolventnosti za projekt dolgotrajnega obratovanja, ne da bi bila sama neposredno vključena v te podukrepe. Zato se lahko šteje, da je družba Luminus s temi podukrepi pridobila posredno prednost. Ta posredna prednost ne velja za sporazum o storitvah upravljanja z energijo, ker je družba Luminus lastnica svojega deleža električne energije, proizvedene v enotah z dolgotrajnim obratovanjem, in bo samostojno upravljala prodajo električne energije, ali za sporazum o upravnih storitvah, ki ga bosta sklenila družba Electrabel in podjetje BE-NUC.

(217)

Kar zadeva komponento 2 priglašenega ukrepa, prenos obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom ter sporazum o obveznostih v zvezi z razgradnjo koristijo upravljavcu jedrskih elektrarn Electrabel ter družbama Luminus in EDF Belgium v vlogi sodelujočih družb, ki sta skupaj z upravljavcem jedrskih elektrarn finančno odgovorni za obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in razgradnjo.

(218)

Kar zadeva komponento 3 priglašenega ukrepa, pravno varstvo zagotavlja, da zaradi enostranskih ukrepov, ki jih je sprejela belgijska država in ki posebej vplivajo na upravljavce jedrskih enot v Belgiji ali se zanje uporabljajo ter neugodno spreminjajo bistvene pogoje transakcije, nastane pravica do odškodnine. Zato sta neposredna upravičenca skupina Engie kot matična družba družbe Electrabel, ki je upravljavec (in solastnik) jedrskih reaktorjev v Belgiji, in podjetje BE-NUC. Čeprav družba Luminus ni neposredno vključena v ukrepe pravnega varstva komponente 3, je podobno kot pri nekaterih podukrepih v okviru komponente 1 pridobila posredno prednost, saj bo v primeru pravnih sprememb, ki vplivajo na projekt dolgotrajnega obratovanja, prav tako prejela odškodnino (glej oddelek 3.3.3). Zato je družba Luminus posredna upravičenka komponente 3 zadevnega ukrepa.

(219)

Kot je pojasnjeno v oddelku 3.7 sklepa o začetku postopka, so zaradi projekta dolgotrajnega obratovanja potrebne številne zakonodajne spremembe, povzete v tem oddelku.

(220)

Zakon o postopnem opuščanju jedrske energije od leta 2003 ureja postopno opuščanje proizvodnje električne energije z jedrsko energijo v Belgiji in je bil že trikrat spremenjen, da bi se omogočilo podaljšanje življenjske dobe reaktorjev Tihange 1, Doel 1 in Doel 2.

(221)

Za desetletno podaljšanje življenjske dobe reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 je potrebna dodatna sprememba zakona o postopnem opuščanju jedrske energije. Spremembe so bile uvedene z zakonom o spremembi zakona o postopnem opuščanju jedrske energije, ki ga je parlament odobril na plenarnem zasedanju 18. aprila 2024 in kralj podpisal 26. aprila 2024, v belgijskem uradnem listu pa je bil objavljen 5. junija 2024.

(222)

V skladu z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (107), Direktivo Sveta 92/43/EGS (108) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (109) Belgija trdi, da je potrebna ocena vpliva na okolje s čezmejnimi posvetovanji (110) in da je bila ta ocena opravljena.

(223)

Različni elementi projekta dolgotrajnega obratovanja se izvajajo z ločenim zakonom za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe v energetskem sektorju in reformo sektorja jedrske energije, imenovanim tudi „feniksov zakon“. Podroben opis različnih poglavij feniksovega zakona je naveden v uvodni izjavi 191 sklepa o začetku postopka. Feniksov zakon je parlament odobril na plenarnem zasedanju 18. aprila 2024, kralj pa ga je podpisal 26. aprila 2024. V belgijskem uradnem listu je bil objavljen 5. junija 2024.

(224)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 193 sklepa o začetku postopka, je belgijska država ustanovila dva nova javna subjekta, ki bosta prevzela nekatere odgovornosti v zvezi s projektom dolgotrajnega obratovanja:

(225)

Zakon o družbi BE-WATT in zakon o skladu Hedera je parlament odobril na plenarnem zasedanju 18. aprila 2024, kralj pa ju je podpisal 26. aprila 2024. V belgijskem uradnem listu sta bila objavljena 5. junija 2024.

(226)

Prvič, kraljevi odlok o dovoljenjih ureja izdajanje dovoljenj za objekte, ki pripravljajo jedrske odpadke. Spremenjen je bil tako, da omogoča izdajo dovoljenj za objekte za pripravo jedrskih odpadkov v skladu s pogodbenimi merili za prenos. Uvedena bo posebna kategorija dovoljenj za objekte za pripravo, v katerih se bodo odpadki pripravljali v skladu s pogodbenimi merili za prenos. Zadevni odlok je bil sprejet 11. julija 2024, v belgijskem uradnem listu pa je bil objavljen 15. julija 2024.

(227)

Drugič, kraljevi odlok o pogodbenih merilih za prenos določa pogodbena merila za prenos in kategorizacijo paketa z odpadki ter način njihove porabe dobropisa na količino. Sprejet je bil 11. julija 2024, v belgijskem uradnem listu pa je bil objavljen 15. julija 2024.

(228)

Belgija bo skupno potrebo po financiranju projekta dolgotrajnega obratovanja financirala iz splošnega državnega proračuna, vključno z morebitnimi vračili na podlagi dvostranske pogodbe na razliko.

(229)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 200 sklepa o začetku postopka, Belgija ocenjuje, da stroški naložb v osnovna sredstva projekta dolgotrajnega obratovanja znašajo [2–2,5] milijarde EUR, skupni stroški poslovanja v življenjski dobi pa [7 000–8 000] milijonov EUR.

(230)

Neto učinek na belgijski državni proračun je dvojen: prvič, s kapitalskim vložkom v skupno podjetje v višini 24,7 milijona EUR, in drugič, z neto stroški ukrepov, ki jih plača nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu. Belgija trdi, da pričakovana proračunska poraba ni odvisna le od napovedi stroškov, temveč tudi od napovedi cen/prihodkov na energetskem trgu, saj se bo projekt dolgotrajnega obratovanja financiral s kombinacijo tržnih prihodkov, plačil razlike na podlagi pogodbe na razliko, plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojil za stroške zaustavitve.

(231)

V skladu z napovedjo iz osnovnega scenarija s finančnim modelom bo nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu v času trajanja projekta prejela skupni neto nominalni znesek v višini [0–500] milijonov EUR.

(232)

Če bi se cene električne energije razvijale v skladu z nižjo napovedjo, bi se stroški ukrepa za belgijsko vlado povečali za [4 000–4 500] milijonov EUR zaradi višjih plačil na podlagi pogodbe na razliko. V primeru nepričakovanega dogodka, zaradi katerega nobena od jedrskih elektrarn ne bi bila na voljo, bi bila nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu izpostavljena tudi zagotavljanju dodatne podpore v višini [500–1 000] milijonov EUR za vsako leto izpada delovanja. V negativnem scenariju nizkih cen električne energije in 12-mesečnega izpada delovanja bi morala nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu zagotoviti skupni neto (nominalni) znesek v višini [4 000–4 500] milijonov EUR v življenjski dobi projekta – tj. proračun ukrepa bi bil blizu [40–50] % skupnih stroškov kapitala in poslovanja.

(233)

Belgija je potrdila, da ukrepa ni mogoče kumulirati z drugo pomočjo, prejeto za kritje istih stroškov, ki bodo nastali v okviru projekta. Trdi, da za financiranje projekta dolgotrajnega obratovanja niso predvidena nobena druga sredstva razen tistih iz državnega proračuna, in potrjuje, da ne bodo vključena nobena sredstva Unije.

(234)

Komisija je sklep o začetku postopka sprejela 22. julija 2024. Sprejela je predhodno stališče, da ukrep pomeni državno pomoč, in izrazila pomisleke glede združljivosti ukrepov z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU. Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede nujnosti, ustreznosti in sorazmernosti pomoči, nekršitve prava Unije ter morebitnega neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine.

(235)

Prvič, kar zadeva nujnost pomoči, je Komisija izrazila pomisleke glede ukrepov finančne podpore komponente 1. Priznava, da bi glede na negotovosti, povezane s prihodnjo tržno ceno električne energije, upravljavec jedrskih elektrarn in lastniki jedrskih reaktorjev morda morali imeti stabilen vir prihodkov, vendar je podvomila, ali so poleg dvosmerne pogodbe na razliko potrebni vsi dodatni ukrepi finančne podpore. Zlasti je imela pomisleke glede ustanovitve skupnega podjetja, katerega delničarka bo belgijska vlada, plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojil za stroške zaustavitve.

(236)

Drugič, kar zadeva ustreznost pomoči, je Komisija izrazila pomisleke glede ukrepov finančne podpore komponente 1. Želela je dodatno proučiti zasnovo dvosmerne pogodbe na razliko, ki jo je predlagala Belgija, saj se zdi, da zadevna pogodba ne vsebuje ustreznih spodbud za odziv na tržne razmere in za načrtovanje vzdrževanja na najučinkovitejši način (vključno z uporabo tržne cene za dan vnaprej, ki je v zasnovi pogodbe na razliko uporabljena kot referenčna tržna cena). Poleg tega je podvomila, ali kombinacija ukrepov za nadomestilo upravičencem ne odvzame prevelikega deleža tržnega in operativnega tveganja.

(237)

Tretjič, kar zadeva sorazmernost pomoči, je Komisija izrazila pomisleke glede sorazmernosti več ukrepov finančnega nadomestila (vključno s posojili za stroške zaustavitve ter plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala). Menila je, da so navedeni ukrepi kombinirani s pogodbo na razliko in da so zasnovani tako, da bodo dosegli 7-odstotno ciljno stopnjo donosnosti, ki jo je mogoče oceniti le glede na same ukrepe in zmanjšanje tveganja, ki ga zagotavljajo. Zato je menila, da v času sklepa o začetku postopka ni mogla oceniti sorazmernosti te ciljne stopnje donosnosti na splošno in je sklenila, da se ocena sorazmernosti lahko opravi šele po oceni ustreznosti ukrepov. Poleg tega je imela pomisleke glede določitve zneska pavšalnega plačila v višini 15 milijard EUR za prenos obveznosti v zvezi z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom (zlasti glede uporabljene diskontne stopnje in višine premije za tveganje) ter glede zneska dodatnih obveznosti v zvezi z razgradnjo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja (ki v času sklepa o začetku postopka še ni bil znan).

(238)

Nazadnje je Komisija podvomila, da neustrezna zasnova pogodbe na razliko in kumulacija vseh ukrepov finančne podpore ne bi privedla do neupravičenih izkrivljanj trga. Poleg tega je potrebovala dodatna zagotovila glede identitete in neodvisnosti subjekta, ki prodaja proizvodnjo enot z dolgotrajnim obratovanjem na trgu v okviru sporazuma o storitvah upravljanja z energijo.

(239)

Belgija je svoj odgovor na sklep o začetku postopka poslala 22. avgusta 2024. Belgija je v odgovor na pomisleke Komisije iz sklepa o začetku postopka glede nujnosti, ustreznosti in sorazmernosti svežnja ukrepov finančne podpore (komponenta 1 ukrepa pomoči), glede sorazmernosti dogovora o ravnanju z odpadki (komponenta 2 ukrepa pomoči), glede skladnosti zasnove pogodbe na razliko s pravom Unije ter glede morebitnega neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine predložila dodatne neodvisne analize, ki jih je družba Compass Lexecon pripravila v zvezi z zasnovo pogodbe na razliko, posojili za stroške zaustavitve ter plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala (predložene 22. avgusta), pa tudi v zvezi z omejitvami količine odpadkov (predložena 30. avgusta 2024).

(240)

Belgija je v odgovoru na sklep o začetku postopka obravnavala prvotni ukrep (projekt dolgotrajnega obratovanja), kot je opisan v sklepu o začetku postopka. Sedanji ukrep v primerjavi s prvotnim ukrepom vključuje spremembe (uvedene za odpravo pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka) in je podrobno opisan v oddelku 3 tega sklepa.

(241)

Argumenti Belgije so podrobneje opisani v nadaljevanju.

(242)

Belgija se je strinjala s Komisijo, da sta krepitev spodbud, ki so v skladu s tržnimi načeli, in čim večje zmanjšanje morebitnega neupravičenega izkrivljanja bistvena za zasnovo mehanizmov podpore.

(243)

Po navedbah Belgije, podprtih z neodvisno dodatno ekonomsko analizo, ki jo je pripravila družba Compass Lexecon (111), tehnične, regulativne in gospodarske omejitve enot z dolgotrajnim obratovanjem (glej tudi oddelek 2.1) vplivajo na izvedljivost in ustreznost zasnove pogodbe na razliko. Belgija je zlasti trdila, da se lahko zaradi zagotavljanja gospodarskih spodbud za upravljavca jedrskih elektrarn, da se odzove na tržne razmere v razmerah, ko je zmožnost odzivanja omejena, tveganja neoptimalno porazdelijo in povečajo negotovost prihodnjih prihodkov brez možnosti ublažitve. Zato lahko večja tveganja za upravičenca, ki jih ni mogoče odpraviti z operativnimi dajatvami, pomenijo poslabšanje profila tveganja in donosa za naložbe ter gospodarsko neravnovesje sheme (npr. zahteva se višja ciljna interna stopnja donosnosti). Pričakovani učinek na stroške podpore, ki iz tega izhaja, je zato treba uravnotežiti s stroški, ki jih ima nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu zaradi neposrednega prevzema tega tveganja.

(244)

Belgija nadalje trdi, da so delovanje enot z dolgotrajnim obratovanjem na trgu in ustrezne odločitve o ponudbah ekonomska referenčna vrednost za zasnovo pogodbe na razliko, ki podpira ravnanje v skladu s tržnimi načeli.

(245)

Belgija v obravnavanem primeru opozarja, da različne tehnične in operativne omejitve močno omejujejo manevrski prostor za spremembo načrta vzdrževanja in njegovo prilagoditev, s čimer se zmanjša potencial za ustvarjanje vrednosti, povezan z večjimi gospodarskimi spodbudami:

(246)

Belgija je trdila, da se glede na operativne in varnostne omejitve enot z dolgotrajnim obratovanjem z uporabo nekaterih značilnosti alternativnih zasnov pogodb na razliko, ki so podrobno opisane v nadaljevanju, ne bi učinkoviteje razporedila tveganja in spodbujala ravnanja v skladu s tržnimi načeli, kot z uporabo predlagane zasnove. Navedla je zlasti, da lahko v nekaterih primerih uporaba dolgoročnih referenčnih cen in referenčne količine spodbudi učinkovite odločitve o odpremi/operativne odločitve, saj plačila na podlagi pogodbe na razliko loči od zajete tržne cene. Vendar to v obravnavanem primeru morda ni ustrezno zaradi operativnih omejitev enot z dolgotrajnim obratovanjem in edinstvenega vzorca razpoložljivosti v obdobju del v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

(247)

Po navedbah Belgije je bil cilj izbrane zasnove pogodbe na razliko v kombinaciji z njenimi posebnimi ureditvami (MPRA in ureditev glede modulacije) uravnotežiti izpostavljenost tržnemu tveganju s spodbudami za poslovanje za podporo naložbam in kratkoročni tržni učinkovitosti. Zadevna pogodba spodbuja pravočasno odzivanje na tržne signale, pri čemer ne povzroča nepotrebne zapletenosti, ter je v skladu s tehničnimi in regulativnimi omejitvami enot z dolgotrajnim obratovanjem. Belgija se je v zvezi s tem sklicevala na:

(248)

Belgija je iz zgoraj navedenih razlogov sklenila, da pomisleki Komisije v zvezi z ustreznostjo zasnove pogodbe na razliko v sklepu o začetku postopka niso utemeljeni.

(249)

Vendar se je Belgija med formalno preiskavo odločila, da bo spremenila zasnovo pogodbe na razliko in mehanizem MPRA, da bi okrepila spodbude, ki so v skladu s tržnimi načeli, in upoštevala razvoj trga.

(250)

Družba Electrabel in belgijska država nameravata ustanoviti skupno podjetje, v katerem bosta imeli vsaka 50-odstotni delež, podjetje pa bo imelo ustrezna sredstva, ki bodo omogočala nadaljnje delovanje enot z dolgotrajnim obratovanjem.

(251)

Belgija je trdila, da ta pristop belgijski državi omogoča soodločanje v projektni družbi, saj oba delničarja vstopata v skupno podjetje pod enakimi pogoji in kot delničarja z enakim tveganjem (ki ustreza običajnemu tveganju in financiranju delničarjev) in enakimi koristmi (zlasti dividendami). Belgijski državi omogoča tudi, da ohrani določeno stopnjo lastništva nad kritično infrastrukturo.

(252)

Belgija je pojasnila, da mora kot nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu podjetju BE-NUC (in družbi Luminus) plačati primanjkljaj, če prihodki podjetja BE-NUC ne zadostujejo za kritje stroškov, potrebnih za delovanje enot z dolgotrajnim obratovanjem (stroškov sporazuma o obratovanju in vzdrževanju ter drugih stroškov naložb v osnovna sredstva za obratovanje, gorivo in vzdrževanje). Podjetje BE-NUC mora v zvezi s tem predložiti letno poročilo o uskladitvi. To plačilo minimalnih stroškov poslovanja je namenjeno zagotovitvi zadostnih denarnih sredstev za pokritje teh stroškov, da se zaščitita dolgoročna sposobnost preživetja in solventnost podjetja BE-NUC. Poleg tega bo nasprotna stranka sporazuma o nadomestilu zagotovila plačilo osnovnega kapitala, ki vključuje 50-odstotno zaščito stroškov vloženega kapitala glede na amortizirane stroške kapitala zaradi podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem. Plačilo minimalnih stroškov poslovanja in plačilo osnovnega kapitala se skupaj imenujeta plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala in se uporabljata od datuma ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja.

(253)

Belgija je pojasnila, da bo podjetju BE-NUC in družbi Luminus dala na voljo tudi sredstva za črpanje z učinkom od 1. julija 2025, da bi financirala stroške obratovanja in vzdrževanja, nastale med določenimi obdobji zaustavitve v skladu s klavzulo 3.2(A) sporazuma o nadomestilu („Nabava posojil za stroške zaustavitve“). Natančneje, Belgija bo podjetju BE-NUC in družbi Luminus namesto dodatnega kapitala za financiranje zagotovila posojila za stroške zaustavitve z omejeno obrestno mero in z možnostjo odplačila v skladu z določenim načrtom odplačevanja, da bo v dveh tranšah financirala:

(254)

Belgija je pojasnila, da plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala obravnava tveganja z velikim učinkom, ki povzročajo izgube v fazi obratovanja. Ti ukrepi so skupaj s posojili za stroške zaustavitve v fazi pred ponovnim zagonom bistveni za zagotovitev, da projekt ustvari zadostne denarne tokove za plačilo upravljavcu jedrskih elektrarn in ohranitev dolgoročne sposobnosti preživetja. Belgija trdi, da bi se lahko jedrska elektrarna v primeru dolgotrajnih izpadov ali regulativnih sprememb (sprememb politike), zaradi katerih ne bi bila na voljo, brez teh ukrepov znašla v stečaju.

(255)

Da bi Belgija dodatno utemeljila te trditve, je predložila naslednje pripombe, podprte z neodvisno analizo, ki jo je pripravila družba Compass Lexecon (112):

(256)

Belgija je zato sklenila, da so plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojila za stroške zaustavitve ustrezni in sorazmerni:

(257)

Belgija se je po formalnem postopku preiskave odločila, da bo uvedla omejitev potencialnih plačil minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala v višini največ 2 milijard EUR, tako da bo uveljavila svojo pravico do prekinitve na podlagi sporazuma o nadomestilu, razen če bi analiza belgijske države pokazala, da bi taka odpoved lahko negativno vplivala na zanesljivost oskrbe Belgije in/ali da prekinitev s finančnega vidika ne bi bila ustrezna. Za več podrobnosti glej oddelek 3.3.1.3.3.

(258)

Po navedbah Belgije se belgijska država in družba Electrabel kot delničarki strinjata, da bosta financirali svoj sorazmerni delež potreb podjetja BE-NUC po financiranju ali nepričakovane primanjkljaje financiranja (kolikor se ti nanašajo na stroške in odhodke, ki se ne financirajo z drugimi mehanizmi, kot so prihodki podjetja BE-NUC, razlike v plačilih podjetju BE-NUC na podlagi sporazuma o nadomestilu, posojilo za stroške zaustavitve itd., s čimer se zagotovi, da se stroški ne krijejo dvakrat).

(259)

Belgija je pojasnila, da sta družba Electrabel in belgijska država sklenili individualne in enake sporazume v zvezi z delničarskima posojiloma s podjetjem BE-NUC. Obrestne mere niso bile določene, vendar pogodbi o delničarskem posojilu določata, da bo obrestna mera za vsako delničarsko posojilo tržna obrestna mera, ki jo določi upravni odbor podjetja BE-NUC v skladu z delničarskim sporazumom, in sicer ob upoštevanju prevladujočih tržnih obrestnih mer in morebitnega dolžniškega financiranja tretjih oseb, ki bi lahko bilo na voljo v ustreznem času. Roki za odplačevanje zneskov in obrestnih mer so enaki.

(260)

Belgija je pojasnila, da je shema za obratna sredstva namenjena financiranju potreb po obratnih sredstvih, ki izhajajo iz delovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem. Podjetje BE-NUC bo lahko črpalo shemo za obratna sredstva, če bo razlika med njenimi denarnimi prilivi in denarnimi odlivi manjša od ocenjenih odhodkov iz poslovanja za prihodnje obdobje porabe, določenih v sporazumu o nadomestilu. Znesek sheme za obratna sredstva mora biti enak vsaj povprečnim skupnim ocenjenim stroškom poslovanja za obdobje treh mesecev. Belgija je pojasnila, da shema za obratna sredstva dejansko deluje kot medletni most do letnega plačila minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala in deluje kot obnavljajoči se kredit, ki se v primeru črpanja letno odplačuje s plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, ki ga zagotovi belgijska država.

(261)

Belgija je pojasnila, da bo družba Electrabel predlagala metodologijo za delničarsko posojilo družbe Electrabel, opisano v dokumentu o pogojih, ki bo sporočena upravnemu odboru podjetja BE-NUC ter nato uporabljena za posojilo belgijske države in za shemo za obratna sredstva. Roki za odplačevanje zneskov in obrestnih mer so enaki. Belgija je navedla, da se o metodologiji še vedno razpravlja in da bo sporočena pozneje.

(262)

Kar zadeva nakup storitev upravljanja z energijo na podlagi sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, je Belgija navedla, da se nakup teh storitev izvede s konkurenčnim, preglednim, nediskriminatornim in brezpogojnim razpisnim postopkom. Natančneje, sporazum o storitvah upravljanja z energijo bo sklenjen po postopku s pogajanji po predhodni objavi (člen 120 belgijskega zakona o javnih naročilih z dne 17. junija 2016), ki je standardni postopek v sektorju gospodarskih javnih služb. Belgija zato ugotavlja, da sporazum o storitvah upravljanja z energijo energetskemu upravljavcu (partnerju sporazuma o storitvah upravljanja z energijo) ne daje prednosti in da partner zadevnega sporazuma ne prejema državne pomoči.

(263)

Belgija je navedla, da je z uporabo direktiv o javnih naročilih že zagotovljenih več jamstev, vendar so bili zaradi pomembnosti ponujenih storitev in občutljivosti z vidika konkurence uvedeni dodatne določbe in zaščitni ukrepi, da bi se zagotovila zadostna konkurenca v razpisnem postopku.

(264)

Natančneje, Belgija je pojasnila, da je bila pred pripravo razpisne dokumentacije vložena zahteva po informacijah v zvezi s sporazumom o storitvah upravljanja z energijo, da bi se zbrala mnenja s trga, vključno s številnimi temami, povezanimi z vsebino sporazuma o storitvah upravljanja z energijo. Poleg tega so v razpisu določena posebna merila za izbor, ki zagotavljajo, da bodo kvalificirani/izbrani udeleženci lahko izpolnili svoje naloge glede na pomen in občutljivost ponujene storitve. Več informacij o razpisnem postopku in pogojih za sodelovanje je na voljo v oddelku 3.3.1.5.1.

(265)

Kot je navedeno v oddelku 3.3.1.5.2, se je Belgija po formalnem postopku preiskave odločila, da bo pristojnost za odločanje o ekonomskih modulacijah prenesla na partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo, fiksno nadomestilo za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo pa nadomestila s kombinacijo fiksnega in spremenljivega nadomestila, s čimer bo zagotovila močnejše spodbude za modulacijo v skladu s tržnimi signali ob upoštevanju tehničnih omejitev (in morebitnih tveganj za samodejno zaustavitev) enot z dolgotrajnim obratovanjem.

(266)

Belgija je navedla, da so predvideni posebni ukrepi v zvezi z morebitno udeležbo družbe GEMS, tj. trgovinskega subjekta skupine Engie (ki je poslovna enota skupine Engie in vodstveno neodvisna od poslovne enote Nuclear), v razpisnem postopku.

(267)

Belgija je nadalje pojasnila, da so se in se bodo sprejeli in izvajali zadostni ukrepi za učinkovito odkrivanje in preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov. Te ukrepe je mogoče povzeti, kot sledi:

(268)

Belgija je pojasnila tudi, da bo družba GEMS kot skrajni ukrep, če sporazum o storitvah upravljanja z energijo ne bo sklenjen pravočasno, začasno opravljala storitve na podlagi zadevnega sporazuma. Belgija je trdila, da je ta ureditev potrebna in ustrezna za zagotovitev kontinuitete javne službe (tj. prodaje električne energije, proizvedene v enotah z dolgotrajnim obratovanjem), vendar je ta rešitev strogo omejena časovno in na najmanjšo potrebno.

(269)

Belgija je sklenila, da razpisni postopek za sporazum o storitvah upravljanja z energijo izključuje kakršno koli morebitno državno pomoč, ker: (i) bo belgijska država zagotovila, da bo podjetje BE-NUC dosledno upoštevalo zakonodajo in načela o javnem naročanju, in (ii) obsežen postopek posvetovanja pred dejanskim začetkom razpisa zagotavlja dodatne zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da se nakup storitev izvede s konkurenčnim, preglednim, nediskriminatornim in brezpogojnim razpisnim postopkom.

(270)

Poleg tega je Belgija sklenila, da se je treba izogniti vsakršnemu tveganju omejevanja dostopa do trga in drugim morebitnim protikonkurenčnim praksam skupine Engie ter da se sprejmejo vsi zaščitni in drugi ukrepi za zagotovitev, da se imenuje neodvisen partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo. To, da bi družba GEMS začasno zagotavljala te storitve, ki so potrebne in ustrezne za zagotovitev neprekinjenosti javne storitve, bi bila le nadomestna rešitev.

(271)

Belgija je pojasnila, da bo obveznosti v zvezi z razgradnjo in demontažo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja (v nadaljnjem besedilu: negativne sinergije), če jih bo družba Electrabel dokazala, krila Belgija z enkratnim (celotnim in končnim) pavšalnim plačilom na datum zaključka transakcije. Pojasnila je, da je v sporazumu o izvajanju določeno, da se morata belgijska država in družba Electrabel o znesku dogovoriti v določenem roku, če pa tega ne storita, se zadeva predloži v odločanje komisiji CPN/CNV.

(272)

Belgija je opozorila, da je bilo zadevno vprašanje v času sklepa o začetku postopka na ravni komisije CPN/CNV nerešeno, zato njegova sorazmernost v sklepu o začetku postopka ni bila ocenjena.

(273)

Belgija je pojasnila, da se belgijska država in družba Electrabel o znesku nista dogovorili v določenem roku, zato je bila zadeva predložena v odločanje komisiji CPN/CNV. Natančneje, Belgija je pojasnila, da:

(274)

Belgija je zato sklenila, da je znesek za prenos dodatnih obveznosti v zvezi z razgradnjo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja, kot je določen v mnenju komisije CPN/CNV z dne 24. junija 2024, sorazmeren.

(275)

Poleg tega je Belgija 30. avgusta 2024 predložila dodatno neodvisno analizo družbe Compass Lexecon, ki je vsebovala ekonomsko analizo zasnove omejitve količine odpadkov, vključno z analizo 3-odstotne diskontne stopnje, in dodatna pojasnila o tem, kako so dodatna tveganja, ki jih je opredelila komisija CPN/CNV, že krita s premijo za tveganje, ki jo je izračunala Belgija, ali kako je verjetnost/učinek teh tveganj omejen.

(276)

Belgija je trdila, da pomisleki Komisije v zvezi z diskontno stopnjo izhajajo iz analize, ki jo je komisija CPN/CNV predložila v mnenju ministru za energijo z dne 7. marca 2023 (113), v katerem komisija CPN/CNV meni, da se mora diskontna stopnja, ki bi jo bilo treba uporabiti za odhodke za izrabljeno gorivo, postopoma približati dolgoročni netvegani stopnji donosnosti (izračunani v višini 2,17 %), in predlaga uporabo dvostopenjske diskontne stopnje (3,17 % za prvih 30 let in 2,17 % po prvem 30-letnem obdobju).

(277)

Belgija se je sklicevala na neodvisno analizo, ki jo je pripravila družba Compass Lexecon (114), iz katere je bilo razvidno, da je 3-odstotna diskontna stopnja, ki jo je ohranila belgijska država, sorazmerna, in sicer na podlagi: (i) ekonomske analize pristopa, ki ga je priporočila komisija CPN/CNV, (ii) drugih ustreznih pristopov in (iii) nemškega precedensa v zadevi SA.45296.

(278)

Belgija je trdila, da pomisleki Komisije v zvezi s tveganji, obravnavanimi v sporazumu o omejitvi količine odpadkov, izhajajo tudi iz mnenja, ki ga je komisija CPN/CNV predložila ministru za energijo (glej opombo 113), v katerem bi bilo treba upoštevati tri tveganja:

(279)

Neodvisna analiza družbe Compass Lexecon je pokazala, da so se ta tveganja upoštevala ter da je pristop belgijske države preudaren in vključuje zadostne rezerve za kritje teh tveganj.

(280)

Ta analiza je bila dopolnjena z odgovorom na vprašanje 5.4 iz zahteve po informacijah z dne 1. oktobra 2024. Belgija je trdila, da bi moral biti portfelj sklada Hedera v praksi zasnovan tako, da bo kos vsem gospodarskim scenarijem, ki so verjetni za to obdobje, zlasti kar zadeva stopnjo inflacije. Cilj sklada Hedera je realno doseči 1-odstotni donos (tj. 1 % nad stopnjo inflacije). V ta namen bo sklad Hedera razvil strategijo, v kateri se bo upoštevalo tveganje, da takega donosa v nekaterih ekonomskih ureditvah (na primer v primeru daljšega obdobja visoke inflacije) morda ne bo mogoče doseči s portfeljem, sestavljenim samo iz obveznic. Sklad Hedera se bo zato osredotočil na dinamično upravljanje sredstev in obveznosti na podlagi razpršenega portfelja, ki vključuje sredstva, ki skladu omogočajo varovanje pred inflacijo. Lahko bi na primer oblikoval portfelj, ki bi (med drugim) temeljil na obveznicah in dolžniških instrumentih, lastniškem kapitalu, nepremičninah in izvedenih finančnih instrumentih, z dolgoročnim ciljem, da se doseže 1-odstotni donos v realnem času ter hkrati čim bolj zmanjša tveganje nestanovitnosti. Nazadnje je treba opozoriti, da bo sklad Hedera svojo izpostavljenost omejil na belgijski lastniški kapital, obveznice in nepremičnine. S tem naj bi se zagotovila diverzifikacija in zadostna ločitev sklada od belgijskega gospodarstva.

(281)

Belgija je trdila, da so bili različne komponente in podukrepi projekta dolgotrajnega obratovanja del zahtev skupine Engie za dogovor o podaljšanju življenjske dobe in so bili vsi vključeni v celotno dokumentacijo o transakciji, podpisani 13. decembra 2023. Vendar je tudi ugotovila, da se komponente projekta dolgotrajnega obratovanja razlikujejo v več elementih in se medsebojno dopolnjujejo, kar omejuje morebitne kumulativne učinke.

(282)

Belgija se je sklicevala na sodno prakso, v kateri so za oceno zaporednih ukrepov obravnavane naslednje teme, ki vključujejo:

(283)

Belgija je trdila, da sta predmet in narava zadevnih treh komponent projekta dolgotrajnega obratovanja sama po sebi različna, in opozorila, da Komisija v sklepu o začetku postopka ni posebej upoštevala razlik ali podobnosti predmeta in narave komponent 1, 2 in 3. V zvezi s tem je Belgija predložila naslednje:

(284)

Belgija je navedla, da je splošni namen zadevnih treh komponent povezan s podaljšanjem življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem. Vendar je trdila, da je poseben namen vsake posamezne komponente pomemben element pri oceni:

(285)

Belgija je tudi navedla, da imajo komponente 1, 2 in 3 različne neposredne upravičence. Priznala je, da je opredelitev upravičencev vsakega ukrepa pomembna točka pri presoji obstoja kumulativnih učinkov. V zvezi s tem je predložila naslednje pripombe:

(286)

Komponente 1, 2 in 3 se bistveno razlikujejo glede na predmet in naravo, namen in upravičence, dogovorjene so bile hkrati in služijo splošnemu namenu podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem. Kot je prikazano zgoraj, vsaka komponenta ustreza določenemu namenu, zaradi česar se medsebojno dopolnjujejo, kar omejuje morebitne kumulativne učinke.

(287)

Kar zadeva morebitno spremenjen profil tveganja družbe Electrabel zaradi komponent 2 in 3, lahko ti ukrepi dejansko koristijo družbi Electrabel kot upravljavcu jedrskih elektrarn in posledično izboljšajo njen splošni profil tveganja. Komponenti 2 in 3 ne spreminjata profila tveganja podjetja BE-NUC, ki je glavni upravičenec komponente 1. Kot je bilo ocenjeno v neodvisni analizi, ki jo je izvedla družba Compass Lexecon, sta profil tveganja podjetja BE-NUC glede na posebna tveganja, ki vplivajo na projekt, in porazdelitev tveganja med belgijsko državo in podjetjem BE-NUC pomembna dejavnika za oceno sorazmernosti komponente 1.

(288)

Skupina Engie je pripombe k sklepu o začetku postopka predložila 9. septembra 2024. V pripombah je predložila dokaze in analizo v podporo trditvi, da so pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka, neutemeljeni. V odgovoru skupine Engie na sklep o začetku postopka je obravnavan prvotni ukrep, kot je opisan v sklepu o začetku postopka. Sedanji ukrep v primerjavi s prvotnim ukrepom vključuje spremembe (uvedene za odpravo pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v sklepu o začetku postopka) in je podrobno opisan v oddelku 3 tega sklepa. Stališče skupine Engie je usklajeno s stališčem belgijskih organov.

(289)

Skupina Engie je trdila, da je projekt dolgotrajnega obratovanja splošno dogovorjen ter rezultat obsežnih in trajnih pogajanj z belgijsko vlado, pri čemer je vodilno načelo ohraniti zavezanost in prispevati k zanesljivosti oskrbe države, in sicer s sprejetjem belgijske prošnje za podaljšanje življenjske dobe dveh jedrskih reaktorjev, s čimer je skupina spremenila svojo javno strategijo o prenehanju jedrskih dejavnosti v Belgiji po letu 2025 (glej uvodno izjavo 23). Poleg tega je trdila, da projekt dolgotrajnega obratovanja pozitivno vpliva na notranji trg iz naslednjih razlogov:

(290)

Skupina Engie je trdila tudi, da obstaja več razlik med projektom dolgotrajnega obratovanja (podaljšanje življenjske dobe reaktorjev Doel 4 in Tihange 3) in podaljšanjem življenjske dobe reaktorjev Doel 1, Doel 2 in Tihange 1 leta 2015 (v nadaljnjem besedilu: obstoječe dolgotrajno obratovanje):

(291)

Skupina Engie je trdila, da sta skupina Engie in belgijska država zaradi vseh teh dejavnikov sklenili celovit sporazum, v katerem sta predvidena zahtevano podaljšanje življenjske dobe (pod pogojem, da se zmanjša izpostavljenost skupine Engie tveganju) ter ravnanje s prenesenim izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki, ter menila, da obstoječe dolgotrajno obratovanje ni ustrezna referenca za oceno nujnosti in ustreznosti različnih ukrepov sedanjega projekta dolgotrajnega obratovanja.

(292)

Glavne trditve skupine Engie v zvezi s pomisleki Komisije, izraženimi v sklepu o začetku postopka, so podrobneje opisane v nadaljevanju.

(293)

Komisija meni, da se lahko vsi trije elementi ukrepa ocenijo kot del enega samega posredovanja države Belgije, v kolikor so vsi povezani z istim dogodkom – tj. podaljšanjem življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem.

(294)

Skupina Engie je trdila, da ne nasprotuje opredelitvi ukrepa kot enega samega posredovanja, če ustreza merilom, določenim v sodni praksi Sodišča Evropske unije (119). Zlasti se je strinjala s stališčem Komisije iz uvodne izjave 208 sklepa o začetku postopka, da so zadevne tri komponente ukrepa soodvisne in v celoti prispevajo k izvajanju sporazuma o podaljšanju življenjske dobe, kar omogoča, da se štejejo za eno samo posredovanje. Priznala je, da postavila predpogoje glede izpostavljenosti tveganjem ter ravnanja z izrabljenim gorivom in jedrskimi odpadki, zaradi česar je bil sklenjen splošen in celovit sporazum, ki je presegal zgolj uvedbo mehanizma nadomestil za podaljšano obratovanje jedrskih enot. Vendar je skupina Engie, ne da bi podvomila v predlagano opredelitev ukrepa kot enega samega posredovanja, poudarila, da nekateri podukrepi projekta dolgotrajnega obratovanja ne pomenijo državne pomoči, saj družbi Electrabel ne podeljujejo selektivne prednosti, zlasti:

(295)

Skupina Engie je poudarila, da spodbujevalni učinek, za katerega je Komisija v svoji oceni iz uvodnih izjav 229 in 239 sklepa o začetku postopka menila, da je verjeten, ni hipotetičen, vendar ni dvoma, da družba Electrabel brez projekta dolgotrajnega obratovanja, vključno z zadevnimi tremi komponentami, ne bi nadaljevala obratovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem. Skupina Engie je v zvezi s tem trdila, da:

(296)

Poleg tega je skupina Engie poudarila, da spodbuda za družbo Electrabel, da še naprej upravlja enoti z dolgotrajnim obratovanjem, izhaja iz celotnega svežnja podpornih ukrepov, zagotovljenih v okviru projekta dolgotrajnega obratovanja, ki je bil v ta namen ustrezno prilagojen. Nobeden od posameznih ukrepov sam po sebi ne bi mogel zagotoviti zadostnih spodbud. Prav tako bi skupina Engie zaradi črtanja katerega koli elementa svežnja zavrnila nadaljevanje projekta dolgotrajnega obratovanja. Skupina Engie ugotavlja, da se zato za ukrepe iz uvodne izjave 235 sklepa o začetku postopka ne bi smelo šteti, da posamično zagotavljajo posebno (ali dodatno) spodbudo, temveč bi jih bilo treba obravnavati skupaj.

(297)

Skupina Engie je menila, da je vzpostavitev skupne strukture, v kateri ima Belgija 50-odstotni delež, potrebna za doseganje ciljev projekta dolgotrajnega obratovanja – tj. pravočasni ponovni zagon enot z dolgotrajnim obratovanjem do novembra 2025. Trdila je, da je pred sprejetjem sporazuma o projektu dolgotrajnega obratovanja z belgijsko državo zahtevala mehanizem delitve tveganja v razmerju 50/50.

(298)

Po mnenju skupine Engie v ta namen ni bilo dovolj, da je bil vzpostavljen samo mehanizem nadomestil, in sicer iz več razlogov: (i) s sporazumom o nadomestilu niso pokrita vsa tveganja za skupino Engie, (ii) skupina Engie bi morala brez skupnega podjetja začasno kriti vse izgube, dokler ne bi bila izplačana odškodnina/nadomestilo, ki je sicer predvideno v sporazumih, (iii) skupina Engie je bila v postopku omejevanja svoje izpostavljenosti jedrski energiji in ni želela sama izvesti zahtevanih naložb v osnovna sredstva v višini več kot [2–2,5] milijarde EUR za projekt dolgotrajnega obratovanja ter sama podpreti vseh morebitnih izgub zaradi nepričakovanih izpadov delovanja in prekoračitev stroškov.

(299)

Poleg tega je skupina Engie trdila, da je zaradi finančne vključenosti belgijske države v dobičke in izgube, ki izhajajo iz enot z dolgotrajnim obratovanjem (zlasti dividend), pričakovala, da bo belgijska država dodatno spodbujena k upoštevanju enot z dolgotrajnim obratovanjem v svojih prihodnjih političnih odločitvah. Zato je sklenila, da ustanovitev skupne strukture usklajuje interese belgijske države in skupine Engie.

(300)

Skupina Engie je trdila tudi, da je skupno podjetje ustrezno in sorazmerno, saj bo lahko kot zasebni subjekt s skupnim nadzorom nad strateškimi odločitvami v zvezi s podjetjem BE-NUC uravnotežila morebitno tveganje, da bi belgijska država delovala pristransko, belgijska država in skupina Engie pa bosta svoje pravice pri upravljanju podjetja BE-NUC uveljavljali pod enakimi pogoji.

(301)

Kar zadeva potrebo po pogodbi na razliko, je skupina Engie navedla, da je projekt dolgotrajnega obratovanja zaradi pomanjkljivosti trga, povezanih z jedrsko industrijo, in velike nestanovitnosti trga električne energije v prihodnjih letih izpostavljen velikemu tveganju vrzeli v financiranju, zaradi česar je pogodba na razliko potreben instrument za doseganje cilja skupnega interesa. Sklicevala se je tudi na kratko trajanje podaljšanja življenjske dobe (10 let) v primerjavi s povprečnimi naložbami v jedrski sektor, znatne stroške in dejstvo, da enoti z dolgotrajnim obratovanjem v prvih treh letih ne bosta delovali s 100-odstotno zmogljivostjo, saj se bodo hkrati zaključevala dela za podaljšanje dolgotrajnega obratovanja.

(302)

Skupina Engie je trdila, da sta zasnova pogodbe na razliko in MPRA ustrezna in sorazmerna za ohranitev spodbud za enoti z dolgotrajnim obratovanjem, da se učinkovito odzoveta na tržne signale. V zvezi s tem se strinja s trditvami belgijske države glede tehničnih, regulativnih in gospodarskih omejitev enot z dolgotrajnim obratovanjem (glej oddelek 2.1). Trdila je, da niti danes, brez pogodbe na razliko in s floto petih reaktorjev, ki omogočajo bolj raznoliko strategijo, proizvodnje jedrske električne energije ne more veliko prilagajati kratkoročnim in srednjeročnim tržnim signalom. Po njenem mnenju je bila pogodba na razliko v okviru tega omejenega manevrskega prostora zasnovana tako, da v celoti spodbuja podjetje BE-NUC k odzivanju na cenovne signale, kolikor je to tehnično izvedljivo.

(303)

Nazadnje, skupina Engie je v zvezi s parametri zasnove pogodbe na razliko trdila, da je tržna cena za dan vnaprej ustrezna tržna referenčna cena.

(304)

Skupina Engie je poudarila, da je potreba po plačilu minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojilih za stroške zaustavitve povezana predvsem s posebnim okvirom projekta dolgotrajnega obratovanja kot posledica: (i) pozne odločitve o podaljšanju življenjske dobe reaktorjev Doel 4 in Tihange 3 ter omejenega časovnega okvira za pripravo in izvedbo potrebnih del v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem; (ii) starajočih se sredstev in povečanega sistemskega tveganja zaradi dveh enot z isto tehnologijo, (iii) sočasnega ponovnega zagona in obratovanja enot z dolgotrajnim obratovanjem v prvih treh letih ter (iv) diskontirane lastne cene proizvodnje energije v jedrskem obratu s podaljšanim obratovanjem, pri katerem so stroški obratovanja in vzdrževanja višji kot pri novem jedrskem obratu.

(305)

Skupina Engie je nadalje trdila, da so plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ter posojila za stroške zaustavitve nujno potrebni, ker: (i) plačila, ki jih mora belgijska država plačati na podlagi sporazuma o nadomestilu, ne zajemajo pomembnih izpadov delovanja, ki so posledica tehničnih težav ali mednarodnih regulativnih nepredvidenih dogodkov ali jedrskih nesreč; (ii) v nasprotju z izjavo iz uvodne izjave 269(b) sklepa o začetku postopka taki nepričakovani dogodki niso „ekstremni in malo verjetni scenariji“, ampak se bodo verjetno zgodili v naslednjih desetih letih, in (iii) so zajeti samo dogodki nad določenim pragom.

(306)

Skupina Engie je trdila, da plačilo minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala ni neomejena subvencija (v nasprotju s tem, kar je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka) glede na pravice nasprotne stranke sporazuma o nadomestilu do odpovedi, kot so določene v sporazumu o nadomestilu, ki bi omogočile omejitev njene izpostavljenosti.

(307)

Skupina Engie je trdila, da je belgijska država na njeno zahtevo odobrila razširitev posojil za stroške zaustavitve na kritje dela stroškov po datumu ponovnega zagona, ker je bil datum ponovnega zagona zaradi dolgotrajnega obratovanja prestavljen (z leta 2026 na leto 2025), kar pomeni, da je treba dela v zvezi z dolgotrajnim obratovanjem izvesti med obratovanjem enot, zaradi česar se bodo v prvih treh letih delovanja ustvarili manjši prihodki. Upoštevala je ključno načelo, o katerem sta se dogovorili skupina Engie in belgijska država, da so delničarji izpostavljeni vsem stroškom, ki izhajajo iz podaljšanja dolgotrajnega obratovanja, podjetje BE-NUC pa stroške obratovanja in vzdrževanja financira z lastnimi prihodki.

(308)

Kar zadeva sorazmernost finančnih mehanizmov, zagotovljenih v okviru projekta dolgotrajnega obratovanja, je skupina Engie trdila, da zadevni mehanizmi podjetja BE-NUC ne ščitijo pred nobenim operativnim tveganjem, kot je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka. Podjetje BE-NUC je med drugim delno izpostavljeno tveganju v zvezi z razpoložljivostjo v celotnem obdobju podaljšanja življenjske dobe enot z dolgotrajnim obratovanjem in prekoračitvam stroškov poslovanja po končnem datumu uskladitve, kar lahko podjetju prepreči ustvarjanje denarnih sredstev in negativno vpliva na njegovo stopnjo donosnosti. Ti stroški se med drugim nanašajo na zvišanje stroškov za osebje (programi za zadržanje in dodatni stroški zaposlovanja/usposabljanja za nadaljnje delovanje), stroškov obratovanja in vzdrževanja (zvišanje cen materiala, pomanjkanje osnovnih nadomestnih delov in sestavnih delov v dobavni verigi, zahteve agencije AFCN/FANC (vse spremembe projekta pred odobritvijo temeljito pregleda in preveri agencija AFCN/FANC), nenačrtovane večje okvare opreme pred ponovnim zagonom itd.) in stroškov goriva (pogodbe so delno povezane z razvojem trga).

(309)

Poleg tega je skupina Engie trdila, da ima družba Electrabel kot upravljavec enot z dolgotrajnim obratovanjem močne spodbude za čim večjo razpoložljivosti enot z dolgotrajnim obratovanjem pod običajnimi pogoji delovanja, da se izogne plačilu pavšalne odškodnine, če se razpoložljivost v katerem koli pogodbenem letu zmanjša pod [90–100] %.

(310)

Skupina Engie je predložila simulacijo, ki prikazuje učinek dogodkov, ki ne bi bili kriti s plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, na donosnost dolgotrajnega obratovanja: (i) zmanjšana razpoložljivost med fazo izvajanja kot ponazoritev (povečana stopnja prisilnega nedelovanja) ter (ii) zvišanje nekaterih stroškov poslovanja po končnem datumu uskladitve zaradi nepredvidenih stroškov in kombinacija obeh dogodkov. V preglednici 16 je prikazano, da bi lahko ti dogodki znatno negativno vplivali na interno stopnjo donosnosti podjetja BE-NUC.

Preglednica 16

Učinek dogodkov, ki ne bi bili kriti s plačilom minimalnih stroškov poslovanja in osnovnega kapitala, na donosnost dolgotrajnega obratovanja (100 %)

(311)

Skupina Engie je trdila tudi, da je obrestna mera za posojila za stroške zaustavitve sorazmerna in ustrezna, kot je pokazala neodvisna analiza (127). Navedla je tudi, da je treba posojila za stroške zaustavitve ob koncu obdobja dolgotrajnega obratovanja odplačati, če bo podjetje BE-NUC ustvarilo dovolj denarnih sredstev, skupaj z obrestmi.

(312)

Skupina Engie je pojasnila, da bo obrestna mera za delničarski posojili in shemo za obratna sredstva tržna obrestna mera, ki jo določi upravni odbor podjetja BE-NUC ob upoštevanju prevladujočih tržnih obrestnih mer in morebitnega dolžniškega financiranja tretjih oseb, ki bi lahko bilo na voljo v ustreznem času.

(313)

Skupina Engie je pojasnila tudi, da je pripravila dokument o pogojih, v katerem je opisana metodologija, uporabljena za določitev obrestnih mer. Pojasnila je, da je ta metodologija skladna s posojilnimi politikami skupine Engie glede določanja transfernih cen in načelom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS), ki zagotavlja, da je obrestna mera določena na ravni običajnih tržnih pogojev (glej uvodno izjavo 63).

(314)

Skupina Engie je zato sklenila, da je obrestna mera za shemo za obratna sredstva in delničarski posojili sorazmerna.

(315)

Prvič, skupina Engie je poudarila, da bo subjekt skupine Engie (družba GEMS), ki bi lahko bil izbran kot partner sporazuma o storitvah upravljanja z energijo na podlagi razpisnega postopka ali kot začasna nadomestna rešitev, popolnoma neodvisen od poslovne enote Nuclear. Pojasnila je, da so bili od januarja 2024 vzpostavljeni ustrezni razpisni postopki na eni strani in požarni zidovi v skupini Engie na drugi strani, da bi se preprečilo vsakršno sodelovanje družbe Electrabel pri izbiri partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo.

(316)

Drugič, skupina Engie je trdila, da morebitna izbira družbe GEMS na razpisu za sporazum o storitvah upravljanja z energijo ne pomeni tveganja omejevanja dostopa na trg. Trdila je, da bo družba GEMS delovala kot stranka v skladu z natančno določenimi pooblastili, opredeljenimi v strategiji za ponudbe in odstopanja (od katerih ne sme odstopati), ki bo prejela nadomestilo, lastnik električne energije do njene prodaje pa bo podjetje BE-NUC. Ker ustrezne prodaje s strani podjetja BE-NUC ni bilo mogoče pripisati družbi GEMS/skupini Engie, se položaj družbe Electrabel na belgijskem trgu ne bi okrepil, če bi bila družba GEMS imenovana za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo.

(317)

Tretjič, razpisni postopek za izbiro partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo izpolnjuje zahteve glede konkurenčnosti, preglednosti ter nediskriminatornosti in brezpogojnosti, določene v praksi Komisije. Objavljen je bil na ravni EU, v njem pa bodo določena merila glede izpolnjevanja pogojev(zlasti v zvezi s finančno trdnostjo in izkušnjami vložnika z obratovanjem). Če bo torej družba GEMS izbrana na podlagi razpisnega postopka, se lahko to imenovanje družbe GEMS za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo šteje za sorazmerno. Skupina Engie je poleg tega trdila, da bi bilo merilo sorazmernosti izpolnjeno tudi, če razpisni postopek ne bi bil uspešen in bi bilo imenovanje družbe GEMS za partnerja sporazuma o storitvah upravljanja z energijo nadomestna rešitev: družba GEMS bo prejela nadomestilo pod tržnimi pogoji po ceni, ki jo bo določil neodvisni strokovnjak v primeru nesoglasja med strankama, tako da to nadomestilo ne bo preseglo tistega, kar je nujno potrebno za doseganje namena sporazuma o storitvah upravljanja z energijo. Poleg tega je skupina Engie pojasnila, da bi bila ta nadomestna rešitev le začasna in da bi belgijska država takoj ponovno začela organizirati nov konkurenčni razpis.

(318)

Skupina Engie je trdila, da skupni znesek na podlagi sporazuma o omejitvi količine odpadkov zadostuje za kritje vseh dodatnih tveganj, ki se ne bi upoštevala pri izračunu osnovnega zneska. Poleg tega ugotavlja, da naj bi se z mehanizmom omejitve količine odpadkov na državo preneslo bistveno manj tveganj kot v nemškem precedensu, ki ga je potrdila Komisija. Trdila je zlasti naslednje:

(319)

Skupina Engie je zato sklenila, da se bodo z zneskom, ki ga je družba Electrabel plačala na podlagi dogovora o ravnanju z odpadki, ustrezno pokrile negotovosti, ki jih je prevzela belgijska država, in bo zato znesek sorazmeren.

(320)

Kar zadeva obveznosti v zvezi z razgradnjo, je skupina Engie navedla, da bo družba Electrabel kot upravljavec sedmih belgijskih jedrskih elektrarn še naprej odgovorna za svoje obveznosti v zvezi z razgradnjo. Priznala je, da bo Belgija krila (zvišane) stroške razgradnje, ki izhajajo neposredno iz projekta dolgotrajnega obratovanja, in sicer z enkratnim (celotnim in končnim) pavšalnim plačilom družbi Electrabel.

(321)

Skupina Engie se je sklicevala na mnenje komisije CPN/CNV o obveznostih v zvezi z razgradnjo in demontažo, ki izhajajo iz projekta dolgotrajnega obratovanja, v katerem je ugotovila, da je projekt dolgotrajnega obratovanja na stroške razgradnje (v stroških brez obresti) vplival tako, da so se ti stroški zvišali (negativne sinergije) za [100–500] milijonov EUR (v vrednostih iz leta 2021) ali, aktualizirano, [100–500] milijonov EUR (v vrednostih iz leta 2023). Zato je sklenila, da je znesek za prenos dodatnih obveznosti v zvezi z razgradnjo, ki izhajajo iz dolgotrajnega obratovanja, kot ga je opredelila komisija CPN/CNV, sorazmeren.

(322)

Komisija je med javnim posvetovanjem o sklepu o začetku postopka, ki je trajalo do 9. septembra 2024, poleg pripomb skupine Engie prejela pripombe sedmih tretjih oseb, ki so sodelovale v posvetovanju.