Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Estonije za leto 2013 in mnenje Sveta o estonskem programu stabilnosti za obdobje 2012–2017 /* COM/2013/0356 final - 2013/ () */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Estonije za leto 2013 in mnenje Sveta o estonskem programu stabilnosti za
obdobje 2012–2017 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti členov 121(2) in 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti člena 5(2)
Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske komisije[2], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[3], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim
odborom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropski svet je
26. marca 2010 potrdil predlog Evropske komisije, da začne
izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji
na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se osredotoča na
ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje
potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost. (2) Svet je
13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah za
ekonomske politike držav članic in Unije (2010–2014) ter
21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav
članic[4],
ki skupaj tvorita integrirane smernice. Države članice so bile pozvane,
naj integrirane smernice upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in
politikah zaposlovanja. (3) Voditelji držav oziroma vlad
so 29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z
uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen
okvir za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja.
Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic,
in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020
ter izvajanju priporočil za posamezne države. (4) Svet je
6. julija 2012 sprejel priporočilo v zvezi z nacionalnim
reformnim programom Estonije za leto 2012 in dal mnenje o dopolnitvi
estonskega stabilnosti za obdobje 2011–2015. (5) Komisija je
28. novembra 2012 sprejela letni pregled rasti[5], ki zaznamuje začetek
evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2013. Poleg tega
je 28. novembra 2012 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 o
preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij sprejela
poročilo o mehanizmu opozarjanja[6],
v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6) Evropski svet je
14. marca 2013 potrdil prednostne naloge za zagotavljanje
finančne stabilnosti, fiskalne konsolidacije in ukrepanja za spodbujanje
rasti. Poudaril je potrebo po doseganju diferencirane, rasti prijazne fiskalne
konsolidacije, vrnitvi k normalnim posojilnim pogojem v gospodarstvu, spodbujanju
rasti in konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic
krize ter modernizaciji javne uprave. (7) Estonija je
30. aprila 2013 predložila program stabilnosti za leto 2013, ki
zajema obdobje 2012–2017, in nacionalni reformni program za leto 2013. Programa
sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna
povezanost. (8) Na podlagi ocene programa
stabilnosti za leto 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97
Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske
napovedi v programu, verjeten za obdobje 2013–2014, za katero povprečna
pričakovana realna rast BDP znaša okoli 3,3%. Komisija v napovedi iz
pomladi 2013 v obdobju 2013–2014 predvideva rast v višini 3,5 %.
Estonija je v letu 2012 zabeležila nominalni proračunski primanjkljaj v
višini 0,3 % BDP. Program potrjuje prejšnji srednjeročni
proračunski cilj, tj. strukturni presežek. Ta cilj je ambicioznejši, kot
zahteva Pakt za stabilnost in rast. V letu 2012 je bil estonski strukturni
saldo v presežku, tako da je država dosegla svoj srednjeročni
proračunski cilj eno leto prej, kot je bilo načrtovano v prejšnjem
programu. Cilj proračunske strategije, opisane v programu stabilnosti, je
zagotoviti vzdržno fiskalno politiko, ki podpira uravnoteženo rast, z izpolnjevanjem
srednjeročnega proračunskega cilja ter hkratnim zagotavljanjem
zadostnih fiskalnih rezerv in zmanjšanjem davčne obremenitve dela.
Načrtovani nominalni primanjkljaj za leto 2013, ki znaša 0,5% BDP, naj bi
se v skladu s programom v obdobju, ki ga zajema napoved, izboljšal, in sicer
naj bi v letu 2014 dosegel uravnotežen položaj, po letu 2014 pa se prevesil v
presežek. Celovita ocena preračunanega strukturnega salda, ki
vključuje analizo referenčne vrednosti za odhodke, kaže, da Estonija
v letu 2013 ne odstopa znatno od srednjeročnega proračunskega cilja
in bo v letu 2014 ponovno beležila strukturni presežek. Delež dolga je krepko
pod 60 % BDP in se bo skladno s programom po letu 2013 verjetno znižal na
okrog 9 % v obdobju 2015–2016. Estonija načrtuje, da bo v letu 2013
uvedla pravilo o strukturno uravnoteženem proračunu v skladu z zahtevami
Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju. Pravilo bi bilo treba
dopolniti z okrepitvijo zavezujoče narave večletnih ciljev glede odhodkov,
in sicer takoj, ko bo uvedeno. (9) Na trgu dela se zaposlenost
še naprej povečuje, vendar še vedno obstajajo ozka grla za rast, med
drugim trajna brezposelnost mladih in dolgotrajna brezposelnost, neskladje med
ponudbo in povpraševanjem po kvalifikacijah na trgu dela ter
naraščajoče pomanjkanje delovne sile, vključno z izgubo delovne
sile zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav. Sistem socialnih nadomestil bi
bilo treba spremeniti tako, da bo bolj prožen in ciljno prilagojen ter bo
zagotavljal podporne storitve in spodbude za brezposelne in neaktivne osebe, ki
jih je mogoče ponovno zaposliti, ukrepe za aktivacijo pa je treba
okrepiti, da bi dosegli tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Stroškovno
učinkovitost odhodkov za družinsko politiko bi bilo mogoče izboljšati
na proračunsko nevtralen način, med drugim s prerazporejanjem
sredstev za starševski dodatek na učinkovitejše ukrepe, kot so storitve
otroškega varstva, s pričakovanim pozitivnim učinkom na zaposlovanje
žensk. Pri gospodarskem razvoju regij je potreben bolj usklajen pristop, da bo
Estonija dosegla vidnejše rezultate. (10) Na področju izobraževanja
in usposabljanja je Estonija delno izpolnila priporočila za leto 2012; v
letu 2012 je sprejela reformo visokega šolstva, v letu 2013 pa naj bi sprejela
novo celovito reformo poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Posebno
pozornost bo treba nameniti zadostni vključenosti socialnih partnerjev, da
se zagotovi zadostno število vajeništev v poklicnem izobraževanju.
Racionalizirano srednješolsko izobraževanje ostaja pomembna, še neizpolnjena
zaveza. Še vedno razmeroma visoka brezposelnost mladih zahteva ukrepanje zaradi
dejstva, da je velik delež mladih brez strokovne ali poklicne izobrazbe. Tudi
dostop do vseživljenjskega učenja za nizko kvalificirane delavce še ni bil
ustrezno obravnavan, ukrepi za brezposelne mlade pa niso vedno ustrezno
prilagojeni potrebam na trgu dela. Nepovezanost med javnim raziskovalnim
sektorjem in gospodarstvom še naprej ovira rast produktivnosti in negativno
vpliva na konkurenčnost Estonije. Zaradi majhnosti estonskega gospodarstva
ostaja izziv tudi internacionalizacija sistema raziskav in inovacij ter njegova
uvrstitev med prednostne naloge. (11) Energetska intenzivnost
Estonije je še vedno zelo visoka. Čeprav je vlada sprejela nekaj ukrepov na
tem področju, je treba ta prizadevanja nadaljevati in okrepiti, pri tem pa
dati večji poudarek obnovi stanovanjskih stavb. Novi avtomobili v Estoniji
so najbolj energetsko intenzivni v EU, navade potrošnikov pa se kljub povišanim
trošarinam na gorivo ne spreminjajo. Brez dodatnih ukrepov Estonija
najverjetneje ne bo izpolnila svojega cilja glede emisij toplogrednih plinov,
zlasti če ne bo sprejela dodatnih ukrepov na področju prometne in
stanovanjske politike. Estonski energetski trg ostaja razmeroma izoliran, saj
so čezmejne povezave nezadostne. (12) Storitve, ki jih mora država v
skladu z zakonom zagotavljati na lokalni ravni, so v večini sektorjev
neučinkovite, zlasti pa na področjih dolgotrajne oskrbe, družinske
podpore, zdravstvenega varstva, izobraževanja in prometa. Razlog je v šibki
upravni zmogljivosti lokalnih uprav ter neskladju med prihodki lokalnih
upravnih enot in pristojnostmi, ki so bile nanje prenesene. Zaenkrat še ni bil
pripravljen izvedljiv načrt za izboljšanje lokalne uprave. (13) V okviru evropskega semestra
je Komisija izvedla obsežno analizo estonske ekonomske politike. Ocenila je
program stabilnosti in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba
okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo prispevka
na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni
upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko
politiko v Estoniji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Njena
priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih
iz točk 1 do 5 spodaj. (14) Svet je ob upoštevanju te
ocene preučil estonski program stabilnosti, njegovo mnenje[7] pa je izraženo zlasti v
priporočilu iz točke 1 spodaj. (15) V okviru evropskega semestra
je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot
celote. Na tej podlagi je Svet izdal posebna priporočila za države
članice, katerih valuta je euro. Estonija bi morala tudi zagotoviti, da se
ta priporočila izvedejo v celoti in pravočasno – PRIPOROČA, naj Estonija v obdobju
2013–2014 izvede naslednje ukrepe: 1. Izvaja naj rasti prijazno fiskalno
politiko in ohranja trden fiskalni položaj, kot je predvideno v programu, ter
tako zagotovi izpolnjevanje srednjeročnega proračunskega cilja v
celotnem programskem obdobju. Načrtovano proračunsko pravilo naj
dopolni z bolj zavezujočimi pravili o večletnem načrtovanju
odhodkov v okviru srednjeročnega proračunskega okvira ter še naprej
povečuje učinkovitost javne porabe. 2. Izboljša naj spodbude za delo s
povečanjem doslednosti različnih obstoječih sistemov socialnih
nadomestil ter večjo prožnostjo in ciljno usmerjenostjo dodeljevanja
socialnih nadomestil. Izboljša naj zagotavljanje socialnih storitev,
vključno z otroškim varstvom, ter poveča učinkovitost in
stroškovno učinkovitost družinske politike. Okrepi naj ukrepe za
aktivacijo, da bo olajšala ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih
in oseb, ki prejemajo nadomestila za invalidnost in nesposobnost za delo, na
trg dela. Pripravi naj usklajeno strategijo za spodbujanje gospodarskega
razvoja v regijah z visoko brezposelnostjo. 3. Nadaljuje naj prizadevanja za izboljšanje
sistema izobraževanja in usposabljanja glede na potrebe trga dela, med drugim z
nadaljnjim vključevanjem socialnih partnerjev ter sprejetjem usmerjenih
ukrepov za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Znatno naj poveča udeležbo
nizko kvalificiranih oseb v vseživljenjskem učenju. Okrepi naj
prizadevanja za uvrstitev sistema raziskav in inovacij med prednostne naloge
ter njegovo internacionalizacijo ter izboljša sodelovanje med gospodarstvom,
visokim šolstvom in raziskovalnimi ustanovami. 4. Izboljša naj energetsko
učinkovitost, zlasti stavb in prometa, ter okrepi okoljske spodbude v
zvezi z vozili in odpadki, pri čemer naj med možnimi ukrepi preuči
obdavčitev osebnih vozil in/ali višje trošarine na motorna goriva. Okrepi
naj razvoj čezmejnih energetskih povezav, da zagotovi s ciljem
diverzificirati energetske vire in spodbujati konkurenco na energetskem trgu. 5. Prihodke lokalnih upravnih enot naj
ustrezneje prilagodi njihovim pristojnostim. Izboljša naj učinkovitost
lokalnih uprav in zagotovi kakovostno opravljanje lokalnih javnih storitev. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997,
str. 1. [2] COM(2013) 356 final. [3] P7_TA(2013)0052 in P7_TA(2013)0053. [4] Sklep Sveta 2013/208/EU z dne 22.
aprila 2013. [5] COM(2012) 750 final. [6] COM(2012) 751 final. [7] V skladu s členom 5(2)
Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.