<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-416/20 PPU</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0416</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:1020">EU:C:2020:1020</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi E. Tancheva – Zadeva C‑416/20 (PPU)</HT></P><P><HT TYPE="SC">Generalstaatsanwaltschaft Hamburg</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Evgenija Tancheva,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20201210">10. decembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑416/20 PPU</P><P>TR,</P><P>ob udeležbi</P><P>Generalstaatsanwaltschaft Hamburg</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE=")" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sklep 2002/584/PNZ</KEYWORD><KEYWORD>Evropski nalog za prijetje in postopki predaje med državami članicami</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4a</KEYWORD><KEYWORD>Razlogi za fakultativno neizvršitev</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva (EU) 2016/343</KEYWORD><KEYWORD>Člena 8 in 9</KEYWORD><KEYWORD>Pravica biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku</KEYWORD><KEYWORD>Beg kazensko preganjane osebe</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na izvršitev dveh evropskih nalogov za prijetje ter na vlogo sodišč odreditvene države članice (v obravnavani zadevi romunskih sodišč) in sodišč izvršitvene države članice (v obravnavani zadevi nemških sodišč) v okviru nadzora, ali odreditvena država članica spoštuje Direktivo (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20160309">9. marca 2016</DATE> o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="065" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 65, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>. Z njim se postavlja vprašanje, ali morajo pravosodni organi izvršitvene države članice zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje, ker odreditvena država članica krši pravice, ki jih ima zadevna oseba na podlagi Direktive 2016/343.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Obravnavana zadeva se nanaša na romunskega državljana, ki je bil obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, storjenih v Romuniji. Romunska sodišča so v tem okviru izdala tri evropske naloge za prijetje, da bi zagotovila njegovo prijetje in predajo s strani nemških organov z namenom, da bi se v Romuniji izvršile zaporne kazni, ki so mu bile naložene na podlagi navedenih obsodb. Vprašanje, predloženo Sodišču, zadeva dva od teh treh nalogov za prijetje in se natančneje nanaša na vprašanje, ali je zakonitost predaje osebe, pridržane na podlagi določb Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="190" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2002">UL 2002, L 190, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 81, str. 24</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584), odvisna od tega, ali odreditvena država članica, v tem primeru Romunija, spoštuje določbe Direktive 2016/343 ter zlasti člena 8 in 9 te direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ugotovil sem, da upoštevni predpisi zakonodaje Evropske unije o temeljnih pravicah ne določajo, da bi moralo predložitveno sodišče zavrniti izvršitev nalogov za prijetje iz postopka v glavni stvari v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584. Direktiva 2016/343 tega položaja ne spreminja.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sklep 2002/584</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 1, 5, 6 in 10 Okvirnega sklepa 2002/584 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(1)</NO.P><TXT>Po zaključkih Evropskega sveta iz Tampereja 15. in <DATE ISO="19991016">16. oktobra 1999</DATE> in zlasti točke 35 teh zaključkov je treba med državami članicami odpraviti uradni postopek izročitve oseb, ki so po izrečeni končni sodbi na begu pred zakonom, in skrajšati postopek izročitve oseb, ki so osumljene kaznivega dejanja.</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>[…] Nadalje uvedba novega poenostavljenega sistema predaje osumljenih ali obsojenih oseb zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni omogoča, da se odpravijo sedaj zapleteni in zamudni postopki izročitve. […]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>Evropski nalog za prijetje, kot ga predvideva ta okvirni sklep, je na področju kazenskega prava prvi konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>temeljni kamen<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> pravosodnega sodelovanja.</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(10)</NO.P><TXT>Mehanizem evropskega naloga za prijetje temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Njegovo izvajanje se lahko zaustavi samo v primeru resnih in nenehnih kršitev načel iz člena 6(1) [EU] ene od držav članic, ki jih ugotovi Svet na podlagi člena 7(1) [EU] s posledicami, navedenimi v členu 7(2)[EU].</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 Okvirnega sklepa 2002/584, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Opredelitev evropskega naloga za prijetje in obveznost njegove izvršitve<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 [EU].<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V členu 3 Okvirnega sklepa je navedenih več <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>razlogov za obvezno neizvršitev<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> evropskega naloga za prijetje. Glede na dejansko stanje, kot ga je predstavilo predložitveno sodišče, se za obravnavano zadevo ne uporablja nobeden od teh razlogov. V členu 4 Okvirnega sklepa je navedenih več <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>razlogov za fakultativno neizvršitev<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> evropskega naloga za prijetje. Tudi ti razlogi se za obravnavano zadevo ne uporabljajo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Preden je bil Okvirni sklep 2002/584 spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, je vseboval določbo, in sicer člen 5(1), ki je določal, da če je evropski nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, ki ju odreja sodna odločba, izrečena v odsotnosti, in če zahtevana oseba ni bila osebno pozvana na obravnavo ali ni bila kako drugače obveščena o datumu in kraju obravnave, se oseba lahko preda pod pogojem, da odreditvena država članica zajamči, da bo oseba lahko zaprosila za ponovno obravnavo v odreditveni državi članici, kjer bo lahko navzoča pri sojenju. Člen 5(1) je bil črtan z Okvirnim sklepom 2009/299, s katerim je bil uveden nov člen 4a v zvezi s problematiko odločb, izdanih v odsotnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 1 Okvirnega sklepa 2009/299 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Pravica obtoženca, da je osebno navzoč na sojenju, je zagotovljena s pravico do poštenega sojenja iz člena 6 Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisana v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE> (v nadaljevanju: EKČP).</P></NOTE>], kakor jo razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice. Prav tako je Sodišče določilo, da pravica obtoženca do tega, da je osebno navzoč na sojenju, ni absolutna ter da se lahko obtoženec pod nekaterimi pogoji po lastni volji izrecno ali molče, vendar nedvoumno, odpove tej pravici.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 4a Okvirnega sklepa 2002/584, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Odločbe, izdane na podlagi sojenja, na katerem zadevna oseba ni bila osebno navzoča<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Izvršitveni sodni organ lahko prav tako zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan za izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo, razen če je v evropskem nalogu za prijetje navedeno, da je bila oseba v skladu z dodatnimi procesnimi zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu odreditvene države članice:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pravočasno:</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>osebno povabljena in tako obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, ki se je zaključilo z odločbo, ali če je bila zadevna oseba dejansko kako drugače uradno obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, in sicer tako, da je mogoče nedvoumno sklepati, da je bila ta oseba seznanjena z načrtovanim sojenjem,</TXT><P>in</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>obveščena, da se odločba lahko izreče, če se sojenja ne udeleži,</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>ali</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>je bila seznanjena z načrtovanim sojenjem in je pooblastila pravnega zastopnika, ki ga je imenovala sama ali ga je imenovala država, da jo zastopa na sojenju, in jo je ta zastopnik na sojenju dejansko zastopal,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva (EU) 2016/343</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 9, 33, 35, 44 in 47 Direktive 2016/343 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>(9)</NO.P><TXT>Namen te direktive je okrepiti pravico do poštenega sojenja v kazenskem postopku z določitvijo skupnih minimalnih pravil glede nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice biti navzoč na sojenju.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(33)</NO.P><TXT>Pravica do poštenega sojenja je eno od osnovnih načel v demokratični družbi. Pravica osumljenih ali obdolženih oseb, da so navzoče na sojenju, temelji na navedeni pravici in bi morala biti zagotovljena po vsej Uniji.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(35)</NO.P><TXT>Pravica osumljenih ali obdolženih oseb, da so navzoče na sojenju, ni absolutna. Osumljene ali obdolžene osebe bi morale imeti možnost, da se pod nekaterimi pogoji izrecno ali molče, vendar nedvoumno, odpovejo tej pravici.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(44)</NO.P><TXT>Načelo učinkovitosti prava EU zahteva, da države članice uvedejo ustrezna in učinkovita pravna sredstva v primeru kršitve pravice, ki jo posameznikom podeljuje pravo Unije. Učinkovito pravno sredstvo, ki je na voljo v primeru kršitve pravic, določenih s to direktivo, bi moralo, kolikor je mogoče, učinkovati tako, da se osumljena ali obdolžena oseba vrne v položaj, v katerem bi bila, če do kršitve ne bi prišlo, z namenom varstva pravice do poštenega sojenja in pravic obrambe.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(47)</NO.P><TXT>Ta direktiva podpira temeljne pravice in načela, kot so priznani z Listino [Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina)] ter EKČP, vključno s […] pravico do […] poštenega sojenja, domnevo nedolžnosti in pravicami obrambe. Upoštevati bi bilo treba zlasti člen 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), v skladu s katerim Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine in v skladu s katerim temeljne pravice, kakor jih zagotavlja EKČP in kakor izhajajo iz ustavnega izročila, skupnega državam članicam, predstavljajo splošna načela prava Unije.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2016/343, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Predmet urejanja<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Ta direktiva določa skupna minimalna pravila o:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pravici biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive 2016/343, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Pravica biti navzoč na sojenju<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče na svojem sojenju.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="5"?><PARAG IDENTIFIER="008.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice lahko določijo, da lahko sojenje, na podlagi katerega se lahko izda odločba, s katero se ugotovi, ali je osumljena ali obdolžena oseba kriva ali nedolžna, poteka brez navzočnosti te osebe, če:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>je bila osumljena ali obdolžena oseba pravočasno obveščena o sojenju in o posledicah izostanka; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>osumljeno ali obdolženo osebo, ki je bila o sojenju obveščena, zastopa pooblaščeni odvetnik, ki ga je imenovala osumljena ali obdolžena oseba ali država.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Odločba, sprejeta v skladu z odstavkom 2, se lahko izvrši zoper zadevno osumljeno ali obdolženo osebo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="008.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če države članice omogočajo sojenje brez navzočnosti osumljene ali obdolžene osebe, vendar ni mogoče izpolniti pogojev iz odstavka 2 tega člena, ker osumljene ali obdolžene osebe kljub razumnemu prizadevanju ni mogoče najti, države članice lahko določijo, da se odločba vseeno lahko izda in izvrši. Države članice v tem primeru zagotovijo, da so osumljene ali obdolžene osebe, ko so obveščene o odločitvi, zlasti v trenutku, ko so prijete, obveščene tudi o možnosti, da izpodbijajo to odločitev in da imajo pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, v skladu s členom 9.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 9 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Pravica do novega sojenja<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Če osumljene ali obdolžene osebe niso bile prisotne na svojem sojenju in pogoji iz člena 8(2) niso bili izpolnjeni, države članice zagotovijo, da imajo zadevne osebe pravico do novega sojenja ali drugega pravnega sredstva, ki omogoča, da se ponovno vsebinsko odloči o zadevi, vključno s preučitvijo novih dokazov, ter lahko privede do spremembe prvotne odločbe. V zvezi s tem države članice zagotovijo, da imajo te osumljene in obdolžene osebe pravico biti navzoče, učinkovito sodelovati v skladu s postopki po nacionalnem pravu in uveljavljati pravice obrambe.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 10 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Pravna sredstva<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice zagotovijo, da imajo osumljene in obdolžene osebe v primeru kršitev pravic iz te direktive na voljo učinkovito pravno sredstvo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 83 Gesetz über die internationale Rechtshilfe in Strafsachen (zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah, v nadaljevanju: IRG) v različici, objavljeni <DATE ISO="19940627">27. junija 1994</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>BGBl. I, str. 1537.</P></NOTE>, kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 4 zakona z dne <DATE ISO="20191210">10. decembra 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>BGBl. I, str. 2128.</P></NOTE>, s katerim je prenesen člen 4a Okvirnega sklepa 2002/584, v odstavku 1(3) določa, da izročitev na podlagi evropskega naloga za prijetje ni dopustna, če obsojenec ni bil osebno navzoč na sojenju. V nekaterih okoliščinah, naštetih v členu 83(2), (3) in (4) IRG, je izročitev osebe, ki ni bila navzoča na sojenju, dopustna kot izjema od splošnega pravila, določenega v členu 83(1)(3).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 83 IRG določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>[…]</P><?PAGE NO="6"?><P>(2) Ne glede na točko 3 odstavka 1 [člena 83] je izročitev zakonita, če</P><P>1. je bil obsojenec</P><P>(a) pravočasno</P><P>(aa) osebno povabljen na sojenje, ki se je zaključilo s sodbo, ali</P><P>(bb) dejansko kako drugače uradno obveščen o predvidenem datumu in kraju sojenja, in sicer tako, da je mogoče nedvoumno sklepati, da je bil obsojenec seznanjen z načrtovanim sojenjem; in</P><P>(b) obveščen, da se sodba lahko izreče, če se sojenja ne udeleži,</P><P>2. se obsojenec, ki je bil seznanjen s postopkom, ki poteka zoper njega in v katerem sodeluje odvetnik, izmika osebnemu vabljenju s tem, da pobegne, ali</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je oseba TR romunski državljan, ki je bil obsojen pred romunskimi sodišči zaradi različnih kaznivih dejanj, storjenih v Romuniji. Romunska sodišča so v tem okviru izdala tri evropske naloge za prijetje zaradi izvršitve zapornih kazni, izrečenih s tremi različnimi sodbami, ki sta jih izdali različni romunski sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Dva od teh nalogov za prijetje sta upoštevna za obravnavano zadevo. V zadevah, povezanih s tema nalogoma, so romunski organi osebi TR neuspešno poskušali vročiti obvestilo o postopku na prvi stopnji. V obeh primerih so jo poskušali osebno obvestiti na njenem zadnjem znanem naslovu v Romuniji. Uradni vabili na obravnavo sta bili puščeni na naslovu osebe TR in sta se v skladu z romunskim pravom po 10 dneh šteli za vročeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Čeprav oseba TR ni bila osebno povabljena, je vedela za postopka na prvi stopnji ter je v obeh zadevah izbrala, imenovala in pooblastila odvetnika, ta zagovornik po pooblastilu pa jo je nato v obeh zadevah dejansko zastopal. Oseba TR pa ni bila navzoča na sodišču in je bila obsojena v odsotnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V obeh zadevah je bila vložena pritožba. V vsaj eni od obeh zadev je pritožbo vložil odvetnik, ki ga je oseba TR izbrala in pooblastila za zastopanje v tej zadevi na prvi stopnji. Iz elementov spisa, ki je na voljo Sodišču, okoliščine pritožb niso povsem jasne, vendar je osebo TR v obeh postopkih zastopal zagovornik po uradni dolžnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Oseba TR je oktobra 2018 odpotovala v Nemčijo in je bila v kratkem obdobju od <DATE ISO="20181029">29. oktobra 2018</DATE> do <DATE ISO="20190130">30. januarja 2019</DATE> uradno prijavljena kot rezident v kraju Bad Nauheim v zvezni deželi Hessen. Glede na izjavo partnerke je nato najprej živela v Hessnu in potem približno od maja 2019 v Hamburgu, pri čemer ni mogla prijaviti svojega naslova, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>ker so jo romunski organi iskali zaradi požiga<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> in je bila torej ubežnik. Predložitveno sodišče je to izjavo štelo za verodostojno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej točko III(1)(a)(2)(a)(bb), drugi oddelek, predložitvene odločbe (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>nach vorläufiger Bewertung glaubhafte und belastbare Angaben<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Od odjave naslova v kraju Bad Nauheim do aretacije oseba TR ni imela uradno prijavljenega naslova. Ob aretaciji je imela pri sebi osebne dokumente, ki so pripadali drugi osebi, za katero je trdila, da je njen brat. Zakaj je imela pri sebi te osebne dokumente, ni pojasnila, in glede na informacije, ki jih je predložila policija, je oseba TR pogosto uporabljala identiteto drugega brata.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je na podlagi teh okoliščin ugotovilo, da je oseba TR pobegnila iz Romunije in se je skrivala v Nemčiji pred sodnima odločbama, na katerih temeljita evropska naloga za prijetje, ki sta upoštevna za to zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Z odločbo z dne <DATE ISO="20200528">28. maja 2020</DATE> je predložitveno sodišče ugotovilo, da so bili v primeru osebe TR izpolnjeni pogoji za izročitev iz člena 83(2)(2) IRG. Menilo je, da je oseba TR vedela za sojenji, na katerih temeljita evropska naloga za prijetje, in je zato pobegnila v Nemčijo, s čimer je preprečila, da bi ji bili osebno vročeni vabili na sodišče. Predložitveno sodišče je na podlagi informacij, ki so jih predložili romunski organi, štelo še, da je obtoženca v obeh postopkih na prvi stopnji zastopal zagovornik po pooblastilu, v obeh pritožbenih postopkih pa zagovornik po uradni dolžnosti, ki ga je imenovalo pritožbeno sodišče. Predložitveno sodišče je ugotovilo, da je izročitev osebe TR na podlagi teh dveh evropskih nalogov za prijetje v skladu z nemškimi predpisi, s katerimi se izvaja Okvirni sklep 2002/584, dopustna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je z odločbo z dne <DATE ISO="20200624">24. junija 2020</DATE> ugodilo predlogu osebe TR, da se ponovno preuči odločba z dne <DATE ISO="20200528">28. maja 2020</DATE>. Odvetnik osebe TR je trdil, da bi bila izročitev osebe TR brez jamstva, da bo osebi TR odobrena obnovitev postopka, v skladu s členoma 8 in 9 Direktive 2016/343 nezakonita, in je podvomil o združljivosti člena 83(2)(2) IRG z Direktivo 2016/343.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče mora zdaj ugotoviti, ali naj njegova odločba z dne <DATE ISO="20200528">28. maja 2020</DATE> obvelja ali pa je treba izročitev osebe TR razglasiti za nezakonito.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Ali je treba določbe Direktive 2016/343, zlasti njenih členov 8 in 9, v okviru odločanja, ali naj neka država članica Evropske unije obsojeno osebo, ki na sojenju ni bila navzoča, zaradi kazenskega pregona preda drugi državi članici, razlagati tako, da je dopustnost predaje – zlasti v tako imenovanem primeru bega – odvisna od tega, ali država prosilka izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta direktiva?<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Čeprav je vprašanje predložitvenega sodišča oblikovano tako, kot da se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>[izročitev] zaradi kazenskega pregona<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, je iz predložitvene odločbe razvidno, da se nanaša na predajo zadevne osebe zaradi izvršitve zaporne kazni in na to, ali bi bila takšna predaja v skladu z ustreznimi določbami prava Unije zakonita. Pri sklicevanju na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>kazenski pregon<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Strafverfolgung<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>) namesto na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>izvršitev zaporne kazni<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>Strafvollstreckung<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>) se zdi, da gre za tipkarsko napako.</P></NOTE></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Sodišče je <DATE ISO="20200923">23. septembra 2020</DATE> sklenilo, da bo predlog za sprejetje predhodne odločbe obravnavalo po nujnem postopku v skladu s členom 107(1) Poslovnika Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je poleg tega odločilo, da v skladu s členom 109(3) svojega poslovnika Romunijo pozove k pisni predložitvi vseh koristnih pojasnil v zvezi z obravnavano zadevo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Pisna stališča v zvezi z vprašanjem za predhodno odločanje so predložili Generalstaatsanwaltschaft Hamburg, Romunija in Komisija. Oseba TR, Zvezna republika Nemčija in Republika Poljska so na obravnavi <DATE ISO="20201119">19. novembra 2020</DATE> ustno podale navedbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uvodna pojasnila</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Čeprav se vprašanje, kot ga je oblikovalo predložitveno sodišče, nanaša na razlago Direktive 2016/343, predložitveno sodišče v resnici sprašuje, ali določbe Direktive 2016/343 oziroma, natančneje, njena člena 8 in 9 vplivajo na uporabo razlogov za fakultativno neizvršitev iz člena 4a Okvirnega sklepa 2002/584. Zato menim, da je koristno najprej obravnavati navedeni okvirni sklep in zlasti njegov člen 4a ter okoliščine, glede katerih je Sodišče ugotovilo, da mora izvršitveni sodni organ v primeru njihovega obstoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>končati postopek predaje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, preden bom analiziral Direktivo 2016/343 in nazadnje še povezavo med obema.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sklep</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Splošna pojasnila</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že večkrat razsodilo, sta načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami in načelo medsebojnega priznavanja v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogočata vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja. Natančneje, načelo vzajemnega zaupanja zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice od vsake države zahteva, da razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo Unije in še zlasti temeljne pravice, priznane s tem pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0078">78</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Sodišče je tako razsodilo, da načelo medsebojnega priznavanja, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>temeljni kamen<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> pravosodnega sodelovanja, pomeni, da so države članice na podlagi člena 1(2) Okvirnega sklepa 2002/584 načeloma zavezane k izvršitvi vsakega evropskega naloga za prijetje. Izvršitveni pravosodni organ lahko izvršitev naloga zavrne samo v taksativno naštetih izjemnih primerih obvezne neizvršitve, določenih v členu 3 Okvirnega sklepa, in v primerih fakultativne neizvršitve, določenih v členih 4 in 4a Okvirnega sklepa. Poleg tega je mogoče za izvršitev evropskega naloga za prijetje postaviti samo pogoje, ki so izčrpno navedeni v členu 5 Okvirnega sklepa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0080">80</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izrecni razlogi za neizvršitev na podlagi določb Okvirnega sklepa 2002/584</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v točki 33 teh sklepnih predlogov, vsebuje Okvirni sklep 2002/584 tri določbe v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>razlogi za neizvršitev<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> evropskega naloga za prijetje. V obravnavani zadevi se ne uporablja nobeden od razlogov za obvezno neizvršitev iz člena 3 ali za fakultativno neizvršitev iz člena 4. Upoštevna določba v tem postopku je člen 4a Okvirnega sklepa, ki vsebuje razloge za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>fakultativno neizvršitev<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> evropskega naloga za prijetje. Člen 4a glede evropskih nalogov za prijetje, ki so bili izdani zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, določa, da izvršitveni sodni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>lahko<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, če zadevna oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo, razen kadar se uporablja katera od več izjem. Na podlagi teh izjem je izvršitev predaje obvezna, če je izpolnjen kateri od štirih pogojev iz člena 4a(1), od (a) do (d). Namen te spremembe glede na pravno ureditev, ki je veljala na podlagi prejšnje veljavne določbe<?PAGE NO="9"?> Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>In sicer člena 5(1) Okvirnega sklepa 2002/584 pred spremembo Okvirnega sklepa 2002/584 z Okvirnim sklepom 2009/299.</P></NOTE> je bil olajšati predajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu uvodno izjavo 3 Okvirnega sklepa 2009/299: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Rešitve iz teh okvirnih sklepov niso zadovoljive, ko gre za primere, kjer oseba ni mogla biti obveščena o sodnem postopku. […] Okvirni sklep 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami […] dopušča izvršitvenemu organu, da od odreditvenega pravosodnega organa zahteva, naj z ustreznim zagotovilom zajamči, da bo oseba, za katero je izdan evropski nalog za prijetje, imela možnost zaprositi za ponovno sojenje zadeve v državi članici izdajateljici in biti navzoča pri izreku sodbe. Ustreznost takšnega zagotovila določi izvršitveni organ, zato je težko natančno vedeti, kdaj se izvršitev lahko zavrne.<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/></P></NOTE> Z njo je bil izvršitveni sodni organ tudi razbremenjen naloge odločanja o <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>ustreznosti<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> zagotovila, ki ga predloži odreditveni pravosodni organ. Člen 4a Okvirnega sklepa 2002/584 torej izvršitvenemu sodnemu organu ne nalaga nobene obveznosti, da se mora vzdržati predaje osebe, če ta ni bila osebno navzoča na svojem sojenju. Izvršitvenemu sodnemu organu zgolj <HT TYPE="ITALIC">dovoljuje</HT>, da to stori, in to samo, če se ne uporabljajo izjeme od razlogov za fakultativno neizvršitev iz člena 4a. Če so izpolnjena merila za eno ali več teh izjem, mora izvršitveni sodni organ zadevno osebo predati, tudi če na svojem sojenju ni bila osebno navzoča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izvršitev dveh evropskih nalogov za prijetje je v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584 dopustna</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V skladu z informacijami, ki jih je predstavilo predložitveno sodišče, je osebo TR v obeh postopkih na prvi stopnji zastopal zagovornik, ki si ga je oseba TR sama izbrala in ga pooblastila. Zdi se torej, da ta postopka izpolnjujeta pogoje iz člena 4a(1)(b) Okvirnega sklepa 2002/584, in če bi bila ta postopka edina upoštevna, bi bila izvršitev evropskih nalogov za prijetje obvezna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Vendar je bila v obeh zadevah vložena pritožba. Iz spisa, predloženega Sodišču, ni jasno, ali bi pritožbena postopka v navedenih romunskih zadevah lahko spadala pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>sojenje, ki se je zaključilo z odločbo<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, v smislu člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584, kakor ga je Sodišče razložilo v sodni praksi v zadevi Tupikas<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170810">10. avgusta 2017</DATE>, <NAME.CASE>Tupikas</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑270/17 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:628">EU:C:2017:628</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V skladu s sodbo Sodišča Tupikas je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>sojenje, ki se je zaključilo z odločbo<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, v okviru postopka, ki je zajemal več stopenj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>stopnj[a], na kateri je bila izdana zadnja [odločba], če je zadevno sodišče, potem ko je preučilo dejanske in pravne okoliščine obremenilnih in razbremenilnih elementov, […] pravnomočno odločilo o krivdi te zadevne osebe […]<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.</P></NOTE>, in bi torej lahko bila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>sodn[i] odločb[i], s kater[ima] se pravnomočno vsebinsko odloči v zadev[ah]<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Prav tam, točka 83.</P></NOTE> v smislu te sodne prakse. Če sta pritožbena postopka <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>sojenji, ki sta se zaključili z odločbo<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, kakor to razlaga Sodišče, potem sta to tisti sojenji, ki morata izpolnjevati pogoje iz člena 4a(1), od (a) do (d), da bi bila izvršitev evropskih nalogov za prijetje obvezna. Če pritožbena postopka nista <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>sojenji, ki sta se zaključili z odločbo<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, kar bi lahko veljalo za pritožbe, ki se nanašajo samo na pravna vprašanja, potem se zdi, da bi bila izvršitev evropskih nalogov za prijetje obvezna. Iz predložitvene odločbe ni jasno, ali bi bilo to mogoče ugotoviti na podlagi informacij, ki so jih predložili romunski odreditveni pravosodni organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vendar je predložitveno sodišče Sodišču zadevo predstavilo tako, kot da se predložitveno sodišče sooča s položajem, v katerem je predaja osebe TR – po mnenju predložitvenega sodišča in tudi po njegovi oceni dejanskih okoliščin ter ob upoštevanju informacij v evropskih nalogih za prijetje in odgovorih romunskih organov na njegove poizvedbe – fakultativna v skladu s členom 4a Okvirnega sklepa 2002/584 in dopustna v skladu z nacionalnim pravom. Predložitveno sodišče na podlagi svoje presoje istih dejstev meni še, da je možno, da bodo osebi TR kršene pravice na podlagi Direktive 2016/343, če ji ne bo omogočeno ponovno sojenje v odreditveni državi članici (Romuniji), česar odreditveni (romunski) pravosodni organi niso želeli zagotoviti, in zato sprašuje, ali je dolžno ne uporabiti nacionalne določbe, ki nalagajo izvršitev evropskih nalogov za prijetje, da bi zavrnilo <HT TYPE="ITALIC">fakultativno</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Fakultativno v skladu s členom 4a Okvirnega sklepa 2002/584.</P></NOTE> predajo osebe TR, če meni, da bodo njene pravice na podlagi Direktive 2016/343 zelo verjetno kršene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodba Sodišča Melloni</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Sodišče je že imelo priložnost razložiti združljivost člena 4a(1) Okvirnega sklepa 2002/584 z obveznostmi iz členov 47 in 48(2) Listine v okviru izjeme od pravila o fakultativni predaji za obsodbe v odsotnosti. V zadevi, v kateri je bila izdana sodba Melloni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE> (<NO.CASE>C‑399/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:107">EU:C:2013:107</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, je obsojeno osebo tako na prvi kot na pritožbeni stopnji zastopal zagovornik, ki ga je ta oseba izbrala in pooblastila. Njegova predaja s strani izvršitvenih (španskih) pravosodnih organov odreditveni državi članici (Italiji) je bila zato v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584 obvezna, ne fakultativna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Čeprav je izrek sodbe Sodišča Melloni oblikovan tako, kot da zajema vsako predajo na podlagi člena 4a(1),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Točka 2 izreka določa, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>[č]len 4a(1) […] skladen z zahtevami, ki izhajajo iz členov 47 in 48(2) Listine […]<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</P></NOTE> je treba sodbo razlagati tako, da se nanaša samo na tiste zadeve, v katerih je predaja – drugače kot v obravnavani zadevi – obvezna, in ne fakultativna, to pomeni na zadeve, v katerih se uporablja ena ali več izjem iz člena 4a(1), od (a) do (d). Sodbe ni mogoče razlagati tako, da zajema vsako fakultativno predajo, ki jo izvršitvena država članica lahko dovoli v skladu s svojo diskrecijsko pravico, kadar zahteve iz člena 4a(1), od (a) do (d), niso izpolnjene. To je tudi jasno razvidno iz podrobne analize Sodišča v točkah od 47 do 54 navedene sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Če bi predložitveno sodišče ugotovilo, da se uporablja ena od izjem iz člena 4a(1), od (a) do (d), da torej postopka, na podlagi katerih sta bila izdana evropska naloga za prijetje, izpolnjujeta postopkovna jamstva iz katere koli od teh izjem, bi se uporabljala ugotovitev iz sodbe Melloni, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>člen 4a(1) skladen z zahtevami, ki izhajajo iz členov 47 in 48(2) Listine<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>. To bi vodilo do sklepa, da temeljna pravica osebe TR do poštenega sojenja, vključno z njeno pravico biti navzoča na sojenju, ni bila kršena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Kot je bilo navedeno v točkah 36 in 37 teh sklepnih predlogov, ni izključeno, da se morda uporablja ena od izjem iz člena 4a(1)(a) ali (b) (čeprav to nikakor ni jasno). Ker je predložitveno sodišče svoje vprašanje oprlo na predpostavko, da izvršitev evropskih nalogov za prijetje iz obravnavane zadeve urejajo razlogi za fakultativno neizvršitev, bom izhajal iz te predpostavke.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izjemni primeri, v katerih je Sodišče priznalo, da izvršitveni pravosodni organ lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ustavi postopek predaje, uveden z Okvirnim sklepom 2002/584<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodišče je v omejenem številu zadev v zvezi s kršitvami temeljnih pravic zadevnih oseb <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>pod nekaterimi pogoji<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> priznalo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>možnost izvršitvenega pravosodnega organa, da ustavi postopek predaje, uveden z Okvirnim sklepom 2002/584<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Generalstaatsanwaltschaft (Razmere v zaporu na Madžarskem)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:589">EU:C:2018:589</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Camposa Sánchez-Bordone v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Openbaar Ministerie (Neodvisnost odreditvenega pravosodnega organa)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑354/20 PPU in C‑412/20 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:925">EU:C:2020:925</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 39, 40 in 44).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Sodišče je našlo podlago za to izjemno odstopanje od pravil Okvirnega sklepa 2002/584 v členu 1(3) tega sklepa, ki določa, da ta sklep <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 [EU]<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>. Sodišče je v svoji sodni praksi priznalo tudi, da je mogoče načeli medsebojnega priznavanja in vzajemnega zaupanja v izjemnih okoliščinah omejiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v tem smislu mnenje 2/13 (Pristop Evropske unije k EKČP) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0191">191</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V nasprotju s tem je Sodišče poudarilo, da se lahko izvajanje mehanizma evropskega naloga za prijetje, kot je navedeno v uvodni izjavi 10 Okvirnega sklepa 2002/584, ustavi samo v primeru resnih in nenehnih kršitev načel iz člena 2 PEU s strani ene od držav članic v skladu s postopkom iz člena 7 PEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Na tej podlagi je Sodišče določilo nekatere standarde za preizkus, ki ga mora opraviti izvršitveni sodni organ, kadar se sooča s tveganjem, da bi odreditvena država članica lahko kršila temeljne pravice zadevne osebe, če bi ji bila ta predana. V okviru morebitne kršitve prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja iz člena 4 Listine s strani odreditvene države članice ti standardi določajo, da mora izvršitveni sodni organ, če obstajajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>objektivni, zanesljivi, natančni in ustrezno posodobljeni podatki<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, ki potrjujejo obstoj pomanjkljivosti, opraviti podrobnejšo preiskavo ter nato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>konkretno in natančno preveriti, ali obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje,<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> da bo zadevna oseba izpostavljena <HT TYPE="ITALIC">resnični nevarnosti</HT>, da ji bo kršena ta temeljna pravica.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, izrek, točka 104), v zvezi s kršitvijo člena 4 Listine zaradi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja zaradi razmer v romunskih in madžarskih zaporih, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Generalstaatsanwaltschaft (Razmere v zaporu na Madžarskem)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:589">EU:C:2018:589</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V tem primeru mora izvršitveni pravosodni organ od odreditvenega pravosodnega organa <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>zahtevati predložitev dodatnih informacij<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> in odložiti odločitev o predaji, dokler ne pridobi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>dodatnih informacij, ki omogočajo izključitev take nevarnosti<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>. Če te nevarnosti ni mogoče izključiti v razumnem roku, mora izvršitveni pravosodni organ odločiti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>ali je treba postopek predaje ustaviti<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160405">5. aprila 2016</DATE>, <NAME.CASE>Aranyosi in Căldăraru</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑404/15 in C‑659/15 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:198">EU:C:2016:198</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, izrek, točka 104).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Nevarnost kršitve temeljne pravice se mora ugotavljati v vsakem primeru posebej. V zvezi z morebitno kršitvijo prepovedi nečloveškega ali ponižujočega ravnanja je Sodišče v sodbi Generalstaatsanwaltschaft razsodilo, da je treba v ta namen preučiti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>samo pogoje prestajanja zapora v zaporih, za katere je […] verjetno, da bo v njih [zadevna oseba] zaprta<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>, ter preveriti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>zgolj konkretne in natančne pogoje prestajanja zapora zadevne osebe, ki so upoštevni za ugotovitev, ali zanjo obstaja dejanska nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Generalstaatsanwaltschaft (Razmere v zaporu na Madžarskem)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:589">EU:C:2018:589</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, izrek, druga in tretja alinea).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>V okviru morebitne kršitve pravice do poštenega sojenja je Sodišče v sodbi Minister for Justice and Equality<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v bistvu uporabilo isti standard kot v sodbi Aranyosi in Căldăraru<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Standard, ki je bil izražen v sodbi Minister for Justice and Equality, zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>objektivn[e], natančn[e], zanesljiv[e] in ustrezno posodobljen[e] element[e]<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, medtem ko standard, izražen v sodbi Aranyosi in Căldăraru, zahteva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>dokaze<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>, ki dosegajo ta standard. Indici o kršitvi temeljne pravice so bili v sodbi Aranyosi in Căldăraru prepričljivejši kot v sodbi Minister for Justice and Equality, saj je v prvem primeru šlo za sodbi ESČP, v katerih je bila ugotovljena kršitev člena 3 EKČP, v drugem pa za obrazloženi predlog Komisije, v katerem je bila ugotovljena kršitev neodvisnosti sodstva na Poljskem.</P></NOTE>, potem ko je ugotovilo, da resnična nevarnost kršitve temeljne pravice do neodvisnega sodišča in s tem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>bistvene vsebine temeljne pravice do poštenega sojenja<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>, kot je zagotovljena v členu 47(2) Listine, tako kot resnična nevarnost kršitve člena 4 Listine, izvršitvenemu sodnemu organu lahko dovoljuje, da na podlagi člena 1(3) Okvirnega sklepa 2002/584 izjemoma ne izvrši evropskega naloga za prijetje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej obširno analizo v točkah od 47 do 59 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Skupni vidiki te sodne prakse so torej, prvič, obstoj zunanjih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>dokazov<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>elementov<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> – ki morajo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>objektivni[…], natančni[…], zanesljivi[…] in ustrezno posodobljeni[…]<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> ter ki so bili v zadevah v zvezi s členom 4 Listine v obliki sodnih odločb, ki jih je sprejelo ESČP, v zadevi v zvezi s členom 47(2) Listine pa v obliki obrazloženega predloga Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Obrazloženi predlog Komisije z dne <DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE>, predložen v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji v zvezi s pravno državo na Poljskem (COM(2017) 835 final).</P></NOTE> – ki morajo dokazati <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>pomanjkljivosti<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, zaradi katerih se lahko pojavi resnična nevarnost kršitve zadevne temeljne pravice, ter drugič, ugotavljanje za vsak primer posebej, da za zadevno osebo, če bo izvedena predaja, glede na njene posebne okoliščine obstaja resnična nevarnost, da bo kršena njena temeljna pravica.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebina temeljne pravice biti navzoč na sojenju, kot jo zagotavljata člen 47(2) Listine in člen 6(1) EKČP</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Člen 47 Listine je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>. Ta člen v drugem odstavku določa, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>[v]sakdo […] pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>. V Pojasnilih k Listini o temeljnih pravicah<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="303" PAGE.FIRST="17" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 303, str. 17</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> je pojasnjeno, da člen 47, drugi odstavek, Listine ustreza členu 6(1) EKČP, ki se nanaša na pravico do poštenega sojenja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in točko 48 mojih sklepnih predlogov v tej zadevi.</P></NOTE> Člen 52 Listine, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>Obseg pravic in načel ter njihova razlaga<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, v členu 3 določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>[k]olikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z [EKČP], sta vsebina in obseg teh pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa navedena konvencija. Ta določba ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije.<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Pravica biti navzoč na sojenju je del bistvene vsebine temeljne pravice do poštenega sojenja. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča in ESČP se obtoženec lahko odreče pravici biti navzoč na sojenju, bodisi izrecno bodisi implicitno s svojim ravnanjem,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Melloni</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:107">EU:C:2013:107</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200213">13. februarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Spetsializirana prokuratura</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑688/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:94">EU:C:2020:94</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); ESČP, <DATE ISO="20060301">1. marec 2006</DATE>, Sejdovic proti Italiji (CE:ECHR:2006:0301JUD005658100, točka 86) („[n]e besedilo ne namen člena 6 Konvencije ne preprečujeta, da se oseba prostovoljno, izrecno ali molče odreče jamstvom poštenega sojenja); glej v istem smislu tudi ESČP, <DATE ISO="20001130">30. november 2000</DATE>, Kwiatkowska proti Italiji (CE:ECHR:2000:1130DEC005286899).</P></NOTE> na primer tako, da se skuša izogniti sojenju. Kot je pojasnilo ESČP, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>gre za odrekanje sodnega varstva, kadar oseba, ki je obsojena <HT TYPE="ITALIC">in abstentia</HT>, pozneje ne more doseči, da bi pravosodni organ po tem, ko bi jo zaslišal, ponovno odločil o dejanski in pravni utemeljenosti obtožbe, če ni dokazano, da se je <HT TYPE="ITALIC">odrekla svoji pravici biti navzoča in se braniti</HT> […] ali da se je <HT TYPE="ITALIC">nameravala izogniti roki pravice</HT><QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>ESČP, <DATE ISO="20060301">1. marec 2006</DATE>, Sejdovic proti Italiji (CE:ECHR:2006:0301JUD005658100, točka 82) (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>ESČP je navedlo še, da če osebi, ki je bila obsojena v odsotnosti, ni bilo vročeno uradno obvestilo, se postavlja vprašanje, ali je mogoče šteti, da je bila oseba dovolj seznanjena s tožbo in sojenjem, da se je lahko odločila odreči se pravici biti navzoča na sojenju ali izogniti se sojenju, in je razsodilo, da lahko <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>nekatera dokazana dejstva […] nedvoumno dokazujejo, da obtoženec ve, da proti njemu poteka kazenski postopek, in je seznanjen z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga bremeni, ter da nima namena sodelovati na sojenju ali da se namerava izogniti pregonu<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>ESČP, <DATE ISO="20060301">1. marec 2006</DATE>, Sejdovic proti Italiji (CE:ECHR:2006:0301JUD005658100, točki 98 in 99). V sodbi ESČP z dne <DATE ISO="20170126">26. januarja 2017</DATE>, Lena Atanasova proti Bolgariji, CE:ECHR:2017:0126JUD005200907, točka 52, je ESČP odločilo, da se je obtoženka odrekla pravici biti navzoča na sojenju, ki je zagotovljena s členom 6(1) EKČP, v okoliščinah, v katerih je bila oseba ustrezno obveščena o obstoju kazenskega postopka in o obtožbah, ki jo bremenijo, ter je potrdila dejstva in izjavila, da se je pripravljena pogajati o pogojih svoje obsodilne kazenske sodbe, nato pa je zapustila bivališče na naslovu, ki ga je pred tem navedla organom oblasti, ne da bi sporočila spremembo naslova, medtem ko so organi oblasti vložili razumen trud v to, da bi ji zagotovili navzočnost na sojenju.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Vendar se ta sodna praksa ESČP nanaša na zadeve na prvi stopnji. Glede pritožbenih zadev pa je zaščita pravice biti navzoč na sojenju veliko bolj omejena. Sodna praksa ESČP namreč razločuje med položaji, v katerih se pritožbeni postopek nanaša samo na pravna vprašanja, in položaji, v katerih lahko pritožbeno sodišče preuči tako dejanska kot pravna vprašanja ter polno presodi o vprašanju krivde ali nedolžnosti. V prvem primeru so obveznosti iz člena 6 EKČP lahko izpolnjene, tudi če pritožnik nima priložnosti podati ustno izjavo, če je bila na prvi stopnji izvedena javna obravnava.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>ESČP, <DATE ISO="19840222">22. februar 1984</DATE>, Sutter proti Švici (CE:ECHR:1984:0222JUD000820978, točka 30).</P></NOTE> V drugem primeru in zlasti takrat, ko je pritožbeno sodišče pozvano, naj zviša kazen, je bolj verjetno, da bo navzočnost obtoženca nujna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>ESČP, <DATE ISO="20040706">6. julij 2004</DATE>, Dondarini proti San Marinu (CE:ECHR:2004:0706JUD005054599, točka 27).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Dejstva, kakor so opisana v predložitveni odločbi, ne vsebujejo podrobnosti o vrsti pritožbenih postopkov v zadevah, ki se nanašajo na osebo TR. Zato ni jasno, po katerem standardu bi bilo treba presojati o njeni pravici biti navzoča na teh sojenjih ter o ustreznosti prizadevanj romunskih organov, da bi ji vročili pozive na sodišče v teh pritožbenih postopkih, za namene temeljne pravice osebe TR biti navzoča na sojenju, kot je zagotovljena s členom 47(2) Listine in členom 6(1) EKČP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Vendar pa dejstva, kakor so bila predstavljena v predložitveni odločbi, jasno podpirajo ugotovitev predložitvenega sodišča, da je oseba TR namenoma pobegnila pred sojenji, tako v postopkih na prvi stopnji kot na pritožbeni stopnji, in da se je izogibala aretaciji. Videti je tudi, da je bila oseba TR seznanjena s tem, da so zoper njo sproženi postopki, ter z bistvom in vzroki obtožb, ki so jo bremenile. V primeru takega sklepa, ki ga mora sprejeti predložitveno sodišče, temeljna pravica osebe TR do navzočnosti na sojenju, kakor je zagotovljena s členom 47(2) Listine, ne bi bila kršena zaradi obsodbe v odsotnosti, potrjene na pritožbeni stopnji, in zaradi poznejše zavrnitve s strani odreditvene države članice, da bi ji zagotovila ponovno sojenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Ker se glede na dejansko stanje, kot je predstavljeno v predložitveni odločbi, zdi, da ni bila kršena nobena temeljna pravica, se vprašanje, ali lahko izvršitveni sodni organ <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>ustavi postopek predaje<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v skladu s sodno prakso Sodišča iz sodb Aranyosi in Căldăraru, Generalstaatsanwaltschaft in Minister for Justice and Equality, ne postavlja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Treba pa je presoditi, ali varstvo, ki ga Direktiva 2016/343 zagotavlja poleg tistega, kar je zagotovljeno s členom 47(2) Listine in členom 6(1) EKČP, omejuje diskrecijsko pravico izvršitvene države članice pri izvajanju razlogov za fakultativno neizvršitev iz člena 4a Okvirnega sklepa 2002/584.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">D.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Status dodatnih jamstev glede pravice biti navzoč na sojenju, ki jih vsebuje Direktiva 2016/343</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 9 Direktive 2016/343 je njen namen okrepiti pravico do poštenega sojenja z določitvijo skupnih minimalnih pravil med drugim glede pravice biti navzoč na sojenju. Z določitvijo skupnih minimalnih pravil o varstvu procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb je namen te direktive okrepiti zaupanje držav članic v kazenskopravne sisteme drugih držav članic in tako olajšati medsebojno priznavanje odločb v kazenskih zadevah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Uvodna izjava 10 Direktive 2016/343.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Kar zadeva pravico biti navzoč na sojenju, iz zgradbe Direktive 2016/343 in pravnih sredstev, ki jih ta določa, jasno izhaja, da je naslovljena na državo članico, v kateri poteka ali je potekalo sojenje. Samo ta država članica lahko odobri pravno sredstvo, ki je navedeno v členu 9: novo sojenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Nasprotno je člen 4a Okvirnega sklepa 2002/584, logično, naslovljen na države članice, <HT TYPE="ITALIC">ki niso</HT> tista država članica, v kateri je potekalo sojenje in v kateri je bila zadevna oseba obsojena. Samo te države članice lahko predajo zadevno osebo državi članici, v kateri je bila ta oseba obsojena.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Ne le, da imata Okvirni sklep 2002/584 in Direktiva 2016/343 različne naslovnike, urejata tudi druga področja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kot je poudarilo predložitveno sodišče, je dejansko stvarno področje uporabe Direktive 2016/343, kolikor je za to zadevo pomembno, omejeno na minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati države članice pri sojenjih v odsotnosti. Razširitev področja uporabe Direktive 2016/343 na postopek izročitve ali predaje bi bilo treba utemeljiti. Skladnost z minimalnimi pravili, ki se uporabljajo za nacionalne postopke, ni predmet preverjanja v postopku izročitve ali predaje, ki poteka v drugi državi članici: tak postopek že po svoji naravi pogosto poteka pod časovnim pritiskom, ki ga povzroči morebitno pridržanje zadevne osebe, in v naravnih mejah zmožnosti izvršitvenega sodnega organa, da preveri združljivost določb drugega pravnega sistema, ki so pogosto napisane v tujem jeziku, s standardi prava Unije, ki se uporabljajo. Tak preizkus bi presegal okvir postopka izročitve in bi nasprotoval načelu medsebojnega priznavanja, ki je temeljni kamen pravosodnega sodelovanja. V okviru pravne ureditve izročitve mora biti preizkus zato nujno selektiven.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Kot je navedeno v predložitveni odločbi, uporabe Direktive 2016/343, ki bi omejevala diskrecijsko pravico izvršitvene države članice pri izvajanju člena 4a Okvirnega sklepa 2002/584, ne podpira niti zgodovina njenega nastanka. Kot navaja predložitveno sodišče v predložitveni odločbi, je iz zapisnika zasedanja Usklajevalnega odbora za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (glej dokument Sveta 12955/14 z dne <DATE ISO="20140909">9. septembra 2014</DATE>, str. 2 in naslednje) razvidno, da se je Komisija izrekla za približanje zahtev iz Direktive 2016/343 in iz pravne ureditve izročitve v obliki člena 4a Okvirnega sklepa 2002/584, saj naj bi šlo kljub različnim področjem urejanja posameznega sklopa predpisov v obeh primerih za minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati nacionalni kazenski postopek na ozemlju Unije, in naj bi bili zato ureditvi neločljivo povezani:</TXT><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>Po mnenju Komisije so pravila, ki se uporabljajo, kadar oseba ni navzoča na svojem sojenju, neločljivo povezana s pravico te osebe biti navzoča na sojenju. Ta pravica in merila za sojenje osumljencem ali obtožencem v njihovi odsotnosti sta dve strani istega kovanca<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> (str. 3).</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Vendar Komisiji tega predloga ni uspelo uveljaviti, saj so se predstavniki držav članic sklicevali na različna področja in cilje urejanja ter so zato soglasno zavrnili razširitev osnutka direktive na pravno ureditev izročitve:</TXT><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/> Opozorjeno je bilo, da je bil Okvirni sklep sprejet v drugem pravnem okviru (s postopkom glasovanja s soglasjem) in da ima drugačen cilj kot ta osnutek direktive (medsebojno priznavanje proti določitvi minimalnih pravil). Zato ne bi bilo zaželeno, da bi se besedilo Okvirnega sklepa preneslo v osnutek direktive.<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> (str. 2)</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Opozoriti je treba, da ima <HT TYPE="ITALIC">temeljna</HT> pravica biti navzoč na sojenju v skladu s členom 47(2) Listine in členom 6(1) EKČP, kot sta jo opredelila Sodišče in ESČP, bistveno ožji obseg kot pravica biti navzoč na sojenju v skladu s členom 8 Direktive 2016/343. Izvršitveni sodni organ lahko ustavitev postopka predaje upraviči le z nevarnostjo kršitve ožje temeljne pravice biti navzoč na sojenju, ne pa tudi kršitve te pravice v njenem razširjenem obsegu, kot je opredeljen z Direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Medtem ko kršitev temeljne pravice do poštenega sojenja, vključno s kršitvijo temeljne pravice biti navzoč na sojenju, kot jo razlaga ESČP, lahko upraviči <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>ustavitev postopka predaje<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/>, nevarnost ali celo vedenje, da druga država članica morda ne izpolnjuje v celoti vseh vidikov Direktive 2016/343, po mojem mnenju sama po sebi ne upravičujeta ustavitve postopka predaje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča omejitve načela vzajemnega zaupanja razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej v zvezi s tem moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:517">EU:C:2018:517</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180426">26. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>Donnellan</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑34/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:282">EU:C:2018:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V primeru, da ima izvršitvena država članica diskrecijsko pravico na podlagi člena 4a Okvirnega sklepa 2002/584, bi rekel, da taka znana ali možna neskladnost z neko direktivo na strani odreditvene države članice z vidika prava Unije ne omejuje diskrecijske pravice izvršitvene države članice, da izvrši evropski nalog za prijetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Pravno sredstvo, ki ga ima na voljo zadevna oseba, če je njena pravica biti navzoča na sojenju v skladu z Direktivo 2016/343 kršena na način, ki ne pomeni tudi kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja, kot je določena v členu 47(2) Listine, je novo sojenje v državi članici, v kateri je bila obsojena v odsotnosti. To je pravno sredstvo iz člena 9 Direktive 2016/343.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>To ne pomeni, da izvršitvena država članica, če se tako odloči, ne more upoštevati tega, ali so osebam, ki so bile obsojene v odsotnosti, v odreditveni državi članici zagotovljene vse pravice, ki jih imajo na podlagi Direktive 2016/343. To pomeni le, da spada tako upoštevanje, če ni bila kršena nobena <HT TYPE="ITALIC">temeljna</HT> pravica, varovana z Direktivo 2016/343, v okvir diskrecijske pravice te države članice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da bi moralo Sodišče na vprašanje, ki ga je postavilo Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg (višje deželno sodišče v Hamburgu), odgovoriti:</TXT><P>Če ne obstaja resnična nevarnost kršitve temeljne pravice do poštenega sojenja, člena 8 in 9 Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20160309">9. marca 2016</DATE> o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku ne omejujeta diskrecijske pravice izvršitvene države članice pri izvajanju pravil v zvezi s fakultativno neizvršitvijo evropskega naloga za prijetje na podlagi člena 4a Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE>.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>