European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/2394

6.11.2026

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2026/2394

z dne 29. oktobra 2026

o nezavezujočih vzorčnih pogodbenih pogojih za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter nezavezujočih standardnih pogodbenih klavzulah za pogodbe na področju računalništva v oblaku

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive (EU) 2020/1828 (1) (akt o podatkih), zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

poštene pogodbene pravice in obveznosti krepijo zaupanje med udeleženci na trgu ter lahko prispevajo k povečanju pravičnega dostopa do podatkov in njihove uporabe ter k bolj konkurenčnemu trgu storitev obdelave podatkov, s čimer se izkoristijo vse prednosti podatkovnega gospodarstva v Uniji.

(2)

Da bi zadovoljili potrebe digitalnega gospodarstva in odpravili ovire za dobro delujoč notranji trg za podatke, je bil v skladu z Uredbo (EU) 2023/2854 oblikovan harmoniziran okvir, v katerem je določeno, kdo je upravičen uporabljati podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve, pod katerimi pogoji in na kakšni podlagi. Osrednje orodje, ki ga Uredba (EU) 2023/2854 uporablja v ta namen, so pogodbe. Od začetka uporabe te uredbe uporaba podatkov ne temelji več na dejanskem nadzoru nad podatki, temveč na pogodbah. Namen je zagotovitev pravne varnosti glede pravic in obveznosti pogodbenih strank ter s tem spodbujanje souporabe podatkov. Poleg tega je namen Uredbe (EU) 2023/2854 s pomočjo uravnoteženih pogodb zagotoviti pravičen delež koristi za vse udeležene strani v podatkovni vrednostni verigi.

(3)

Uredba (EU) 2023/2854 določa pravice in obveznosti strank, vključenih v dostop do podatkov in njihovo uporabo, ter pravila o obvezni souporabi podatkov, hkrati pa strankam omogoča, da s pogodbami določijo praktično uveljavljanje svojih pravic in obveznosti v zvezi s takim dostopom do podatkov in njihovo uporabo.

(4)

Storitve obdelave podatkov so temeljni omogočitveni dejavnik digitalnega prehoda in ključni dejavnik konkurenčnosti v digitalni dobi. Zmožnost stranke, da preide z ene storitve na drugo ali da hkrati uporablja storitve več ponudnikov, je ključni pogoj za konkurenčnejši trg z manjšimi vstopnimi ovirami za nove ponudnike. Uredba (EU) 2023/2854 določa pravila glede pravic strank do prehoda z enega ponudnika storitev obdelave podatkov na drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo, pa tudi posebne pogoje in postopke, ki zajemajo tudi varnost in neprekinjeno poslovanje med postopkom zamenjave. Uredba (EU) 2023/2854 upošteva tudi vzporedno uporabo več storitev obdelave podatkov, s čimer podpira uspešno uvedbo večoblačnih strategij. Poleg tega Uredba (EU) 2023/2854 določa, da morajo vse udeležene strani pri zamenjavi sodelovati v dobri veri.

(5)

Pravice in obveznosti strank in ponudnikov storitev obdelave podatkov so določene v pogodbah o storitvah obdelave podatkov. Uredba (EU) 2023/2854 uvaja obveznost za ponudnike storitev obdelave podatkov, da odpravijo ovire, ki bi lahko strankam preprečevale zamenjavo, vključno s pogodbenimi ovirami.

(6)

V skladu s členom 41 Uredbe (EU) 2023/2854 je Komisija zadolžena za razvoj vzorčnih pogodbenih pogojev za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter standardnih pogodbenih klavzul za pogodbe na področju računalništva v oblaku kot orodja za podporo strankam pri sklepanju takih pogodb in pogajanjih o njih ter za spodbujanje modelov, ki vsebujejo poštene, razumne in nediskriminatorne pogodbene pravice in obveznosti.

(7)

V skladu z Uredbo (EU) 2023/2854 je glavni namen teh modelov pomagati podjetjem, zlasti MSP, pri pripravi in sklepanju takih pogodb ter pogajanjih o njih. Uredba (EU) 2023/2854 tudi določa, da bi morali ti vzorčni pogodbeni pogoji, kadar se uporabljajo široko in celovito, pozitivno vplivati na oblikovanje pogodb v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ter tako na splošno voditi k pravičnejšim pogodbenim razmerjem pri dostopu do podatkov in njihovi souporabi.

(8)

Ti nameni kažejo, da bi morali imeti vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule pomembno vlogo pri uporabi Uredbe (EU) 2023/2854 in pri prikazu, kako je mogoče oblikovati uravnotežene pogodbe, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) 2023/2854, tudi za sodišča pri uporabi splošne določbe o nadzoru nepoštenosti, določene v Uredbi (EU) 2023/2854. Poleg tega bi morali organi za reševanje sporov, kot je določeno v uvodni izjavi 55 Uredbe (EU) 2023/2854, upoštevati vzorčne pogodbene pogoje za zagotovitev enotne uporabe Uredbe.

(9)

Pogodbena svoboda je bistven koncept v odnosih med podjetji in je kot taka zajeta v svobodi gospodarske pobude v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Komisija s tem udeležencem na trgu zagotavlja vzorce za njihova pogodbena razmerja, ki so nezavezujoči in jih je mogoče, če se pogodbeni stranki odločita za njihovo uporabo, prilagoditi, kot je pojasnjeno tudi v Prilogi I, z uvedbo vzorčnih pogojev in klavzul. Ti pogoji in klavzule so bili razviti predvsem za odnose med podjetji ob upoštevanju Uredbe (EU) 2023/2854 in druge zakonodaje Unije. Tako kot pri vseh pogodbah morajo stranke pri sklepanju pogodbenih razmerij, povezanih s podatki, spoštovati obvezne določbe prava Unije, na primer Uredbo (EU) 2023/2854 ali Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (2), oziroma obvezne določbe potrošniškega prava, pa tudi obvezne določbe nacionalnega prava, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

(10)

Nepošteni pogodbeni pogoji bi lahko povzročili, da bi bil dostop do podatkov ali zamenjava ponudnikov storitev obdelave podatkov tržno manj donosna in včasih celo ekonomsko nevzdržna.

(11)

Uredba (EU) 2023/2854 uvaja nadzor nepoštenosti pogodbenih pogojev o dostopu do podatkov in njihovi uporabi ali o odgovornosti in pravnih sredstvih v primeru kršitve ali prenehanja obveznosti, povezanih s podatki, kadar jih enostransko naloži stranka v pogodbah, sklenjenih med podjetji. Določbe, ki urejajo ta nadzor nepoštenosti, so bile upoštevane tudi v vzorčnih pogojih in standardnih klavzulah.

(12)

Določiti je treba vzorčne pogodbene pogoje za več vrst pogodb, ki zajemajo dostop do podatkov in njihovo uporabo v okviru področja uporabe poglavij II, III in IV Uredbe (EU) 2023/2854. Prva priporočena vzorčna pogodba ureja pravno razmerje med uporabnikom povezanega izdelka ali povezane storitve, ki je v skladu z Uredbo (EU) 2023/2854 upravičen do dostopa do podatkov in njihove uporabe, ter imetnikom podatkov (Priloga II). Ti vzorčni pogodbeni pogoji se lahko uporabljajo kot samostojna pogodba vzporedno z drugimi pogodbami, in sicer (a) pogodbo o nakupu, najemu ali zakupu povezanega izdelka, (b) pogodbo o opravljanju povezanih storitev ali (c) katero koli pogodbo, ki jo je treba skleniti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, lahko pa se tudi vključijo v splošno pogodbo, na primer pogodbo, ki zajema nakup povezanega izdelka. Druga vrsta pogodbe, ki jo zajemajo vzorčni pogodbeni pogoji, je pogodba med uporabnikom in prejemnikom podatkov (Priloga III). Tretja zajeta vzorčna pogodba je pogodba med imetnikom podatkov in prejemnikom podatkov v primerih, ko ima imetnik podatkov pravno obveznost, da podatke da na voljo tretji osebi, na primer obveznost, da prejemniku podatkov, ki ga določi uporabnik, da na voljo podatke o povezanem izdelku ali povezani storitvi (Priloga IV). Četrta vzorčna pogodba je pogodba, sklenjena med podjetji, ki si prostovoljno izmenjujejo podatke, in zanjo velja nadzor nepoštenosti v skladu z Uredbo (EU) 2023/2854 (Priloga V).

(13)

Določiti je treba standardne pogodbene klavzule, ki se lahko vključijo v pogodbe o storitvah obdelave podatkov, da se v njih odražajo pravice in obveznosti strank in ponudnikov, ob upoštevanju poglavja VI Uredbe (EU) 2023/2854 ter potrebe po odpravi pogodbenih ovir za zamenjavo ter zagotavljanju poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogodbenih pravic in obveznosti (priloge VI do XII).

(14)

Za lažjo uporabo vzorčnih pogojev in standardnih klavzul bi bilo treba vključiti smernice in pojasnila v obliki informacijskih polj. Namen smernic in pojasnil je podpreti stranke z zagotavljanjem sklicev na ustrezne pravne obveznosti, navzkrižnih sklicev med pogoji in klavzulami ter, kadar je to potrebno, z razlago posledic odločitev, ki jih morajo stranke sprejeti, kot se odražajo v različnih možnostih za posamezen pogoj ali klavzulo –

PRIPOROČA:

(1)

da pogodbene stranke uporabljajo vzorčne pogodbene pogoje za dostop do podatkov in njihovo uporabo, kot so določeni v prilogah I do V;

(2)

da pogodbene stranke za pogodbe o računalništvu v oblaku uporabljajo standardne pogodbene klavzule, kot so določene v prilogah I ter VI do XII;

(3)

da države članice spodbujajo uporabo priporočenih vzorčnih pogodbenih pogojev in standardnih pogodbenih klavzul, tudi prek svojih imenovanih organov za reševanje sporov in pristojnih organov, določenih v Uredbi (EU) 2023/2854.

V Bruslju, 29. oktobra 2026

Za Komisijo

Michael McGRATH

član Komisije


(1)   UL L, 2023/2854, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj.

(2)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).


PRILOGA I

SPLOŠNI UVOD

1.   Ozadje

Komisija je leta 2022 ustanovila strokovno skupino, sestavljeno iz strokovnjakov, imenovanih za delovanje v svojem imenu, z namenom podpore Komisiji pri zagotavljanju praktičnih orodij udeležencem na trgu, ki bodo uveljavljali nove pravice in obveznosti na podlagi Uredbe (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih). Strokovnjaki so pripravili vzorčne pogodbene pogoje za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter standardne pogodbene klavzule za storitve obdelave podatkov. Ti vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule so bili vključeni v poročilo, objavljeno aprila 2025 v registru strokovnih skupin. Strokovno skupino je podpirala podskupina, sestavljena iz podjetij ter evropskih in nacionalnih poslovnih organizacij. Podskupina je strokovnjakom zagotavljala povratne informacije med celotnim postopkom priprave.

Za zagotovitev dodatnih prispevkov strokovnjakom so službe Komisije poleg ciljno usmerjenih posvetovanj s preskušanjem osnutkov modelov s podjetji, ki so se prostovoljno javila za to nalogo, organizirale tudi dva kroga javnih posvetovanj (enega o različici vzorčnih pogodbenih pogojev in standardnih pogodbenih klavzul, ki so jo pripravili strokovnjaki, in enega o končnih različicah, vključenih v poročilo strokovne skupine).

Komisija je na podlagi poročila strokovne skupine in prispevkov, prejetih v okviru javnih posvetovanj, ter v skladu s členom 41 akta o podatkih pripravila vzorčne pogodbene pogoje in standardne pogodbene klavzule, ki so priloženi kot prilogi k temu priporočilu.

Vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule niso zavezujoči. Pripravljeni so bili tako, da jih lahko pogodbene stranke prilagodijo svojim pogodbenim potrebam. Vendar morajo pogodbene stranke upoštevati, da so bili ti vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule pripravljeni ob upoštevanju skladnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi v aktu o podatkih, ter zasnovani tako, da so medsebojno skladni. Vsebujejo informacije o svoji prostovoljni naravi in napotke za pogodbene stranke glede pravnih posledic morebitnih sprememb. Poleg tega bi morali organi za reševanje sporov, imenovani v skladu s členom 10 akta o podatkih, upoštevati vzorčne pogodbene pogoje in standardne pogodbene klavzule.

Vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule so bili pripravljeni predvsem za pogodbena razmerja med podjetji, vendar se lahko uporabljajo tudi v razmerjih med podjetji in potrošniki. V navedenem primeru bi bilo treba dodati dodatne določbe za uskladitev pogodbe z obveznimi pravili o varstvu potrošnikov (npr. pravico potrošnika do odstopa od pogodbe v primeru pogodb, sklenjenih prek spleta ali na daljavo).

Uporaba teh vzorčnih pogodbenih pogojev in standardnih pogodbenih klavzul ne vpliva na obveznost pogodbenih strank, da zagotovijo skladnost z vsemi veljavnimi obveznimi določbami prava Unije ali nacionalnega prava. Pogodbene stranke uporabljajo vzorčne pogodbene pogoje in standardne pogodbene klavzule po lastni presoji. Komisija ni odgovorna za kakršne koli posledice, ki izhajajo iz uporabe teh klavzul.

Komisija lahko te vzorčne pogodbene pogoje in standardne pogodbene klavzule pregleda ob upoštevanju njihove uporabe ter njihovega učinka na podjetja in tržne prakse.

2.   Vzorčni pogodbeni pogoji

Vzorčni pogodbeni pogoji, določeni v prilogah II do V, so bili razviti za pomoč pogodbenim strankam pri pripravi pogodb za dostop do podatkov (osebnih in neosebnih) in njihovo uporabo ter pogajanjih o teh pogodbah. Namen teh pogodb je zagotoviti poštene, razumne in nediskriminatorne pogodbene pravice in obveznosti, vključno z razumnim nadomestilom in varstvom poslovnih skrivnosti.

Pogodbene stranke so opredeljene na začetku vsakega sklopa vzorčnih pogodbenih pogojev, pri čemer se po potrebi upoštevajo pojmi, opredeljeni v aktu o podatkih, kot so „podatki“, „imetnik podatkov“, „uporabnik“, „prejemnik podatkov“ itd.

Kateri vzorčni pogodbeni pogoji se uporabljajo za posamezno vrsto souporabe podatkov?

Image 1

Vzorčni pogodbeni pogoji iz Priloge II so bili zasnovani za pogodbe med imetnikom podatkov in uporabnikom povezanega izdelka ali povezane storitve, kadar imetnik podatkov želi uporabljati podatke, ustvarjene z uporabo izdelka ali storitve.

Vzorčni pogodbeni pogoji iz Priloge III so bili zasnovani za pogodbe med uporabnikom povezanega izdelka ali povezane storitve in tretjim prejemnikom podatkov, kadar uporabnik v skladu s členom 5 akta o podatkih zahteva, da imetnik podatkov da podatke na voljo prejemniku podatkov.

Vzorčni pogodbeni pogoji iz Priloge IV so bili zasnovani za pogodbe med imetnikom podatkov in tretjim prejemnikom podatkov, ki je podjetje, kadar mora imetnik podatkov (v skladu s členom 5 akta o podatkih) dati podatke na voljo prejemniku, ko to zahteva uporabnik izdelka. Z ustreznimi spremembami se lahko uporabljajo tudi, kadar mora imetnik podatkov dati podatke na voljo tretjemu prejemniku podatkov v skladu z drugim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto na podlagi prava Unije.

Image 2

Vzorčni pogodbeni pogoji iz Priloge V so bili zasnovani za pogodbe med dajalcem podatkov in prejemnikom podatkov, kadar želi dajalec podatkov prostovoljno dati podatke na voljo prejemniku podatkov, neodvisno od kakršne koli zahteve uporabnika ali podobne stranke. Izraz „dajalec podatkov“ je bil izbran tako, da upošteva različne možne scenarije v takih primerih.

Pogodbene stranke bi morale opredeliti svoj položaj s sklicevanjem na različne zgoraj pojasnjene scenarije in nato uporabiti ustrezne vzorčne pogodbene pogoje.

Pravna veljavnost vzorčnih pogodbenih pogojev v razmerju do akta o podatkih in druge veljavne zakonodaje

Uporaba vzorčnih pogodbenih pogojev s strani pogodbenih strank ne vpliva na nobene pravice in obveznosti, ki jih imajo na podlagi akta o podatkih ali drugega prava Unije ali zakonodaje držav članic, sprejete v skladu s pravom Unije, vključno z obveznostmi upravljavca in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ter na podlagi konkurenčnega prava.

Pogodbene stranke bi morale biti posebej pozorne, kadar se izmenjava podatkov nanaša na osebne podatke ali mešane nabore podatkov. Zlasti morajo imetniki podatkov osebne podatke dati na voljo uporabnikom ali tretjim osebam, kot je določeno v Uredbi (EU) 2023/2854, vendar le, če za to obstaja pravna podlaga v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Tako kot pri vsaki pogodbi uporaba vzorčnih pogodbenih pogojev s strani pogodbenih strank ne preprečuje pristojnemu sodišču ali kateremu koli pristojnemu upravnemu organu, da pogodbo ali posamezne pogodbene pogoje razveljavi oziroma jih ne uporabi zaradi neskladnosti s pravom Unije ali pravom države članice.

3.   Standardne pogodbene klavzule

Namen teh standardnih pogodbenih klavzul je pomagati pogodbenim strankam pri pogodbeni ureditvi pravic in obveznosti, ki izhajajo iz akta o podatkih. Standardne pogodbene klavzule pomenijo sklop modularnih klavzul, ki se med seboj dopolnjujejo, lahko pa se uporabljajo tudi ločeno. Namenjene so vključitvi v pogodbe o storitvah obdelave podatkov.

Standardne pogodbene klavzule so namenjene podpori strankam in ponudnikom vseh storitev obdelave podatkov, ki spadajo na področje uporabe akta o podatkih, ne glede na to, ali so javni, zasebni ali druge narave, ter ne glede na njihovo velikost (mala, srednja ali velika podjetja).

V skladu z opredelitvijo storitve obdelave podatkov v aktu o podatkih se te standardne pogodbene klavzule uporabljajo za vse modele storitev v oblaku, vključno z modeli infrastruktura kot storitev, platforma kot storitev in programska oprema kot storitev, kadar izkazujejo značilnosti, določene v členu 2(8) akta o podatkih.

Standardne pogodbene klavzule v skladu z aktom o podatkih ne vključujejo zahtev iz splošne uredbe o varstvu podatkov (1). Pogodbene določbe za zagotavljanje skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov je treba vključiti v sporazum. Komisija je sprejela standardne pogodbene klavzule za razmerje med upravljavcem in obdelovalcem, in sicer za pomoč tako pri zagotavljanju skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov kot pri prenosu osebnih podatkov v države zunaj EGP (2).

Standardne pogodbene klavzule na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov subjektom, ki jih uporabljajo, omogočajo zagotavljanje in dokazovanje skladnosti z nekaterimi zahtevami splošne uredbe o varstvu podatkov. Teh standardnih pogodbenih klavzul pogodbene stranke ne smejo spreminjati; lahko se vključijo v širšo pogodbo ali uporabijo kot samostojen sporazum.

Kako uporabljati standardne pogodbene klavzule?

Čeprav je priporočena uporaba celotnega sklopa standardnih pogodbenih klavzul, je pomembno poudariti, da te standardne pogodbene klavzule ne predstavljajo celotnega sporazuma o obdelavi podatkov, ki se uporablja med stranko in ponudnikom. V tak sporazum je treba vključiti dodatne vsebine, ki jih akt o podatkih in standardne pogodbene klavzule ne urejajo.

Nabor „opredelitev pojmov“, ki se uporabljajo v posameznih standardnih pogodbenih klavzulah in so usklajene z aktom o podatkih, je določen v Prilogi XII. Če se uporabljajo opredelitve pojmov, ki se razlikujejo od tistih, predlaganih v standardnih pogodbenih klavzulah, je treba standardne pogodbene klavzule ustrezno prilagoditi. To je le en primer prilagoditev, ki jih je mogoče izvesti ob uporabi celotnega nabora standardnih pogodbenih klavzul ali njegovega dela.

Zaradi lažjega sklicevanja standardne pogodbene klavzule vsebujejo navzkrižne sklice, ki posamezne določbe standardnih pogodbenih klavzul povezujejo z ustreznimi določbami akta o podatkih ali z drugimi standardnimi pogodbenimi klavzulami.

Za storitve obdelave podatkov se lahko v posameznih sektorjih uporabljajo dodatna pravila in zahteve, ki jih je prav tako treba upoštevati (na primer v finančnem, zdravstvenem, telekomunikacijskem, industrijskem, energetskem ali javnem sektorju). Akt o podatkih določa izjeme od nekaterih obveznosti, povezanih s standardnimi pogodbenimi klavzulami o zamenjavi in izstopu. Dodatna pojasnila so na voljo v standardnih pogodbenih klavzulah o zamenjavi in izstopu.

Akt o podatkih določa posebne možnosti za reševanje sporov:

stranka in ponudnik imata dostop do organa za reševanje sporov, ki ga imenujejo države članice v skladu s členom 10(4) akta o podatkih, in

vsaka od pogodbenih strank lahko vloži pritožbo pri pristojnem organu v svoji državi članici v skladu s členom 37(5)(b) akta o podatkih.

Države članice ob imenovanju pristojnega organa določijo njegove naloge in pooblastila, ki se lahko med posameznimi državami članicami do določene mere razlikujejo. Možno je, da zadevni organ ni pristojen za reševanje vseh sporov med stranko in ponudnikom. Pogodbeni stranki morata zato oceniti najustreznejši način, kako drugo stranko zavezati k izpolnjevanju njenih pravnih in pogodbenih obveznosti, ter kako reševati spore.

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da zajameta več storitev v okviru enega samega sporazuma, ki se lahko imenuje „Glavni sporazum o storitvah“ ali ima drug naslov (v nadaljnjem besedilu: sporazum). To je še eden od razlogov, zakaj je priporočljivo standardne pogodbene klavzule vključiti v sporazum. Če zajema vse storitve in se stranka odloči zamenjati eno ali določeno število storitev, bo sporazum še naprej veljal za preostale storitve.

Če nameravata pogodbeni stranki standardne pogodbene klavzule uporabiti le delno ali jih spremeniti, bi morali skrbno proučiti, kako bi to lahko vplivalo na pogodbene pravice in obveznosti. V takih primerih je vedno priporočljivo poiskati pravni ali drug strokovni nasvet.


(1)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(2)   Objave o standardnih pogodbenih klavzulah – Evropska komisija.


PRILOGA II

VZORČNI POGODBENI POGOJI

za pogodbe o dostopu do podatkov in njihovi uporabi med imetniki podatkov ter uporabniki povezanih izdelkov in povezanih storitev

Ti vzorčni pogodbeni pogoji so namenjeni obravnavanju dostopa do podatkov in njihove uporabe ter povezanih pogodbenih zadev, ki bi se lahko pojavile med imetnikom podatkov in uporabniki (kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2023/2854 – v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih).

Glavna novost akta o podatkih na tem področju je, da:

—

imajo uporabniki pravico dostopa do podatkov, ki jih ustvarijo njihovi povezani izdelki in/ali povezane storitve (z zaščitnimi ukrepi za podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost),

—

lahko uporabniki te podatke dajo v souporabo s tretjimi osebami, npr. da izkoristijo poprodajne storitve,

—

mora imetnik podatkov z uporabnikom skleniti pogodbo za uporabo in souporabo neosebnih podatkov,

—

nepošteni pogodbeni pogoji v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi v primeru kršitve ali prenehanja obveznosti v zvezi s podatki niso zavezujoči, če jih je podjetju enostransko naložilo drugo podjetje.

Ta pogodba ima modularno strukturo in čeprav se lahko uporablja kot celovita pogodba, lahko pogodbeni stranki izbereta tudi nekatere klavzule, ki ustrezajo njunemu posebnemu položaju. Nekateri pogoji morda niso relevantni za vse izdelke in vse pogodbe, na primer tisti, ki se nanašajo na varstvo poslovnih skrivnosti ali uporabo tehničnih zaščitnih ukrepov. Te bi morali pogodbeni stranki vključiti v pogodbo le, kadar je to ustrezno. Podobno bi bilo treba omejitve dostopa, uporabe ali souporabe podatkov vključiti v pogodbe le, kadar je to ustrezno, tj. če bi bile varnostne zahteve izdelka sicer ogrožene, kar bi imelo resne škodljive učinke na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb.

Več klavzul vsebuje možnosti, pri katerih bi morali pogodbeni stranki razmisliti o svojih posebnih potrebah, poslovnem odnosu in interesih, da bi izbrali možnost, ki najbolj ustreza njuni pogodbi.

Nekatere klavzule so tudi označene (če je ustrezno) in bi jih bilo treba vključiti, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Čeprav vzorčne pogodbene pogoje priporoča Komisija, niso zavezujoči in pogodbeni stranki lahko od njih vedno odstopata.

1.   Pogodbeni stranki in izdelek/povezana(-e) storitev(-ve)

1.1   Pogodbeni stranki

Ta pogodba o dostopu do podatkov in njihovi uporabi se sklene

med

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: imetnik podatkov)

V skladu z aktom o podatkih „imetnik podatkov“ pomeni „fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu [z aktom o podatkih], veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklical ali ustvaril med opravljanjem povezane storitve“.

V večini primerov je lahko imetnik podatkov proizvajalec izdelka ali ponudnik zadevne povezane storitve ali drug subjekt, ki sodeluje s proizvajalcem ali ponudnikom in lahko prikliče podatke iz izdelka ali povezane storitve.

Če se lahko za imetnika podatkov šteje več kot en subjekt, je to mogoče obravnavati na različne načine, na primer:

(a)

vsaka pogodbena stranka kot neodvisni imetnik podatkov sklene svoj sporazum z uporabnikom ali

(b)

ena od pogodbenih strank sklene sporazum z uporabnikom in zato deluje kot imetnik podatkov; če ni sklenjenega sporazuma z uporabnikom, se druge pogodbene stranke štejejo za tretje osebe v smislu klavzule 3.2. Na podlagi pogodbe z uporabnikom in pogodb s temi tretjimi osebami lahko imetnik podatkov usklajuje dostop do podatkov in njihovo uporabo.

Katera od obeh možnosti je v danem primeru prednostna, je odvisno od številnih dejavnikov. Pogodbene stranke lahko na primer razmislijo, ali bi uporabniki raje imeli samo enega pogodbenega partnerja in eno pogodbo. Pogodbene stranke bi se morale zavedati, da obstaja tesna povezava med izbiro med navedenima možnostma in načinom, kako pogodbene stranke oblikujejo klavzulo 3.2.1.

in

[MOŽNOST 1] [(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)]

[MOŽNOST 2] [katerim koli subjektom, ki se identificira kot uporabnik v smislu akta o podatkih in izjavi, da soglaša s pogoji te pogodbe, tako da izvede naslednje korake: (vstavite tehnične korake, ki jih mora izvesti vsak subjekt, ki se šteje za uporabnika, kot so zagotovitev informacij in potrditve prek uporabniškega vmesnika) (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)],

v tej pogodbi skupaj imenovanima: pogodbeni stranki, in posamično: pogodbena stranka.

V skladu z aktom o podatkih „uporabnik“ pomeni „fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve“. Ta pogodba lahko postane relevantna v širokem naboru različnih scenarijev. Na eni strani spektra so scenariji, v katerih je uporabnik imetniku podatkov znan in v katerih se odvetniki na obeh straneh pogajajo o posebej prilagojeni pogodbi o dostopu do podatkov in njihovi uporabi (npr. letalska družba kupuje letala od proizvajalca letal). Na drugi strani pa so scenariji, v katerih so množični izdelki in storitve na voljo milijonom potrošnikov, ki niso posamezno znani (in katerih identitete zaradi varstva podatkov morda sploh ne želimo razkriti), in v katerih so individualna pogajanja preprosto nemogoča (npr. povezani kavni aparati).

Pri drugonavedenih scenarijih in številnih drugih vmesnih scenarijih je lahko koristno, da se uporabnik ne identificira po imenu, temveč po izvedenih korakih (kot je ustvarjanje uporabniškega računa ali priključitev povezanega kavnega aparata in strinjanje s pogoji s klikom na „V redu“ na zaslonu). Pogodbeni stranki bi se morali zavedati, da bodo sodišča, zlasti v primerih, ko so vključeni potrošniki, presojala, ali je postopek zasnovan tako, da je skladen s pravili veljavnega splošnega pogodbenega prava in potrošniškega prava, v skladu s katerimi je morda treba pogoje in določila vključiti v pogodbo.

1.2

Izdelek / povezana(-e) storitev(-ve)

Ta pogodba se sklene v zvezi z:

(a)

naslednjim(-i) povezanim(-i) izdelkom(-i) (v nadaljnjem besedilu: izdelek): (vstavite ime in dodatne specifikacije določenega povezanega izdelka ali vrste izdelkov, ki jih zajema ta pogodba);

(b)

naslednjo(-imi) povezano(-imi) storitvijo(-ami) (v nadaljnjem besedilu: povezana(-e) storitev)-ve)): (če je ustrezno, vstavite ime in dodatne specifikacije določenih povezanih storitev ali vrste povezanih storitev, ki jih zajema ta pogodba).

1.2.1

Uporabnik izjavlja, da je bodisi lastnik izdelka bodisi ima na podlagi najemne, zakupne ali podobne pogodbe pogodbeno pravico do uporabe izdelka in/ali do prejemanja povezane(-ih) storitve(-ev) na podlagi pogodbe o storitvah.

[MOŽNOST 1] [Uporabnik se zavezuje, da bo imetniku podatkov na podlagi ustrezno utemeljene zahteve po potrebi zagotovil vso ustrezno dokumentacijo v podporo tem izjavam.]

[MOŽNOST 2] [Dokumentacija v podporo tem izjavam, in podrobnosti o tem, kdo se šteje za uporabnika po tej pogodbi, so določene v Dodatku 9.]

V skladu z aktom o podatkih imetnik podatkov od fizične ali pravne osebe ne sme zahtevati nobenih informacij, razen tistih, ki so nujno potrebne za preverjanje, ali oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika za namene akta o podatkih. V številnih primerih, zlasti pri množičnem potrošniškem blagu ali poslovni opremi z razmeroma nizko občutljivostjo ustvarjenih podatkov (npr. povezani kavni avtomati, glej zgoraj), bo nadaljnje poizvedovanje običajno nesorazmerno.

2.   Podatki, ki jih zajema pogodba

Podatki, ki jih zajema ta pogodba, obsegajo vse takoj razpoložljive podatke iz izdelka ali podatke iz povezane(-ih) storitve(-ev) v smislu akta o podatkih ter vključujejo neosebne in osebne podatke (v nadaljnjem besedilu: podatki).

Imetnik podatkov navede podatke v Dodatku 1, z opisom vrste ali narave, ocenjene količine, pogostosti zbiranja, lokacije shranjevanja in trajanja hrambe podatkov.

Če morajo biti v obdobju veljavnosti te pogodbe uporabniku na voljo podatki, ki niso navedeni v Dodatku 1, se Dodatek 1 ustrezno spremeni.

V skladu z aktom o podatkih „podatki iz izdelka“ pomeni „podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi“.

„Podatki iz povezanih storitev“ pomeni „podatke, ki predstavljajo digitalizacijo uporabniških dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovega delovanja med opravljanjem povezane storitve s strani ponudnika“.

Podatki iz izdelka in podatki iz povezanih storitev so lahko osebni ali neosebni podatki. Vključujejo „podatk[e] v surovi obliki“ in „podatk[e], ki so bili predhodno obdelani, da bi bili razumljivi in uporabni pred nadaljnjo obdelavo“. Vendar pa izključujejo „informacije, ki izhajajo ali so pridobljene iz takih podatkov, kar je rezultat dodatnih naložb v pripisovanje vrednosti ali vpogledov iz podatkov“ (uvodna izjava 15).

„Takoj razpoložljivi podatki“ zajemajo „podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih imetnik podatkov zakonito pridobi ali jih lahko zakonito pridobi iz povezanega izdelka ali z njim povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo“.

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah, ta opredelitev izključuje „podatk[e], ustvarjen[e] z uporabo povezanega izdelka, kadar zasnova povezanega izdelka ne omogoča shranjevanja ali prenosa takih podatkov zunaj komponente, v kateri so ustvarjeni, ali povezanega izdelka kot celote“ (uvodna izjava 20). „Vprašanje, katere podatke lahko povezani izdelek da na voljo, bi morala biti stvar odločitev proizvajalcev glede zasnove in, kadar je ustrezno, prava Unije ali nacionalnega prava, ki obravnava potrebe posameznih sektorjev in cilje, ali ustreznih odločitev pristojnih organov“ (uvodna izjava 14).

3.   Uporaba in souporaba podatkov s strani imetnika podatkov

3.1   Dogovorjena uporaba neosebnih podatkov s strani imetnika podatkov

3.1.1

Brez poseganja v katero koli zakonsko pravico do uporabe podatkov se imetnik podatkov zavezuje, da bo podatke, ki niso osebni podatki, uporabljal zgolj za naslednje namene, dogovorjene z uporabnikom:

(a)

izvajanje sporazuma z uporabnikom ali dejavnosti, povezanih s takim sporazumom (npr. izdajanje računov, priprava in zagotavljanje poročil ali analiz, finančne projekcije, ocene učinka in izračun ugodnosti za zaposlene);

(b)

zagotavljanje podpore, jamstva, garancije ali podobnih dejavnosti ali obravnavanje zahtevkov uporabnikov, imetnikov podatkov ali tretjih oseb (npr. v zvezi z okvarami izdelka), povezanih z izdelkom ali povezano storitvijo;

(c)

spremljanje in vzdrževanje delovanja, varnosti in zaščite izdelka ali povezane storitve ter zagotavljanje nadzora kakovosti;

(d)

izboljšanje delovanja katerega koli izdelka ali povezane storitve, ki ju ponuja imetnik podatkov;

(e)

razvoj novih izdelkov ali storitev s strani imetnika podatkov ali tretjih oseb, ki delujejo v imenu imetnika podatkov (tj. kadar imetnik podatkov odloči, katere naloge bodo zaupane takim tretjim osebam in ima od tega koristi), v sodelovanju z drugimi subjekti ali prek družb s posebnim namenom (kot so skupna podjetja);

(f)

združevanje teh podatkov z drugimi podatki ali ustvarjanje pridobljenih podatkov za kakršen koli zakonit namen, vključno z namenom prodaje ali drugačnega dajanja takih združenih ali izpeljanih podatkov na voljo tretjim osebam, pod pogojem, da taki podatki ne omogočajo identifikacije določenih podatkov, ki so bili imetniku podatkov posredovani iz povezanega izdelka, ali ne omogočajo tretji osebi, da te podatke pridobi iz nabora podatkov.

Pogodbeni stranki bi morali določiti namene, za katere lahko imetnik podatkov uporablja neosebne podatke, ter vse podrobnosti o tem, kako jih lahko uporablja. Seznam zajema glavne običajne načine uporabe, vendar lahko pogodbeni stranki prosto izbirata med tistimi, ki so navedeni v tej klavzuli, ali jih dopolnita.

Pri dogovarjanju o uporabi podatkov lahko pogodbeni stranki po potrebi podatke razvrstita v kategorije. Širše kategorije lahko vključujejo:

—

podatke o stanju izdelka ali storitve (npr. konfiguracija, različica, diagnostična sporočila, podatki o porabi, podatki o vzdrževanju),

—

podatke o uporabi stranke (npr. časi dejavnosti, vrste dejavnosti, geolokacija izdelka) – upoštevajte, da so lahko ti podatki v nekaterih primerih osebni podatki in zato ne bodo zajeti v tej klavzuli, temveč v klavzuli 3.3 in drugih določbah pogodbe,

—

podatke o okolju uporabnika (npr. stanje tal, velikost površine),

—

splošne podatke o okolju (npr. vremenski podatki).

Pogodbeni stranki bi se morali zavedati, da zgoraj navedeno privzeto besedilo v tem sklopu pogojev predpostavlja, da so nameni, navedeni v njem, nameni, ki jih zasleduje imetnik podatkov, ki je pogodbena stranka te pogodbe. Na primer, ko gre za razvoj novih izdelkov ali storitev, se predpostavlja, da razvojne dejavnosti izvaja imetnik podatkov, čeprav morda skupaj z drugimi subjekti, kot je proizvajalec sestavnih delov. Souporaba podatkov s takimi subjekti bi zato morala biti privzeto dovoljena, kot je določeno v klavzuli 3.2.1, točka (a)(i) in (ii).

Uporaba podatkov za neodvisne namene s strani tretjih oseb bi zahtevala, da te tretje osebe sklenejo ločeno pogodbo z uporabnikom ali da se uporablja neobvezna klavzula 3.2.1, točka (a)(iii), ki imetniku podatkov omogoča prodajo ali darovanje podatkov takim tretjim osebam za njihove lastne namene.

Uporabnik bi moral oceniti posledice takih načinov uporabe s strani imetnika podatkov ali tretjih oseb za svoje poslovanje in interese, zlasti ali bi mu moral imetnik podatkov plačati nadomestilo, na primer kadar lahko imetnik podatkov podatke, ki jih je ustvaril uporabnik, proda tretjim osebam.

3.1.2

Imetnik podatkov se zavezuje, da podatkov ne bo uporabljal:

(a)

za pridobitev vpogleda v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali njegovo uporabo izdelka ali povezane storitve na kateri koli drug način, ki bi lahko oslabil tržni položaj uporabnika na trgih, na katerih je dejaven;

(b)

[MOŽNOST] (navedite načine uporabe podatkov, ki na primer občutno škodijo pravnim interesom uporabnika)].

Pogodbeni stranki bosta morda želeli navesti več podrobnosti o tem, katero vrsto uporabe podatkov štejeta za tako škodljivo, da jo je treba izključiti. To bo odvisno od ustreznega sektorja in drugih okoliščin. Uporabnik morda zlasti želel izključiti:

—

uporabo določenih kategorij zelo občutljivih podatkov in/ali

—

uporabo podatkov za posebne namene.

Nobeden od načinov uporabe podatkov, dogovorjenih v skladu s klavzulo 3.1.1, ne sme biti v nasprotju s to klavzulo, imetnik podatkov pa se zavezuje, da bo z ustreznimi pogodbenimi, organizacijskimi in tehničnimi sredstvi zagotovil, da nobena tretja oseba v njegovi organizaciji ne bo sodelovala pri taki uporabi podatkov.

3.2   Souporaba neosebnih podatkov s tretjimi osebami in uporaba storitev obdelave

3.2.1

Brez poseganja v pravne zahteve v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, na podlagi katerih mora imetnik podatkov dati podatke na voljo, lahko imetnik podatkov podatke, ki niso osebni podatki, da v souporabo s tretjimi osebami, če:

(a)

tretja oseba podatke uporablja izključno za naslednje namene:

(i)

pomoč imetniku podatkov pri doseganju namenov, dovoljenih v skladu s klavzulo 3.1.1;

(ii)

doseganje namenov, dovoljenih v skladu s klavzulo 3.1.1, v sodelovanju z imetnikom podatkov ali prek družb s posebnim namenom;

(iii)

[MOŽNOST] [(navedite namene, ki jih lahko tretje osebe zasledujejo za lastne potrebe, neodvisno od imetnika podatkov, in ali se podatki za te namene dajejo v souporabo proti plačilu ali brezplačno);] in

(b)

imetnik podatkov pogodbeno zaveže tretjo osebo:

(i)

da podatkov ne bo uporabljala za noben namen ali na noben način, ki presega uporabo, dovoljeno v skladu s predhodno klavzulo 3.2.1, točka (a);

(ii)

da bo upoštevala vsebino klavzule 3.1.2;

(iii)

da bo uvedla zaščitne ukrepe, zahtevane v klavzuli 3.4.1, in

(iv)

[MOŽNOST 1] [da teh podatkov ne bo dala v nadaljnjo souporabo, razen če uporabnik poda splošno ali posebno soglasje za tak nadaljnji prenos. Imetnik podatkov mora tretjo osebo, s katero souporablja podatke, zavezati, da v svoje pogodbe s prejemniki vključi klavzule, ki ustrezajo točkam (i) do (iv).] [MOŽNOST 2] [da teh podatkov ne bo dala v nadaljnjo souporabo, razen kot je določeno v Dodatku 5.]

[MOŽNOST] [Dodatne podrobnosti, med drugim glede identitete ali kategorij tretjih oseb, katerim se podatki lahko dajo v souporabo, omejitev uporabe podatkov s strani tretjih oseb ter dodatnih pogojev in zaščitnih ukrepov, so podrobno navedene v Dodatku 5.]

3.2.2

Ne glede na klavzulo 3.2.1 lahko imetnik podatkov uporablja storitve obdelave, npr. storitve računalništva v oblaku (vključno z infrastrukturo kot storitvijo, platformo kot storitvijo in programsko opremo kot storitvijo), storitve gostovanja ali podobne storitve, da za svoj račun in na lastno odgovornost doseže dogovorjene namene iz klavzule 3.1.1. Take storitve lahko za doseganje dogovorjenih namenov iz klavzule 3.2.1, točka (a), za svoj račun in na lastno odgovornost uporabljajo tudi tretje osebe.

3.3   Uporaba in souporaba osebnih podatkov s strani imetnika podatkov

3.3.1

Imetnik podatkov lahko podatke, ki so osebni podatki, uporablja, daje v souporabo tretjim osebam ali kako drugače obdeluje le, če obstaja pravna podlaga in pod pogoji, dovoljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (splošna uredba o varstvu podatkov) in, kjer je ustrezno, Direktivo 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

3.4   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme imetnik podatkov

3.4.1

Imetnik podatkov se zavezuje, da bo uporabljal zaščitne ukrepe za preprečevanje izgube podatkov in nepooblaščenega dostopa do podatkov, [MOŽNOST 1] [ki so razumni in primerni glede na okoliščine, ob upoštevanju stanja znanosti in tehnologije, morebitne škode, ki bi jo lahko utrpel uporabnik, in stroškov, povezanih z zaščitnimi ukrepi.] [MOŽNOST 2] [ki so podrobno določeni v Dodatku 6.]

Pogodbeni stranki bi morali razmisliti, ali želita, po potrebi v ločenem dodatku, vključiti vse podrobnosti o tem, kako je mogoče učinkovito zaščititi pomembne interese uporabnika. Ukrepi so lahko tehnični (npr. šifriranje, požarni zidovi, deljeno shranjevanje) in organizacijski (npr. vključitev zaupanja vredne tretje osebe). Ker morajo biti ukrepi sorazmerni, se bo njihova vsebina zelo razlikovala, odvisno od narave podatkov in zadevnih interesov.

4.   (če je ustrezno) Uporabnikov dostop do podatkov na zahtevo

Te klavzule 4 se uporabljajo, če uporabnik ne more neposredno dostopati do podatkov iz izdelka ali podatkov iz povezane storitve v skladu s členom 3 akta o podatkih. V tem primeru ima uporabnik pravico, da na zahtevo od imetnika pridobi dostop do podatkov v skladu s členom 4 akta o podatkih. Če želi uporabnik prejemniku podatkov omogočiti dostop do podatkov, se uporabljajo klavzule 7.

4.1   Obveznost dajanja podatkov na voljo

4.1.1

Imetnik podatkov mora podatke, skupaj z ustreznimi metapodatki, ki so potrebni za razlago in uporabo teh podatkov, na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, dati na voljo uporabniku. Zahteva se lahko pošlje s (opišite postopek za enostavno zahtevo po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo). Za preverjanje, ali je zahtevo vložil uporabnik, imetnik podatkov ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so nujno potrebne. (če je ustrezno) [Če zahtevo vloži subjekt, ki deluje v imenu uporabnika, je zahtevi priloženo dokazilo o njegovem pooblastilu.]

V Dodatku 2 so navedene podrobnosti, ki jih lahko vsebuje zahteva.

4.1.2

Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imetnik podatkov da osebne podatke na voljo uporabniku le, če obstaja veljavna pravna podlaga za dajanje osebnih podatkov na voljo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679, in le, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

V zvezi s tem mora uporabnik, če ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v vsaki zahtevi, predloženi v skladu s prejšnjo klavzulo, imetniku podatkov navesti pravno podlago za obdelavo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679 (in, kadar je ustrezno, veljavno odstopanje v skladu s členom 9 navedene uredbe in členom 5(3) Direktive 2002/58/ES), na podlagi katere oziroma katerih se zahteva dajanje osebnih podatkov na voljo.

4.2   Značilnosti podatkov in ureditve dostopa

4.2.1

Imetnik podatkov mora dati podatke na voljo uporabniku brezplačno, pri čemer morajo biti ti podatki vsaj enake kakovosti, kot so bili, ko so bili dani na voljo imetniku podatkov, ter v vsakem primeru v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

„Metapodatki“ pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov. V skladu s členom 4(1) akta o podatkih morajo biti metapodatki na voljo skupaj s podatki, če so metapodatki „potrebni[...] za razlago in uporabo“ podatkov.

Čeprav ustrezni metapodatki, potrebni za razlago in uporabo teh podatkov, niso določeni in jih je zato treba opredeliti za vsak primer posebej, akt o podatkih določa, da „[bi morali] [p]odatki, ki se jih da na voljo, [...] vključevati ustrezne metapodatke, vključno z njihovim osnovnim kontekstom in časovnim žigom, da se podatke napravi uporabne, kombinirano z drugimi podatki, kot so podatki, ki so razvrščeni in opredeljeni z drugimi podatkovnimi točkami v zvezi z njimi, ali reformatirani v splošno uporabljano obliko zapisa“ (uvodna izjava 15).

Imetnik in uporabnik podatkov lahko uporabljata storitve tretje osebe (vključno s tretjo osebo, ki zagotavlja storitve posredovanja podatkov, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta (2)), da se omogoči uveljavljanje pravic uporabnika v skladu s klavzulo 4.1 te pogodbe. Taka tretja oseba se ne šteje za prejemnika podatkov v skladu z aktom o podatkih, take storitve pa lahko ponuja ponudnik, ki se šteje za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925, razen če podatke obdeluje za lastne poslovne namene.

Tretja oseba, ki opravlja storitev v imenu imetnika podatkov ali uporabnika, se ne šteje za prejemnika podatkov v skladu z aktom o podatkih, te storitve pa lahko ponuja ponudnik, ki se šteje za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta (3), razen če podatke obdeluje za lastne poslovne namene.

(3)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1925/oj).

4.2.2

Uporabniku morajo biti zahtevani podatki dostopni:

(a)

enostavno in varno;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja;

(če je primerno) [(c) neprekinjeno in v realnem času].

4.2.3

Da bi imetnik podatkov izpolnil zahteve iz klavzul 4.2.1 in 4.2.2, te ureditve dostopa določi v Dodatku 1.

V skladu s členom 4(1) akta o podatkih morajo biti podatki na voljo brez nepotrebnega odlašanja ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času.

Ker obstajajo različni načini izvajanja teh pravnih zahtev, bi moral imetnik podatkov v Dodatku 1 navesti vse podrobnosti o tem, kako bo dostop omogočen. Pogoji za dostop ne smejo ogroziti nobene od pravic, ki so uporabniku priznane na podlagi akta o podatkih ali drugega veljavnega prava.

Ob upoštevanju te omejitve bi se moral imetnik podatkov najprej odločiti, ali želi zagotoviti:

—

popoln prenos podatkov, tj. prenos kopije podatkov na nosilec podatkov, ki je pod nadzorom uporabnika:

—

s prenosom, ki ga sproži imetnik podatkov („push“), kot je spletni prenos, nalaganje v oblačni prostor uporabnika ali dobavo fizičnega nosilca podatkov, na katerem so ti podatki shranjeni, ali

—

s priklicem, ki ga sproži uporabnik („pull“), na primer z zagotovitvijo vmesnika za aplikacijsko programiranje (API), dostopa do oblačnega prostora imetnika podatkov ali podobnih orodij, ki uporabniku omogočajo dostop do podatkov in njihovo izvlečenje, ali

—

dostop do podatkov na mestu, kjer so shranjeni, kar pomeni, da dostop do podatkov in njihova obdelava potekata na nosilcu podatkov, ki je pod nadzorom imetnika podatkov ali zaupanja vredne tretje osebe, na primer tako, da se uporabnik prijavi v namenski prostor na strežnikih imetnika podatkov ali zaupanja vredne tretje osebe, vendar se podatki ne prenesejo na nosilec podatkov, ki je pod nadzorom uporabnika, razen če so sprejete posebne ureditve.

Popoln prenos daje uporabniku največjo svobodo, medtem ko dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, povečuje tveganje za uporabnike, da postanejo njihove poslovne zamisli znane. Poleg tega se v skladu s členom 13(5), točka (e), akta o podatkih „[d]omneva [...], da je pogodbeni pogoj [...] nepošten, če je njegov cilj ali posledica [...] preprečevanje stranki, ki ji je bil pogoj enostransko naložen, da bi pridobila kopijo podatkov, ki jih je zagotovila ali ustvarila v obdobju veljavnosti pogodbe ali v razumnem roku po odpovedi pogodbe“. Zato bi moral biti popoln prenos privzeto pravilo.

Vendar pa se s popolnim prenosom bistveno zmanjša zmožnost imetnika podatkov, da prepreči zlorabe in zaščiti svoje interese, npr. poslovne skrivnosti. Zato bi morala biti omogočena tudi dostop do podatkov in njihova obdelava na mestu, kjer so shranjeni. Za uskladitev takega dostopa z interesi uporabnika je pogosto bolj zaželen dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni na nosilcu podatkov, ki ga nadzoruje zaupanja vredna tretja oseba, kot pa dostop na nosilcu podatkov, ki ga nadzoruje imetnik podatkov. Dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, bi moral običajno še vedno pomeniti oddaljeni dostop, dostop na kraju samem pa bi moral biti omejen na izjemne primere z najvišjo stopnjo občutljivosti.

Če se omogoči dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, je treba razrešiti številne podrobnosti, vključno s tem, kako zagotoviti, da poslovne zamisli uporabnika ne bodo razkrite, ter katere podatke lahko uporabnik izvleče in prenese na nosilec podatkov, ki je pod njegovim nadzorom (npr. podatke, ki so pridobljeni ali izhajajo iz uporabnikovih dejavnosti obdelave).

V skladu s členom 4(1) akta o podatkih morajo biti podatki dani na voljo brez nepotrebnega odlašanja ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Zato bi moral imetnik podatkov v dodatku navesti, ali se lahko dostop zagotavlja neprekinjeno in v realnem času, in če ne, kako pogosto.

Imetnik podatkov bi moral upoštevati tudi vrsto nadaljnjih vprašanj, kot so, katere poverilnice za dostop so potrebne ter kateri zaposleni uporabnika lahko dostopajo do podatkov in koliko je takih zaposlenih.

4.2.4

Imetnik podatkov mora uporabniku brez dodatnih stroškov zagotoviti informacije, ki so potrebne za dostop do podatkov v skladu s členom 4 akta o podatkih.

To vključuje zlasti zagotavljanje informacij, ki so imetniku podatkov takoj na voljo, o vseh pravicah, ki bi jih lahko imele tretje osebe v zvezi s podatki, kot so pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2016/679, ali dejstva, ki bi lahko povzročila nastanek takih pravic.

Imetnik podatkov te informacije navede v Dodatku 1.

Pogodbeni stranki se lahko prosto dogovorita o kakršni koli dodatni podpori, ki presega zahteve iz akta o podatkih, in sicer brezplačno ali za plačilo.

4.2.5

Imetnik podatkov se zavezuje, da ne bo hranil nobenih informacij o uporabnikovem dostopu do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za:

(a)

pravilno izvajanje (i) uporabnikove zahteve za dostop in (ii) te pogodbe;

(b)

varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture;

(c)

skladnost s pravnimi obveznostmi imetnika podatkov glede hrambe takih informacij.

4.3   Povratne zanke

Če uporabnik ugotovi incident v zvezi s klavzulo 2 o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, z zahtevami iz klavzule 4.2.1 ali 4.2.2 ali Dodatka 1 o značilnostih podatkov in ureditvah dostopa ter če imetniku podatkov zagotovi podroben opis incidenta, morata imetnik podatkov in uporabnik sodelovati v dobri veri, da ugotovita razlog za incident.

Če je do incidenta prišlo zaradi neizpolnjevanja obveznosti imetnika podatkov, mora ta kršitev odpraviti brez nepotrebnega odlašanja. Če imetnik podatkov tega ne stori, se to šteje za bistveno neizpolnitev in uporabnik se lahko sklicuje na klavzulo 12 te pogodbe. Če uporabnik meni, da je bila njegova pravica do dostopa iz člena 4(1) akta o podatkih kršena, ima tudi pravico vložiti pritožbo pri pristojnem organu, imenovanem v skladu s členom 37(5), točka (b), akta o podatkih.

Ta klavzula imetniku podatkov omogoča, da odpravi vsako kršitev svojih pravnih ali pogodbenih obveznosti. Če imetnik podatkov tega ne stori brez nepotrebnega odlašanja, lahko uporabnik uporabi pogodbena pravna sredstva, določena v pogodbi v primeru bistvene neizpolnitve pogodbe.

Če uporabnik meni, da je bila njegova pravica do dostopa iz člena 4(1) akta o podatkih kršena, ima tudi pravico vložiti pritožbo pri pristojnem organu, imenovanem v skladu s členom 37(5), točka (b), akta o podatkih. Vendar bi se moral uporabnik zavedati, da se natančne naloge in pooblastila pristojnih organov, imenovanih v skladu s členom 37, lahko med državami članicami razlikujejo.

Uporabnik ima vedno pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred pristojnim sodiščem ali do predložitve spora kateremu koli organu za alternativno reševanje sporov.

Uporabnik mora zato skrbno oceniti, kateri je najustreznejši način, da imetniku podatkov naloži obveznost izpolnjevanja njegovih pravnih in pogodbenih obveznosti.

4.4   Enostranske spremembe s strani imetnika podatkov

4.4.1

Imetnik podatkov lahko enostransko spremeni specifikacije značilnosti podatkov ali ureditev dostopa, navedene v Dodatku 1, če je to objektivno utemeljeno z njegovim običajnim poslovanjem, na primer s tehnično spremembo zaradi neposredne varnostne ranljivosti v liniji izdelkov ali povezanih storitev ali spremembo njegove infrastrukture. Vsaka sprememba mora izpolnjevati zahteve iz klavzul 4.2.1 in 4.2.2.

Imetnik podatkov mora o spremembi, preden začne veljati, obvestiti uporabnika vsaj (navedite razumno obdobje).

Zadošča lahko tudi krajše obdobje:

(a)

kadar sprememba ne vpliva negativno na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani uporabnika ali

(b)

kadar bi bilo tako obvestilo v danih okoliščinah nemogoče ali nerazumno, na primer kadar so potrebne takojšnje spremembe zaradi pravkar odkrite varnostne ranljivosti.

5.   (če je treba podatke, ki jih je dal na voljo imetnik podatkov na zahtevo uporabnika, zaščititi kot poslovno skrivnost) Varstvo poslovnih skrivnosti

1.

Izmenjava poslovnih skrivnosti – imetniki podatkov načeloma ne smejo zavrniti zahteve za dostop do podatkov na podlagi akta o podatkih zgolj zato, ker se za nekatere podatke šteje, da so zaščiteni kot poslovna skrivnost, saj bi to oslabilo predvidene učinke akta o podatkih.

Glej klavzule 5.1.

Poslovne skrivnosti – če pa imetnik podatkov določi, da so nekateri podatki, ki jih zajema ta pogodba, zaščiteni kot poslovna skrivnost, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2016/943 (4) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poslovnih skrivnostih), ima določene pravice, predvsem pravico, da še naprej ohranja zaupnost zadevnih skrivnosti.

V skladu s členom 2(1) direktive o poslovnih skrivnostih izraz „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki izpolnjuje tri zahteve: (a) je skrivnost v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; (b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost, in (c) v danih okoliščinah je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

„Imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo.

Podatki se lahko opredelijo kot poslovna skrivnost le, če jih kot take zaščiti imetnik podatkov ali imetnik poslovne skrivnosti, kadar je v skladu s členom 4 akta o podatkih vložena zahteva za dostop do podatkov.

Glej klavzulo 5.1.1.

2.

Začetna opredelitev poslovnih skrivnosti – pravice imetnikov podatkov v zvezi s poslovnimi skrivnostmi se lahko na začetku uveljavljajo le, če so podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, opredeljeni v tej pogodbi.

Glej klavzulo 5.1.2.

3.

Med trajanjem pogodbe – pravice imetnikov podatkov v zvezi s poslovnimi skrivnostmi pa bi se lahko uveljavljale tudi med trajanjem te pogodbe glede novih podatkov, ki jih je treba dati na voljo.

Glej klavzulo 5.1.3.

4.

Revizijske pravice – za ohranitev zaupnosti podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, in brez poseganja v dejavnosti drug drugega, bi se lahko razmislilo o nekaterih revizijskih pravicah z vključitvijo neodvisnih tretjih oseb, vključno z mehanizmi v primeru nesoglasij v zvezi z rezultati revizijskega poročila. Pogodbeni stranki lahko uporabita drugačne ukrepe namesto revizij.

Glej klavzulo 5.2.3.

5.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (1/4) – imetnik podatkov (ali tretji imetnik poslovne skrivnosti) se lahko z uporabnikom dogovori o zahtevah za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti kot pogoju za izmenjavo teh opredeljenih poslovnih skrivnosti, kot je sprejetje nekaterih sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Glej klavzuli 5.2 in 5.3.

6.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (2/4) – če prvotni ukrepi ne zadoščajo, lahko imetnik poslovne skrivnosti za določene in opredeljene podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, za vsak primer posebej bodisi enostransko zviša raven ukrepov bodisi zahteva, da se z uporabnikom dogovorita o dodatnih ukrepih. Če ni dogovora o potrebnih ukrepih, lahko imetnik podatkov pod pogoji iz akta o podatkih začasno prekine souporabo določenih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

Glej klavzulo 5.4.1.

7.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (3/4) – imetnik poslovne skrivnosti lahko tudi za vsak primer posebej zavrne izmenjavo določenih, opredeljenih poslovnih skrivnosti, vendar le v izjemnih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v aktu o podatkih.

Glej klavzulo 5.4.2.

8.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (4/4) – imetnik poslovne skrivnosti lahko zadrži ali začasno prekine souporabo podatkov, če uporabnik krši svoje obveznosti v zvezi z varstvom poslovnih skrivnosti.

Glej klavzulo 5.4.3.

9.

Hramba podatkov, ki vsebujejo opredeljene poslovne skrivnosti – če imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo podatkov v skladu s klavzulo 5.4.1, 5.4.2 ali 5.4.3, mora še vedno hraniti povezane podatke, ki vsebujejo opredeljene poslovne skrivnosti, tako da so takoj na voljo, dokler ni omogočena njihova souporaba v okviru te pogodbe.

Glej klavzulo 5.6.

10.

Tretji imetnik opredeljene poslovne skrivnosti – če je imetnik poslovne skrivnosti tretja oseba, mora imetnik podatkov zagotoviti, da klavzula 5 varuje tudi njegove poslovne skrivnosti, in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja navedenega tretjega imetnika poslovne skrivnosti.

Glej klavzulo 5.1.2.

(4)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/943/oj).

5.1   Uporaba ureditev poslovnih skrivnostih

5.1.1

Zaščitni ukrepi, dogovorjeni v klavzulah 5.2 in 5.3 te pogodbe, ter z njimi povezane pravice, dogovorjene v klavzuli 5.4, se uporabljajo izključno za podatke ali metapodatke, vključene v podatke, ki jih imetnik podatkov da na voljo uporabniku in so zaščiteni kot poslovna skrivnost (kot je opredeljena v direktivi o poslovnih skrivnostih), ki jo ima imetnik podatkov ali drug imetnik poslovne skrivnosti (kot je opredeljen v navedeni direktivi).

5.1.2

Opredelitev podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, in identiteta imetnika(-ov) poslovne skrivnosti sta določeni v Dodatku 4.

Imetnik podatkov uporabniku izjavlja, da ima vse ustrezne pravice katerega koli tretjega imetnika poslovne skrivnosti za sklenitev te pogodbe v zvezi s podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

V skladu s členom 4(6) akta o podatkih „[i]metnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, tudi v ustreznih metapodatkih“.

Zato bi moral imetnik podatkov v Dodatku 4 opredeliti podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost. Vendar pa mu ne bi smela biti naložena obveznost opisa same poslovne skrivnosti. Zadostuje, da se opredelijo podatki, ki jih je treba zaščititi za zagotovitev zaupnosti poslovne skrivnosti, če bi se z analizo takih podatkov lahko razkrila poslovna skrivnost.

5.1.3

Če so v obdobju veljavnosti te pogodbe uporabniku na zahtevo imetnika podatkov dani na voljo novi podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, kot je določeno v klavzuli 5.1.1, se Dodatek 4 ustrezno spremeni.

Dokler pogodbeni stranki ne spremenita Dodatka 4 in se o njem ne dogovorita, lahko imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo novih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost. V takem primeru se odločitev imetnika podatkov ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov tudi uradno obvesti pristojni organ, imenovan v skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2023/2854, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, in navede, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali izvedeni.

5.1.4

Obveznosti iz klavzul 5.2 in 5.3 ostanejo v veljavi tudi po vsaki odpovedi te pogodbe, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

5.2   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme uporabnik

5.2.1

Uporabnik mora uporabiti zaščitne ukrepe, določene v Dodatku 4 (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi uporabnika).

Pogodbeni stranki bi morali v ločenem dodatku navesti vse podrobnosti teh ukrepov, tudi za primere, ko uporabnik daje podatke v souporabo s tretjimi osebami. Ukrepi so lahko tehnični (npr. šifriranje, požarni zidovi, deljeno shranjevanje) in organizacijski (npr. notranje upravljanje, ustrezno upravljanje identitet in preverjanje dostopa, vključitev zaupanja vredne tretje osebe, sporazumi o zaupnosti).

Ker morajo biti ukrepi sorazmerni, se bo njihova vsebina razlikovala glede na naravo zadevne(-ih) poslovne(-ih) skrivnosti. Ukrepi bodo odvisni tudi od tega, ali (i) je treba zagotoviti dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, ali (ii) je treba podatke v celoti prenesti na uporabnika. V prvem primeru ima imetnik podatkov višjo stopnjo nadzora in lahko sam uporabi del zaščitnih ukrepov, medtem ko je stopnja uporabe podatkov pri uporabniku lahko nižja. V vsakem primeru se bosta morali obe pogodbeni stranki osredotočiti na doseganje predvidenih učinkov akta o podatkih. Zato je treba uravnotežiti različne interese, ne da bi to oslabilo predvidene učinke.

5.2.2

Če je uporabniku dovoljeno dajati podatke na voljo tretji osebi, lahko podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, da v souporabo, če:

(a)

(i) brez nepotrebnega odlašanja obvesti imetnika podatkov, da bodo podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, dani na voljo tretji osebi; (ii) navede zadevne podatke ter (iii) imetniku podatkov sporoči identiteto, sedež in kontaktne podatke tretje osebe;

(b)

tretja oseba uporablja zaščitne ukrepe iz Dodatka 4.

5.2.3

[MOŽNOST] [Da bi se preverilo, ali in v kolikšni meri je uporabnik izvedel in ohranja svoje zaščitne ukrepe, se uporabnik strinja, da bo (i) vsako leto na svoje stroške od neodvisne tretje osebe, ki jo izbere sam, pridobil poročilo o reviziji varnostne ocene skladnosti ali (ii) vsako leto dovolil, da neodvisna tretja oseba, ki jo izbere imetnik podatkov, na stroške imetnika podatkov izvede revizijo varnostne ocene skladnosti, pod pogojem, da taka neodvisna tretja oseba podpiše sporazum o zaupnosti, kot ga zagotovi uporabnik. Takšno poročilo o varnostni reviziji mora dokazovati, da uporabnik izpolnjuje vsakokrat veljavne zahteve iz klavzule 5 in Dodatka 4. Rezultati revizijskih poročil se brez nepotrebnega odlašanja predložijo obema pogodbenima strankama.

Uporabnik lahko izbira med možnostma (i) in (ii). Če katera od pogodbenih strank meni, da je poročilo o varnostni reviziji, pridobljeno na stroške druge pogodbene stranke, nepravilno, ima pravico, da poročilo o varnostni reviziji na lastne stroške pridobi od druge neodvisne tretje osebe. Če se ta pravica uveljavlja, bosta oba neodvisna revizorja tretje osebe skupaj s pogodbenima strankama razpravljala o vseh razlikah med zadevnima poročiloma in si v dobri veri prizadevala rešiti vse nerešene zadeve.]

Ta klavzula je označena kot možnost, saj se lahko pogodbeni stranki dogovorita o drugih ukrepih za preverjanje, ali uporabnik izpolnjuje svoje obveznosti glede izvajanja in ohranjanja svojih zaščitnih ukrepov.

5.3   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme imetnik poslovne skrivnosti

5.3.1

Imetnik podatkov lahko uporabi ukrepe, dogovorjene v Dodatku 4, za ohranjanje zaupnosti podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi imetnika podatkov).

5.3.2

Imetnik podatkov lahko enostransko izvaja ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne rešitve, kot je posodobitev programske opreme, če ne vplivajo negativno na uporabnika po tej pogodbi.

5.3.3

Uporabnik se zavezuje, da ne bo spremenil ali odpravil zaščitnih ukrepov imetnika podatkov niti ukrepov, sprejetih v skladu s klavzulo 5.3.2, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

5.4   Obveznost souporabe in pravica do zavrnitve, zadržanja ali odpovedi

5.4.1

Kadar opredeljeni zaščitni ukrepi uporabnika in zaščitni ukrepi imetnika podatkov vsebinsko ne zadoščajo za ustrezno zaščito določenega podatka, ki je zaščiten kot poslovna skrivnost, lahko imetnik podatkov z obvestilom uporabniku, ki vsebuje podroben opis neustreznosti ukrepov, zahteva, da se sklene dogovor o dodatnih zaščitnih ukrepih; če po razumnem obdobju ni dosežen dogovor o potrebnih dodatnih ukrepih in če je potreba po takih ukrepih ustrezno utemeljena, na primer v poročilu o varnostni reviziji, lahko imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo zadevnih specifičnih podatkov; v takem primeru mora imetnik podatkov obvestiti uporabnika; obvestilo mora biti ustrezno utemeljeno, pri čemer je treba v njem navesti, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni, in, kadar je ustrezno, zadevne poslovne skrivnosti, ter mora biti brez nepotrebnega odlašanja predloženo v pisni obliki; imetnik podatkov mora še naprej dajati v souporabo vse podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, razen teh specifičnih podatkov.

5.4.2

Če je v izjemnih okoliščinah zelo verjetno, da bo imetnik podatkov zaradi razkritja določenih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, uporabniku utrpel resno gospodarsko škodo, čeprav se izvajajo zaščitni ukrepi uporabnika in imetnika podatkov, lahko imetnik podatkov zavrne ali začasno prekine souporabo zadevnih specifičnih podatkov.

Imetnik podatkov mora uporabniku in pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 37 akta o podatkih, brez nepotrebnega odlašanja poslati ustrezno utemeljeno obvestilo.

Vendar mora imetnik podatkov še naprej dajati v souporabo vse podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, razen teh specifičnih podatkov.

Zavrnitev ali prekinitev souporabe podatkov v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2023/2854 je omejena na izjemne okoliščine. Zato mora biti obvestilo ustrezno utemeljeno. Vidiki, ki jih je treba upoštevati, so lahko na primer neizvršljivost varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, narava in raven zaupnosti zadevne poslovne skrivnosti ali edinstvenost in novost zadevnega povezanega izdelka.

5.4.3

Če uporabnik ne izvaja in ne ohranja zaščitnih ukrepov uporabnika in če imetnik podatkov to ustrezno utemelji, na primer v poročilu o varnostni reviziji, ima imetnik podatkov pravico, da zadrži ali začasno prekine souporabo določenih opredeljenih poslovnih skrivnosti, dokler uporabnik incidenta ne odpravi.

V tem primeru mora imetnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja uporabniku in pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 37 akta o podatkih, poslati ustrezno utemeljeno pisno obvestilo.

5.4.4

Klavzula 5.4.1 imetniku podatkov ne daje pravice do odpovedi te pogodbe.

Klavzula 5.4.2 oziroma 5.4.3 daje imetniku podatkov pravico, da to pogodbo odpove le v zvezi z določenimi opredeljenimi poslovnimi skrivnostmi, in sicer če:

(a)

so izpolnjeni vsi pogoji iz klavzule 5.4.2 oziroma 5.4.3;

(b)

pogodbeni stranki po razumnem obdobju kljub poskusu sporazumne rešitve, vključno s posredovanjem pristojnega organa, imenovanega na podlagi člena 37 akta o podatkih, nista našli rešitve in

(c)

uporabniku ni bila izdana odločba pristojnega sodišča, na podlagi katere bi mu moral imetnik podatkov dati podatke na voljo, in v zvezi s tako odločbo ne poteka noben sodni postopek.

5.5   Prenehanje proizvodnje in uničenje blaga, ki predstavlja kršitev pravic

Če uporabnik spremeni ali odpravi tehnične zaščitne ukrepe, ki jih uporablja imetnik podatkov, ali ne ohrani tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki jih je sprejel v dogovoru z imetnikom podatkov v skladu s klavzulama 5.2 in 5.3, lahko imetnik podatkov brez poseganja v druga pravna sredstva, ki so mu na voljo v skladu s to pogodbo ali veljavno zakonodajo, od uporabnika zahteva, naj:

(a)

izbriše podatke, ki jih je dal na voljo imetnik podatkov, ali vse njihove kopije in/ali

(b)

preneha proizvajati, ponujati ali dajati na trg ali uporabljati blago, izpeljane podatke ali storitve, proizvedene na podlagi znanja, pridobljenega z opredeljenimi poslovnimi skrivnostmi, ali uvažati, izvažati ali shranjevati blago, ki predstavlja kršitev pravic, v te namene in uniči blago, ki predstavlja kršitev pravic, kadar obstaja resno tveganje, da bo nezakonita uporaba teh podatkov povzročila občutno škodo imetniku podatkov ali imetniku poslovne skrivnosti, ali kadar tak ukrep ni nesorazmeren glede na interese imetnika podatkov ali imetnika poslovne skrivnosti, in/ali

(c)

povrne škodo subjektu, ki je utrpel zlorabo ali razkritje takih podatkov, do katerih se je dostopalo nezakonito ali ki so se uporabljali nezakonito.

5.6   Hramba podatkov, ki so zaščiteni kot opredeljena poslovna skrivnost

5.6.1

Kadar imetnik podatkov uveljavlja pravico do zavrnitve, zadržanja ali začasne prekinitve souporabe podatkov z uporabnikom v skladu s klavzulami 5.4.1, 5.4.2 in 5.4.3, mora zagotoviti, da se zadevni podatki hranijo, tako da bodo ti podatki dani na voljo uporabniku:

(a)

ko bodo dogovorjeni in izvedeni ustrezni zaščitni ukrepi ali

(b)

ko bo izdana zavezujoča odločba pristojnega organa ali sodišča, s katero se bo od imetnika podatkov zahtevalo, naj uporabniku zagotovi te podatke.

Ta obveznost hrambe preneha, kadar pristojni organ ali pristojno sodišče z zavezujočo odločbo dovoli izbris takih hranjenih podatkov, ali ob odpovedi pogodbe.

5.6.2

Imetnik podatkov krije potrebne stroške hrambe podatkov v skladu s klavzulo 5.6.1. V primeru zadržanja ali začasne prekinitve souporabe podatkov v skladu s klavzulo 5.4.3 take stroške krije uporabnik.

6.   (če podatke da na voljo imetnik podatkov na zahtevo uporabnika) Uporaba podatkov s strani uporabnika

6.1   Dopustna uporaba in souporaba podatkov

6.1.1

Uporabnik lahko podatke, ki mu jih imetnik podatkov da na voljo na njegovo zahtevo, uporablja za kakršen koli zakonit namen in/ali, če so ti podatki preneseni na uporabnika ali jih lahko uporabnik prikliče, prosto daje v souporabo ob upoštevanju omejitev iz klavzule 6.2.

6.2   Omejitve uporabe in souporabe podatkov

6.2.1

Uporabnik se zavezuje, da ne bo:

(a)

uporabil podatkov za razvoj povezanega izdelka, ki konkurira izdelku, niti jih v ta namen dal v souporabo tretji osebi;

(b)

uporabil takih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode proizvajalca ali, kadar je ustrezno, imetnika podatkov;

(c)

uporabil prisilnih sredstev ali zlorabil vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov, da bi pridobili dostop do podatkov;

(d)

dal podatkov v souporabo tretji osebi, ki se šteje za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925.

6.2.2

[MOŽNOST] [Poleg tega in v skladu s členom 4(2) akta o podatkih se uporabnik in imetnik podatkov strinjata, da bosta omejila ali prepovedala naslednjo obdelavo (navedite zadevno obdelavo: dostop, uporabo in/ali nadaljnjo souporabo podatkov), ki bi lahko ogrozila varnostne zahteve za izdelek, kot so določene v pravu Unije (navedite zadevno zahtevo glede pravne varnosti), in bi lahko resno vplivala na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb.

Uporabnik se zavezuje, da ne bo (navedite ustrezne omejitve ali prepovedi v zvezi z zgoraj navedeno obdelavo).]

7.   Souporaba podatkov na zahtevo uporabnika s prejemnikom podatkov

7.1   Dajanje podatkov na voljo prejemniku podatkov

7.1.1

Imetnik podatkov mora prejemniku podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, brezplačno za uporabnika dati na voljo podatke skupaj z ustreznimi metapodatki, ki so potrebni za razlago in uporabo teh podatkov. Zahtevo je mogoče vložiti z uporabo obrazca iz Dodatka 3, ki se pošlje (opišite postopek za enostavno zahtevo po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo). Za preverjanje, ali je zahtevo vložil uporabnik, se od imetnika podatkov ne zahteva, naj predloži kakršne koli informacije, razen tistih, ki so nujno potrebne.

7.1.2

Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, imetnik podatkov da osebne podatke na voljo tretji osebi na zahtevo uporabnika le, če obstaja veljavna pravna podlaga za dajanje osebnih podatkov na voljo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) in le, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

V zvezi s tem mora uporabnik, če ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v vsaki zahtevi, predloženi v skladu s prejšnjo klavzulo, imetniku podatkov navesti pravno podlago za obdelavo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679 (in, kadar je ustrezno, veljavno odstopanje v skladu s členom 9 navedene uredbe in členom 5(3) Direktive 2002/58/ES), na podlagi katere oziroma katerih se zahteva dajanje osebnih podatkov na voljo.

7.1.3

Imetnik podatkov mora dati podatke enostavno in varno na voljo prejemniku podatkov, pri čemer morajo biti ti podatki vsaj enake kakovosti, kot so bili, ko so bili dani na voljo imetniku podatkov, ter v vsakem primeru v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

7.1.4

Če uporabnik predloži tako zahtevo, se imetnik podatkov s prejemnikom podatkov dogovori o ureditvah za dajanje podatkov na voljo v skladu s poglavjema III in IV akta o podatkih.

7.1.5

Uporabnik priznava, da zahteve iz klavzule 7.1.1 ni mogoče vložiti v korist tretje osebe, ki se šteje za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 [MOŽNOST] [, niti je ni mogoče vložiti v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg].

7.1.6

Uporabnik potrjuje, da bo tretja oseba obdelovala podatke, ki so ji dani na voljo v skladu s klavzulo 7.1.1, samo za namene in pod pogoji, ki so dogovorjeni z njim. Imetnik podatkov ne more odgovarjati uporabniku za neobstoj takega dogovora med uporabnikom in tretjo osebo, razen če je imetnik podatkov vedel ali bi moral vedeti za ta neobstoj.

8.   [MOŽNOST, če je uporabnik poslovni subjekt] Omejitve pravic uporabnika

Uporabnik se strinja s (navedite namen, naravo in trajanje omejitve pravice uporabnika do uporabe ali souporabe podatkov ter del podatkov, na katerega se nanašajo take omejitve).

V skladu s členom 7(2) akta o podatkih „[k]ateri koli pogodbeni pogoj, ki v škodo uporabnika izključuje uporabo pravic uporabnika iz tega poglavja, od njih odstopa ali spreminja njihov učinek, za uporabnika ni zavezujoč“.

To bi bilo treba razumeti ob upoštevanju uvodne izjave 25, v kateri je navedeno, da „uredba uporabnikom v primeru odnosov med podjetji ne preprečuje, da dajo podatke na voljo tretjim osebam ali imetnikom podatkov pod kakršnim koli zakonitim pogodbenim pogojem, vključno s soglasjem o omejitvi nadaljnje souporabe takih podatkov, ali da prejmejo sorazmerno nadomestilo, na primer v zameno za odpoved pravici do uporabe ali souporabe takih podatkov“.

Zato bodo take omejitve veljavne le, če ne bodo povzročile nobene škode uporabniku, kar pomeni, da ne bi smele škodovati pravnim interesom uporabnika.

Poleg tega se ta klavzula ne bi smela uporabljati zato, da bi se uporabnik v celoti prikrajšal za njegove zakonske pravice iz členov 4 in 5 akta o podatkih, na primer tako, da bi se uporabnik popolnoma odpovedal pravici dostopa do podatkov. Uporabnik bi se lahko strinjal z omejitvami svojih pravic le, kadar so te omejene po obsegu in trajanju. Te omejitve ne smejo biti v škodo uporabnika. To bi lahko bile na primer posebne omejitve glede uporabe podatkov, do katerih je bil omogočen dostop, ali dogovor, da se podatki ne bodo dali v nadaljnjo souporabo s tretjo osebo, kot je navedeno v uvodni izjavi 25, ali da prejemniku podatkov ne bo dovoljeno dajanje podatkov v nadaljnjo souporabo s tretjo osebo.

Ta klavzula bi se lahko uporabljala, kadar ima uporabnik interes za take omejitve, na primer, kadar imetnik podatkov in uporabnik sodelujeta v skupnem industrijskem projektu.

Uporabljala bi se lahko tudi, če je uporabnik upravičen do nadomestila. Vendar zgolj prejem nadomestila sam po sebi ne bi zadoščal za ugotovitev, da omejitve niso škodljive za uporabnika. To nadomestilo bi moralo biti sorazmerno z omejitvami.

Uporabnik lahko po lastni presoji sprejme ali zavrne omejitev(-e) iz te klavzule.

9.   Nadomestilo uporabniku

9.1   Nadomestilo

Imetnik podatkov se zavezuje, da bo uporabniku izplačal nadomestilo, kot je podrobno določeno v Dodatku 7, (če je ustrezno), vključno z omejitvami pravic uporabnika v skladu s klavzulo 8.

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita o nadomestilu za uporabo in souporabo podatkov s strani imetnika podatkov, kadar koli menita, da je to pošteno in razumno. O takem nadomestilu lahko na primer razmislita, če imetnik podatkov uporablja podatke za razvoj novih izdelkov ali storitev ali če ustvari združene ali pridobljene podatke za komercialne namene. Nasprotno pa nadomestilo morda ne bo vključeno, če se podatki na primer uporabljajo izključno za potrebe katerega koli sporazuma, sklenjenega z uporabnikom, ali za zagotavljanje delovanja, varnosti in zaščite izdelka ali povezane storitve.

Vendar pa bi se morali pogodbeni stranki zavedati, da bi moral biti uporabnik, če na primer omeji svoje pravice v skladu s klavzulo 8, upravičen do nadomestila, kot je pojasnjeno v pojasnjevalnem okvirju pod klavzulo 8, pri čemer bi moro biti nadomestilo sorazmerno z resnostjo omejitve.

Podobno je lahko nadomestilo potrebno za zagotovitev poštene obravnave uporabnika, če se uporabnik strinja, da lahko imetnik podatkov proda podatke tretjim osebam v skladu s klavzulo 3.2.1, točka (a)(iii).

Če je treba plačati nadomestilo, se morata pogodbeni stranki dogovoriti o njegovi obliki, tj. ali bo nadomestilo denarno ali nedenarno.

9.2   (velja za denarno nadomestilo) Obresti v primeru zamud pri plačilih

V primeru zamude pri plačilu nadomestila bi moral imetnik podatkov uporabniku plačati obresti na zapoznelo plačilo nadomestila, obračunane od trenutka zapadlosti plačila do trenutka plačila, kot je določeno v veljavnem pravu.

10.   Prenos uporabe in več uporabnikov

Prvotni uporabnik lahko lastništvo izdelka ali svojo pravico do uporabe izdelka trajno prenese na naslednjega uporabnika, na primer, če uporabnik proda izdelek (prenos uporabe).

Prvotni uporabnik lahko podeli pravice do uporabe izdelka in/ali prejemanja povezanih storitev tudi dodatnim uporabnikom, pri čemer še vedno ohrani svojo vlogo uporabnika (več uporabnikov), na primer, kadar:

—

podjetje daje svoje dostavno vozilo v podnajem drugemu podjetju za določena obdobja v letu,

—

podjetje za najem vozil daje svoje avtomobile v najem strankam.

Pravica imetnika podatkov do uporabe podatkov

V takih primerih mora imetnik podatkov skleniti pogodbo z naslednjimi ali dodatnimi uporabniki, da lahko uporablja podatke, ustvarjene z uporabo izdelka ali povezanih storitev s strani takih uporabnikov. V spodnjih klavzulah so predlagane možne rešitve za sklenitev take pogodbe, tako da lahko pogodbeni stranki izbereta rešitev, ki je najbolj prilagojena posebnostim razmer.

V primeru prenosa bi se lahko pogodbeni stranki na primer dogovorili, da prvotni uporabnik uradno obvesti imetnika podatkov o prenosu, identiteti in kontaktnih podatkih naslednjega uporabnika, tako da lahko imetnik podatkov stopi v stik z naslednjim uporabnikom in z njim sklene pogodbo.

V primeru več uporabnikov bi bila lahko taka rešitev za imetnika podatkov preveč obremenjujoča. Če lahko prvotni uporabnik deluje v imenu imetnika podatkov, je zato ena od možnosti, da pridobi soglasje dodatnih uporabnikov glede pogojev za dostop do podatkov in njihovo uporabo, določenih v tej pogodbi.

V drugih primerih je lahko še vedno izvedljivo in zaželeno, da prvotni uporabnik uradno sporoči imetniku podatkov kontaktne podatke dodatnega uporabnika na tak način, da lahko imetnik podatkov sklene pogodbo neposredno z dodatnim uporabnikom.

Možno je tudi, da imetnika podatkov ni treba uradno obvestiti o naslednjem ali dodatnem uporabniku, da bi sklenil pogodbo, ker so okoliščine take, da lahko pogodbo sklene brez kakršnega koli dejanja prvotnega uporabnika. Lahko se na primer zgodi, da je treba za uporabo izdelka in/ali povezane storitve ustvariti račun, na podlagi katerega se uporabnik identificira. V tem primeru bo imetnik podatkov lahko sklenil pogodbo z naslednjim ali dodatnim uporabnikom, ko bosta ustvarila svoja računa. Vendar bi to lahko pomenilo, da mora prvotni uporabnik zagotoviti, da naslednji ali dodatni uporabnik ne uporablja njegovega računa.

Pravice pogodbenih strank do dostopa v zvezi s prenosom uporabe in več uporabniki

V primeru prenosa uporabe ali več uporabnikov bi moralo biti v tej pogodbi jasno navedeno, kdo lahko dostopa do podatkov in pod katerimi pogoji. Na primer, kadar podjetje (prvotni uporabnik) dnevno ali tedensko oddaja povezane kmetijske stroje v najem posameznim kmetom (dodatni uporabniki), lahko podatki, ki jih ustvarijo kmetijski stroji, razkrijejo občutljive poslovne informacije posameznih kmetov. Proizvajalec (imetnik podatkov) ne more preprosto omogočiti dostopa do katerih koli podatkov iz klavzule 4 te pogodbe prvotnemu uporabniku (podjetju, ki je lastnik strojev), ne da bi zagotovil, da s tem niso kršene zaupne informacije ali pravice posameznih kmetov (dodatnih uporabnikov).

Pravice dodatnega ali naslednjega uporabnika do dostopa so lahko zlasti odvisne od pogodbene kategorizacije podatkov, na primer:

—

odstranljivi podatki uporabnika – izdelki ali povezane storitve uporabniku pogosto omogočajo, da izbriše podatke, ki se ustvarijo med uporabo teh izdelkov ali storitev. V primeru prenosa bi moral uporabnik take podatke izbrisati. Sicer bi bili lahko taki podatki dostopni dodatnemu ali naslednjemu uporabniku,

—

vedno odstranljivi podatki – podatki, ki jih imetnik podatkov ne bi smel dati na voljo dodatnemu ali naslednjemu uporabniku,

—

preostali podatki – podatki, ki niso odstranljivi podatki uporabnika ali vedno odstranljivi podatki; taki podatki ne bodo odstranljivi in zanje ne bo veljal sporazum o zaupnosti (tj. podatki bodo na voljo tudi novim naslednjim uporabnikom). Taki podatki lahko vključujejo podatke, ki morajo biti po zakonu ali v praksi dostopni dodatnemu ali naslednjemu uporabniku (na primer v zvezi s posodobitvami v povezanem vozilu).

Imetnik podatkov bi moral podatke razvrstiti v te kategorije, zlasti v informacijah iz člena 3(2) in (3) akta o podatkih, v tej pogodbi (na primer v Dodatku 1) ali v dokumentaciji, povezani z izdelkom ali povezano storitvijo.

Ta klavzula 10 se osredotoča na akt o podatkih; ne vpliva na nobeno dodatno zakonodajo, vključno s sektorsko zakonodajo, ki bi lahko urejala prenos povezanega izdelka ali povezane storitve (npr. predelava medicinskih pripomočkov).

10.1   Prenos uporabe

Če uporabnik pogodbeno prenese (i) lastništvo izdelka, (ii) svoje začasne pravice do uporabe izdelka in/ali (iii) svoje pravice do prejemanja povezanih storitev na naslednjo osebo (v nadaljnjem besedilu: naslednji uporabnik) ter po prenosu izgubi status uporabnika, se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta izpolnili zahteve iz te klavzule.

[MOŽNOST 1] [Prvotni uporabnik mora o prenosu uradno obvestiti imetnika podatkov in zagotoviti potrebne kontaktne podatke naslednjega uporabnika, da lahko imetnik podatkov z njim sklene pogodbo o uporabi podatkov s strani imetnika podatkov.]

[MOŽNOST 2] [Imetnik podatkov sprejme potrebne ukrepe za sklenitev pogodbe z naslednjim uporabnikom o uporabi podatkov s strani imetnika podatkov. (če je ustrezno) Prvotni uporabnik mora zagotoviti, da naslednji uporabnik ne more uporabljati računa prvotnega uporabnika.]

Prenos ne bo vplival na pravice imetnika podatkov do uporabe podatkov iz izdelka ali podatkov iz povezanih storitev, ki so bili ustvarjeni pred prenosom, tj. pravice in obveznosti v zvezi s podatki, prenesenimi na podlagi pogodbe pred prenosom, bodo veljale tudi po prenosu.

10.2   Več uporabnikov

Če prvotni uporabnik podeli pravico do uporabe izdelka in/ali povezanih storitev drugi osebi (v nadaljnjem besedilu: dodatni uporabnik), pri čemer ohrani svoj status uporabnika, se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta izpolnili zahteve iz te klavzule.

10.2.1

Strinjanje dodatnega uporabnika z uporabo in souporabo podatkov s strani imetnika podatkov

[MOŽNOST 1] [V pogodbo med prvotnim uporabnikom in dodatnim uporabnikom prvotni uporabnik v imenu imetnika podatkov vključi klavzule, ki bistveno odražajo vsebino te pogodbe med prvotnim uporabnikom in imetnikom podatkov, zlasti klavzulo 3 o uporabi in souporabi podatkov iz izdelka in/ali podatkov iz povezane storitve s strani imetnika podatkov, za čas trajanja začasne uporabe izdelka in/ali povezane storitve.]

[MOŽNOST 2] [Prvotni uporabnik uradno obvesti imetnika podatkov o obstoju in trajanju pravic dodatnega uporabnika do uporabe izdelka in/ali povezane storitve ter njegovih kontaktnih podatkih, da lahko imetnik podatkov z dodatnim uporabnikom sklene sporazum o uporabi in souporabi teh podatkov s strani imetnika podatkov.]

[MOŽNOST 3] [Imetnik podatkov sprejme potrebne ukrepe za sklenitev sporazuma z dodatnim uporabnikom. (če je ustrezno) Prvotni uporabnik mora zagotoviti, da dodatni uporabnik ne more uporabljati računa prvotnega uporabnika.]

10.2.2

Dostop do podatkov s strani dodatnega uporabnika

[MOŽNOST] [Prvotni uporabnik deluje kot prva kontaktna točka za dodatnega uporabnika, če dodatni uporabnik vloži zahtevo za dostop do podatkov v skladu s členom 4 ali 5 akta o podatkih. Imetnik podatkov mora pri obravnavi zahteve sodelovati s prvotnim uporabnikom, kot je določeno v Dodatku 10.]

10.3   Odgovornost prvotnega uporabnika

Če neizpolnjevanje obveznosti prvotnega uporabnika iz klavzul 10.1 in 10.2 povzroči, da imetnik podatkov uporablja in daje v souporabo podatke iz izdelka ali podatke iz povezanih storitev brez pogodbe z naslednjim ali dodatnim uporabnikom, bo prvotni uporabnik imetniku podatkov povrnil škodo v zvezi z morebitnimi odškodninskimi zahtevki naslednjega ali dodatnega uporabnika zoper imetnika podatkov zaradi njegove uporabe podatkov po prenosu ali začasne uporabe izdelka in/ali povezane(-ih) storitve(-ev).

11.   Datum začetka uporabe, trajanje pogodbe in odpoved

11.1   Datum začetka uporabe in trajanje

Ta pogodba običajno ne bi obstajala kot samostojna pogodba, temveč bi bila sklenjena vzporedno s pogodbo o prenosu lastništva izdelka na uporabnika, s čimer bi mu bile podeljene začasne pravice do uporabe izdelka, in/ali s pogodbo o povezani storitvi.

Ta pogodba mora na splošno ostati v veljavi, dokler ta druga pogodba uporabniku omogoča uporabo izdelka ali povezane storitve. Podobno niti imetniku podatkov niti uporabniku ne bi smelo biti omogočeno, da odpove to pogodbo, razen v primeru bistvene kršitve obveznosti s strani druge pogodbene stranke, saj bi to sicer privedlo do tega, da bi uporabnik uporabljal izdelek in/ali povezano storitev brez kakršnega koli pogodbenega okvira glede pravic in obveznosti v skladu z aktom o podatkih.

11.1.1

Ta pogodba [MOŽNOST 1] [začne veljati takoj] [MOŽNOST 2] [začne veljati (navedite datum)].

11.1.2

Ta pogodba se sklene za [MOŽNOST 1] [nedoločen čas] [MOŽNOST 2] [določen čas (navedite)], ob upoštevanju vseh razlogov za potek ali odpoved iz te pogodbe.

11.2   Odpoved

Ne glede na čas trajanja pogodbe, dogovorjen v klavzuli 11.1, se ta pogodba odpove:

(a)

ob uničenju izdelka ali trajni prekinitvi povezane storitve ali kadar izdelek ali povezana storitev nepovratno izgubi sposobnost ustvarjanja podatkov, ali

(b)

ob izgubi lastništva uporabnika nad izdelkom ali prenehanju uporabnikove pravice v zvezi z izdelkom na podlagi najemne, zakupne ali podobne pogodbe ali uporabnikove pravice v zvezi s povezano storitvijo ali

(c)

če se obe pogodbeni stranki strinjata.

Točki (b) in (c) ne vplivata na veljavnost pogodbe med imetnikom podatkov in katerim koli naslednjim ali dodatnim uporabnikom.

11.3   Učinki poteka in odpovedi

11.3.1

S potekom pogodbenega obdobja ali odpovedjo te pogodbe sta obe pogodbeni stranki razbremenjeni svoje obveznosti glede izpolnjevanja in prevzemanja prihodnjih obveznosti, vendar potek ali odpoved ne vpliva na pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka odpovedi.

Potek ali odpoved ne vpliva na nobeno določbo v tej pogodbi, ki naj bi veljala tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe, zlasti klavzulo 13.1 o zaupnosti, klavzulo 13.4 o pravu, ki se uporablja, in klavzulo 13.6 o reševanju sporov.

11.3.2

Odpoved ali potek pogodbe ima naslednje učinke:

(a)

imetnik podatkov preneha priklicevati podatke, ustvarjene ali zabeležene od datuma odpovedi ali poteka;

(b)

imetnik podatkov ima še vedno pravico do uporabe in dajanja v souporabo podatkov, ustvarjenih ali zabeleženih pred datumom odpovedi ali poteka, kot je določeno v tej pogodbi.

12.   Pravna sredstva v primeru kršitve pogodbe

Pogodbeni stranki se morda želita dogovoriti ne le o pravicah in obveznostih v zvezi s podatki (od katerih številne že izhajajo iz akta o podatkih), temveč tudi o zadevah splošnega pogodbenega prava, kot so pravice in pravna sredstva pogodbene stranke v primeru, ko druga pogodbena stranka ne izpolni obveznosti.

Pri takih zadevah splošnega pogodbenega prava se bosta pogodbeni stranki morda želeli opreti na privzeta zakonska pravila ali na druge predloge pogodb. Če želita uporabiti te vzorčne pogodbene pogoje, bi se morali prepričati, da so skladni z morebitnim obveznim nacionalnim pravom, ki se morda uporablja za to pogodbo.

12.1   Primeri neizpolnitve obveznosti

12.1.1

Neizpolnitev obveznosti s strani pogodbene stranke je bistvena za to pogodbo, če:

(a)

je zaradi neizpolnitve obveznosti druga pogodbena stranka bistveno prikrajšana za to, kar je lahko upravičeno pričakovala po tej pogodbi, razen če pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, tega rezultata ni predvidela in ga ni mogla razumno predvideti, ali

(b)

je iz okoliščin jasno, da se ni mogoče zanesti.na to, da bo pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, v prihodnje obveznosti izpolnjevala.

12.1.2

Neizpolnitev obveznosti pogodbene stranke je opravičljiva, če je posledica ovire, na katero ta pogodbena stranka ne more vplivati, in če od te pogodbene stranke ob sklenitvi te pogodbe ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo oviro upoštevala ali da se bo oviri ali njenim posledicam izognila ali jih odpravila.

Kadar je ovira le začasna, ta opravičljivost velja za obdobje, v katerem ovira obstaja. Če pa zamuda povzroči bistveno neizpolnitev, jo lahko druga pogodbena stranka šteje za takšno.

Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, mora zagotoviti, da druga pogodbena stranka prejme obvestilo o oviri in njenem vplivu na zmožnost pogodbene stranke, ki ni izpolnila obveznosti, za izpolnjevanje njenih obveznosti, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, seznanjena ali bi se lahko razumno pričakovalo, da je bila seznanjena, s temi okoliščinami. Druga pogodbena stranka je upravičena do odškodnine za gospodarsko škodo, ki je posledica dejstva, da ni prejela takega obvestila.

12.2   Pravna sredstva

12.2.1

Če ena od pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ima druga pogodbena stranka na voljo pravna sredstva, navedena v naslednjih klavzulah, in sicer brez poseganja v katera koli pravna sredstva, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom.

12.2.2

Pravna sredstva, ki niso nezdružljiva, je mogoče kumulirati.

12.2.3

Pogodbena stranka ne sme uveljavljati pravnega sredstva, kolikor je sama povzročila neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke, na primer kadar zaradi pomanjkljivosti v njeni lastni podatkovni infrastrukturi druga pogodbena stranka ni mogla ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti. Prav tako ne sme uveljavljati odškodninskega zahtevka za nastalo škodo, kolikor bi lahko škodo zmanjšala s sprejetjem razumnih ukrepov.

12.2.4

Oškodovana pogodbena stranka lahko:

(a)

zahteva, da pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, brez nepotrebnega odlašanja izpolni svoje obveznosti iz te pogodbe, razen če bi bilo to nezakonito ali nemogoče ali če bi določena izpolnitev pogodbeni stranki, ki ni izpolnila obveznosti, povzročila stroške, ki bi bili nesorazmerni s koristjo, ki bi jo imela druga pogodbena stranka;

(b)

zahteva, da pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, izbriše podatke, do katerih je dostopala ali jih uporabljala v nasprotju s to pogodbo, in vse njihove kopije;

(c)

zahteva odškodnino za gospodarsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, ki ni opravičljiva v skladu s klavzulo 12.1.2. Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, je odgovorna samo za škodo, ki jo je ob sklenitvi te pogodbe predvidela ali bi se lahko razumno pričakovalo, da jo je predvidela kot posledico njene neizpolnitve obveznosti, razen če je bila neizpolnitev obveznosti namerna ali storjena iz hude malomarnosti.

12.2.5

Imetnik podatkov lahko tudi začasno prekine souporabo podatkov z uporabnikom, dokler uporabnik ne izpolni svojih obveznosti ali omejitev, tako da uporabniku brez nepotrebnega odlašanja pošlje ustrezno utemeljeno obvestilo:

(a)

če je neizpolnitev obveznosti uporabnika bistvena;

(b)

(če je ustrezno) pod pogojem, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz klavzule 5.4.3, v primerih, opisanih v klavzuli 5.4.3.

12.2.6

Uporabnik lahko tudi:

(a)

začasno prekine sporazum, sklenjen z imetnikom podatkov v skladu s klavzulo 3, ali njun sporazum o omejitvah pravic uporabnika, sprejet v skladu s klavzulo 8, dokler imetnik podatkov ne izpolni svojih obveznosti, razen če bi to imetniku podatkov povzročilo škodo, ki bi bila v očitnem nesorazmerju z neizpolnitvijo ali njenimi učinki;

(b)

prekliče dovoljenje, dano imetniku podatkov v skladu s klavzulo 3, in/ali svoje soglasje k omejitvam pravic uporabnika, dogovorjenim v skladu s klavzulo 8, z obvestilom imetniku podatkov, če:

(i)

je neizpolnitev obveznosti imetnika podatkov bistvena ali

(ii)

je v primeru neizpolnitve, ki ni bistvena, uporabnik poslal obvestilo, v katerem je določil razumno obdobje za odpravo neizpolnitve, to obdobje pa je poteklo, ne da bi imetnik podatkov izpolnil obveznost. Navedeno obdobje se šteje za razumno, če mu imetnik podatkov nemudoma ne nasprotuje.

12.2.7

[MOŽNOST] [Če pogodbena stranka ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe, v vsakem primeru plača kazni, ki so podrobno določene v Dodatku 8 in ki jih pogodbeni stranki štejeta za odškodnino v smislu klavzule 12.2.4, točka (c). Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, ima pravico zahtevati, da se kazen zniža na razumen znesek, če lahko dokaže, da je kazen skrajno pretirana glede na škodo, ki je posledica neizpolnitve obveznosti.]

Pogodbeni stranki bosta morda želeli določiti kazni za določene vrste neizpolnitve obveznosti, saj je lahko za oškodovano pogodbeno stranko dokazovanje zneska dejanske škode, ki je na primer nastala, ker podatki niso bili zagotovljeni, prezahtevno. Kazni bi morale biti sorazmerne.

13.   Splošna določba

13.1   Zaupnost

13.1.1

Naslednje informacije se bodo štele za zaupne:

(a)

informacije, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, finančni položaj ali kateri koli drug vidik poslovanja pogodbene stranke, razen če je ta pogodbena stranka te informacije objavila;

(b)

informacije, ki se nanašajo na uporabnika in katero koli tretjo osebo, razen če so te informacije že objavljene.

13.1.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta sprejeli vse razumne ukrepe za varno shranjevanje zaupnih informacij in da takih informacij ne bosta dali na voljo tretjim osebam, razen če:

(a)

je ena od pogodbenih strank pravno zavezana dati na voljo ustrezne informacije;

(b)

mora ena od pogodbenih strank dati na voljo ustrezne informacije, da bi izpolnila svoje obveznosti iz te pogodbe, ali

(c)

je ena od pogodbenih strank pridobila predhodno soglasje druge pogodbene stranke ali subjekta, ki je predložil zaupne informacije ali na katerega vpliva njihovo razkritje.

13.1.3

Te obveznosti glede zaupnosti ostanejo v veljavi tudi po odpovedi pogodbe, in sicer (navedite obdobje).

13.1.4

S temi obveznosti glede zaupnosti se ne odpravljajo nobene strožje obveznosti iz (i) Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov), (ii) določb za izvajanje Direktive 2002/58/ES ali Direktive (EU) 2016/943, (iii) katere koli druge zakonodaje Unije ali držav članic ali (iv) (če je ustrezno) klavzule 6 te pogodbe.

13.2   Komunikacijska sredstva

Vsa uradna obvestila ali druga sporočila, ki se zahtevajo s to pogodbo, morajo biti v pisni obliki in se lahko dostavijo osebno, pošljejo po pošti s predplačano poštnino ali posredujejo po elektronski poti, vključno z elektronsko pošto, pod pogojem, da pošiljatelj obdrži dokazilo o pošiljanju na spodaj navedene naslove:

Pogodbena stranka

Kontaktna oseba

E-naslov

Telefon

Naslov

Uporabnik

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Prejemnik podatkov

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Za vsako tako obvestilo ali sporočilo se šteje, da je prejeto:

(a)

če je dostavljeno osebno, na dan dostave;

(b)

če je poslano po pošti s predplačano poštnino, na tretji delovni dan po pošiljanju;

(c)

če je poslano po elektronski poti, na dan pošiljanja, pod pogojem, da pošiljatelj ni prejel nobenega sporočila o napaki, ki bi nakazovalo, da obvestilo ali sporočilo ni bilo dostavljeno.

13.3   Celotna pogodba, spremembe in ločljivost

13.3.1

Ta pogodba (skupaj z njenimi dodatki in vsemi drugimi dokumenti, navedenimi v njej) predstavlja celotno pogodbo med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe ter nadomesti vse predhodne, ustne ali pisne, pogodbe, sporazume in dogovore med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe.

13.3.2

Vsaka sprememba te pogodbe je veljavna le, če je dogovorjena v pisni obliki, med drugim v kateri koli elektronski obliki.

13.3.3

Če se ugotovi, da je katera koli določba te pogodbe iz kakršnega koli razloga nična, neveljavna, izpodbojna ali neizvršljiva, in če je to določbo mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, ostanejo te preostale določbe še naprej veljavne in izvršljive. Vse nastale vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi se obravnavajo v skladu s klavzulo 13.5.

13.4   Pravo, ki se uporablja

13.4.1

To pogodbo ureja pravo (navedite državo članico).

13.5   Razlaga

13.5.1

Ta pogodba se sklene med pogodbenima strankama ob upoštevanju njunih pravic in obveznosti v skladu z aktom o podatkih. Vsako določbo v tej pogodbi je treba razlagati tako, da je skladna z aktom o podatkih in drugim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, ter z vsakim veljavnim nacionalnim pravom, ki je združljivo s pravom Unije in od katerega ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

13.5.2

Če vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi ni mogoče odpraviti na način iz klavzule 13.5.1, je treba to pogodbo razlagati v skladu s pravili razlage, določenimi v veljavnem pravu (glej klavzulo 13.4).

13.6   Reševanje sporov

13.6.1

Pogodbeni stranki soglašata, da si bosta po najboljših močeh prizadevali za sporazumno rešitev sporov in da bosta pred predložitvijo zadeve sodišču spor predložili (vstavite ime in kontaktne podatke določenega organa za reševanje sporov; za spore je lahko v okviru svojih pristojnosti, kot so opredeljene v členu 10(1) akta o podatkih, pristojen kateri koli organ za reševanje sporov v državi članici, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10 akta o podatkih).

13.6.2

Vendar predložitev spora organu za reševanje sporov v skladu s klavzulo 13.6.1 ne posega v pravico uporabnika, da vloži pritožbo pri pristojnem nacionalnem organu, imenovanem v skladu s členom 37 akta o podatkih, ali v pravico katere koli pogodbene stranke, da zahteva učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem v državi članici.

13.6.3

[MOŽNOST, če je uporabnik podjetje] [Sodišča (navedite državo članico) bodo imela izključno pristojnost za obravnavo zadeve v zvezi s to pogodbo.]

Dodatek 1

Podrobnosti o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, in o ureditvah dostopa

V tem dodatku bi morali pogodbeni stranki navesti podrobnosti o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, ureditvah dostopa ter sredstvih in informacijah, potrebnih za dostop do podatkov in njihovo uporabo, kot je določeno v klavzulah 2 in 3.

A.   Specifikacija vsebine podatkov

V tem dodatku bi bilo treba najprej razvrstiti in navesti podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih zajema ta pogodba, z navedbo vsebine podatkov in pogostosti zbiranja, tako da je uporabnik natančno obveščen o informacijah, ki jih podatki vsebujejo (strukturiran seznam podatkovnih točk ali natančnih kategorij podatkov).

B.   Trajanje hrambe

V tem dodatku bi bilo treba nato navesti trajanje hrambe, tako da je uporabnik obveščen o trajanju razpoložljivosti podatkov. To se lahko stori podrobno za vsako podatkovno točko ali skupino podatkovnih točk.

C.   Podatkovna ureditev

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, ali so vsi podatki ali njihov del posebni podatki, ki jih ureja posebna ureditev. Navedeno bi bilo lahko na primer, ali in kateri podatki se štejejo za osebne podatke.

D.   Struktura in oblika podatkov

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, v kakšni strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki se podatki dajejo na voljo.

E.   Politika dostopa

Lahko se zgodi, da uporabnik prenese svoje pravice do uporabe izdelka ali do prejemanja povezanih storitev na naslednjega uporabnika ali da si te pravice deli več uporabnikov. V takih primerih bi morali pogodbeni stranki tukaj navesti pravice do dostopa do podatkov v primeru prenosa uporabe izdelka ali v primeru več uporabnikov. V tem dodatku bi bili lahko navedeni zlasti:

—

odstranljivi podatki uporabnika – izdelki ali povezane storitve uporabniku pogosto omogočajo, da izbriše podatke, ki se ustvarijo med uporabo teh izdelkov ali storitev. V primeru prenosa bi moral uporabnik take podatke izbrisati. Sicer bi bili lahko taki podatki dostopni naslednjemu uporabniku,

—

vedno odstranljivi podatki – podatki, ki jih imetnik podatkov ne bi smel dati na voljo naslednjemu uporabniku,

—

preostali podatki – podatki, ki niso odstranljivi podatki ali vedno odstranljivi podatki; taki podatki ne bodo odstranljivi in zanje ne bo veljal sporazum o zaupnosti (tj. podatki bodo na voljo tudi novim naslednjim uporabnikom). Taki podatki lahko vključujejo podatke, ki morajo biti po zakonu ali v praksi dostopni naslednjemu uporabniku (na primer v zvezi s posodobitvami v povezanem vozilu).

F.   Medij za prenos/dostop

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, prek katerega varnega in priročnega elektronskega medija lahko imetnik podatkov da podatke na voljo uporabniku, bodisi s prenosom bodisi z dostopom.

G.   Podatki, potrebni za uveljavljanje pravic uporabnika do dostopa

V tem dodatku se tukaj lahko navedejo informacije, ki so potrebne za uveljavljanje pravic uporabnika do dostopa. Vključujejo lahko kontaktno osebo za reševanje tehničnih težav na strani imetnika podatkov in na strani uporabnika.

Dodatek 2

Vsebina zahteve uporabnika za dostop

Ta obrazec je namenjen za eno posamezno zahtevo. Možnih je tudi več zahtev, ki se na primer priporočajo za segmentiranje nekaterih tokov podatkov, tako da jih je mogoče upravljati glede na posamezne tokove podatkov, namene in življenjske cikle podatkov (kot so na primer tokovi osebnih podatkov in podobno).

Čeprav so v tem obrazcu navedeni ključni elementi zahteve, se lahko njegova oblika prilagodi, zlasti tako, da ustreza elektronskim postopkom.


Identifikacija uporabnika

Ime: Navedite

Št. pogodbe: Navedite

Identifikacija osebe, ki vlaga zahtevo v imenu uporabnika (če je ustrezno)

Ime: Navedite

Odnos z uporabnikom: Navedite

Priložite dokazilo o pooblastilu za delovanje v imenu uporabnika

Izdelki in/ali storitve, na katere se nanaša zahteva

Izdelek/storitev 1: Navedite (npr. serijska številka)

Izdelek/storitev 2: Navedite (npr. serijska številka)

Podatkovne točke, na katere se nanaša zahteva

☐

Vsi podatki, ki so takoj na voljo imetniku podatkov

☐

Drugo: Navedite podatkovne točke, ki jih zajema zahteva

Narava zahtevanih podatkov

☐

Vključno z osebnimi podatki

Če uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, navedite veljavno pravno podlago za obdelavo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, kako so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.

☐

Samo neosebni podatki

Datum podatkov, na katere se nanaša zahteva

☐

Pretekli podatki: Navedite obdobje

☐

Prihodnji podatki: Navedite obdobje

Časovni okvir dostopa do podatkov (odvisno od tega, kaj je navedeno v Dodatku 1)

☐

Stalno

☐

V realnem času

☐

Drugo: navedite

Načini za dostop do podatkov (odvisno od tega, kaj je navedeno v Dodatku 1)

☐

Prenos podatkov

☐

Dostop do podatkov na mestu, kjer so shranjeni

Ciljna lokacija prenosa:

Navedite glede na odgovor na prejšnjo točko.

Datumom zahteve

Navedite

Dodatek 3

Obrazec za zahtevo uporabnika za dostop z namenom dajanja podatkov na voljo tretji osebi

Ta obrazec je namenjen za eno posamezno zahtevo. Možnih je tudi več zahtev, ki se na primer priporočajo za segmentiranje nekaterih tokov podatkov, tako da jih lahko upravlja določen prejemnik podatkov, ki ga za vsak tok in namen imenuje uporabnik.


Identifikacija uporabnika

Ime: Navedite

Št. pogodbe: Navedite

Identifikacija osebe, ki vlaga zahtevo v imenu uporabnika (če je ustrezno)

Ime: Navedite

Odnos z uporabnikom: Navedite

Izdelki in/ali storitve, na katere se nanaša zahteva

Izdelek/storitev 1: Navedite

Izdelek/storitev 2: Navedite

Podatki, na katere se nanaša zahteva

Opozorilo: se ne uporablja v okviru preizkušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg

☐

Možnost 1: vsi podatki, ki so takoj na voljo imetniku podatkov

☐

Možnost 2: navedite v skladu z Dodatkom 1 k pogodbi med uporabnikom in prejemnikom podatkov, v katerem so navedeni podatki, ki jih je treba dati v souporabo prejemniku podatkov.

☐

Možnost 3: kot navede prejemnik podatkov v Dodatku 2 k pogodbi med imetnikom podatkov in prejemnikom podatkov.

Če podatki vključujejo osebne podatke

Navedite veljavno pravno podlago za obdelavo v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, kako so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.

Identifikacija tretje osebe

Opozorilo: ne more biti vratar v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925

Ime: Navedite

Kontaktni podatki: Navedite

Dodatek 4

Podrobnosti o ukrepih za varstvo poslovnih skrivnosti

(pripravita pogodbeni stranki)

[MOŽNOST] Dodatek 5

Podrobnosti o souporabi podatkov s tretjimi osebami

(pripravita pogodbeni stranki)

Dodatek 6

Podrobnosti o zaščitnih ukrepih

(pripravita pogodbeni stranki)

[MOŽNOST] Dodatek 7

Podrobnosti o nadomestilu uporabnika

(pripravita pogodbeni stranki)

[MOŽNOST] Dodatek 8

Podrobnosti o kaznih

(pripravita pogodbeni stranki)

[MOŽNOST] Dodatek 9

Dokumentacija o lastništvu izdelka ali pogodbenih pravicah do uporabe izdelka ali povezanih storitev

(dokumentacija, ki jo priložita pogodbeni stranki)

[MOŽNOST] Dodatek 10

Podrobnosti o ureditvah dostopa do podatkov za dodatne uporabnike

(pripravita pogodbeni stranki)


(1)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(2)  Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o evropskem upravljanju podatkov in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Akt o upravljanju podatkov) (UL L 152, 3.6.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/868/oj).

(3)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1925/oj).

(4)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2016/943/oj).


PRILOGA III

VZORČNI POGODBENI POGOJI

za pogodbe med uporabniki in prejemniki podatkov

Ti vzorčni pogodbeni pogoji so bili oblikovani za pogodbe med uporabnikom povezanega izdelka in/ali povezane storitve ter prejemnikom podatkov, kateremu uporabnik mora ali želi dati svoje podatke v souporabo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih).

Glavna novost akta o podatkih na tem področju je, da:

—

lahko uporabnik imetniku podatkov naloži obveznost, da da podatke v souporabo s prejemnikom podatkov po lastni izbiri,

—

uporabnik v pogodbi s prejemnikom podatkov določi, za katere namene in pod katerimi pogoji lahko prejemnik podatkov uporablja podatke in jih daje v souporabo,

—

nepošteni pogodbeni pogoji v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi v primeru kršitve ali prenehanja obveznosti v zvezi s podatki niso zavezujoči, če jih je podjetju enostransko naložilo drugo podjetje.

Ta pogodba bi pogosto sledila pogodbi, sklenjeni med imetnikom podatkov in uporabnikom podatkov, ter bila sklenjena pred pogodbo, ki jo morata prav tako skleniti imetnik podatkov in prejemnik podatkov.

Ta pogodba ima modularno strukturo in čeprav bi lahko obstajala kot samostojna pogodba z uporabo vseh klavzul (kadar je glavni namen pogodbe souporaba podatkov), lahko pogodbeni stranki izbereta tudi nekatere klavzule, ki ustrezajo njunemu posebnemu položaju. Če je bila souporaba podatkov le osnovni pogoj za izpolnitev pogodbe, sklenjene za drug namen, npr. pogodbe o popravilu in vzdrževanju industrijskega stroja, bi lahko zadoščala uporaba klavzul 1.2, 1.3, 2, 3 in 4 (razen klavzule 4.1.1, točka (b)), saj bi bila vsebina preostalih klavzul v tej pogodbi verjetno zajeta v pogodbi o popravilu in vzdrževanju.

1.   Pogodbeni stranki in izdelek/povezane storitve

1.1   Pogodbeni stranki

Ta pogodba o dostopu do podatkov in njihovi uporabi se sklene med

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)

in

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: prejemnik podatkov),

v tej pogodbi skupaj imenovanima: pogodbeni stranki, in posamično: pogodbena stranka.

„Uporabnik“ je fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve.

„Prejemnik podatkov“ je tretja oseba po izbiri uporabnika. Lahko je fizična ali pravna oseba, ki deluje za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, razen uporabnika povezanega izdelka ali povezane storitve, ki ji imetnik podatkov da na voljo podatke, vključno s tretjo osebo na podlagi zahteve uporabnika, naslovljene na imetnika podatkov, ali v skladu s pravno obveznostjo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije.

Tak prejemnik podatkov lahko konkurira zadevnemu imetniku podatkov. Vendar pa vratar ni upravičen postati ali biti prejemnik podatkov.

1.2   Upravičenost prejemnika podatkov

Prejemnik podatkov izjavlja, da ni imenovan za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (1) (akt o digitalnih trgih).

1.3   Zahteva imetniku podatkov in sodelovanje pogodbenih strank

1.3.1

Pogodbeni stranki se strinjata, da

[MOŽNOST 1] [bo uporabnik od

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: imetnik podatkov)

zahteval, da prejemniku podatkov da na voljo podatke, navedene v klavzuli 2.]

[MOŽNOST 2] [uporabnik pooblasti prejemnika podatkov, da od

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: imetnik podatkov)

zahteva, da v imenu uporabnika da prejemniku podatkov na voljo podatke, navedene v klavzuli 2.]

1.3.2

Uporabnik in prejemnik podatkov bosta v dobri veri sodelovala pri vzpostavitvi ustreznega stika in sodelovanju z imetnikom podatkov. Prejemnik podatkov bo zlasti sklenil ločen pogodbeni dogovor z imetnikom podatkov (v nadaljnjem besedilu: pogodba H2R) [MOŽNOST: v tesnem sodelovanju z uporabnikom in] v skladu z veljavnim pravom, med drugim vključno z aktom o podatkih. Prejemnik podatkov mora zagotoviti, da je pogodba H2R skladna s to pogodbo.

1.3.3

Ta pogodba se sklene v zvezi z:

(a)

naslednjim(-i) povezanim(-i) izdelkom(-i) (v nadaljnjem besedilu: izdelek): (vstavite ime in dodatne specifikacije določenega povezanega izdelka, ki ga zajema pogodba);

(b)

naslednjo(-imi) povezano(-imi) storitvijo(-ami) (v nadaljnjem besedilu: povezana(-e) storitev)-ve)): (vstavite ime in dodatne specifikacije določenih povezanih storitev ali vrste povezanih storitev, ki jih zajema pogodba, če je ustrezno).

Uporabnik izjavlja, da je bodisi lastnik izdelka bodisi ima na podlagi najemne, zakupne ali podobne pogodbe pogodbeno pravico do uporabe izdelka in/ali do prejemanja povezane(-ih) storitve(-ev) na podlagi pogodbe o storitvah.

[MOŽNOST 1] [Uporabnik se zavezuje, da bo prejemniku podatkov na podlagi ustrezno utemeljene zahteve po potrebi predložil vso ustrezno dokumentacijo v podporo tej izjavi.]

[MOŽNOST 2] [Dokumentacija v podporo tej izjavi in podrobnosti o tem, kdo se šteje za uporabnika po tej pogodbi, so določene v Dodatku 5.]

2.   Podatki, ki jih zajema pogodba

Podatki, ki jih zajema ta pogodba, obsegajo vse takoj razpoložljive podatke iz izdelka ali podatke iz povezane(-ih) storitve(-ev), ki so bili ustvarjeni z uporabo izdelka ali povezanih storitev:

[MOŽNOST 1] [v smislu akta o podatkih.]

[MOŽNOST 2] [v smislu akta o podatkih, kot so navedeni v Dodatku 1.]

[MOŽNOST 3] [v smislu akta o podatkih, kot so potrebni za namene, ki so dogovorjeni v skladu s klavzulo 3 in jih je prejemnik podatkov dodatno navedel v Dodatku 2 k pogodbi H2R.]

Uporabnik ni odgovoren za kakovost, značilnosti in količino podatkov ter njihovo primernost za določen namen.

V skladu z aktom o podatkih „podatki iz izdelka“ pomeni podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi.

„Podatki iz povezane storitve“ pomeni podatke, ki predstavljajo digitalizacijo uporabnikovih dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovih dejanj med opravljanjem povezane storitve s strani ponudnika.

Podatki iz izdelka in podatki iz povezanih storitev so lahko osebni ali neosebni podatki.

„Takoj razpoložljivi podatki“ zajemajo „podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih imetnik podatkov zakonito pridobi ali jih lahko zakonito pridobi iz povezanega izdelka ali z njim povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo“.

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah, ta opredelitev ne vključuje „podatkov, ustvarjenih z uporabo povezanega izdelka, kadar zasnova povezanega izdelka ne omogoča shranjevanja ali prenosa takih podatkov zunaj komponente, v kateri so ustvarjeni, ali povezanega izdelka kot celote“ (uvodna izjava 20). „Vprašanje, katere podatke lahko povezani izdelek da na voljo, bi morala biti stvar odločitev proizvajalcev glede zasnove in, kadar je ustrezno, prava Unije ali nacionalnega prava, ki obravnava potrebe posameznih sektorjev in cilje, ali ustreznih odločitev pristojnih organov“ (uvodna izjava 14).

3.   Uporaba podatkov s strani prejemnika podatkov

Sporazumi o souporabi podatkov med uporabniki in prejemniki podatkov bi bili lahko na primer novo razmerje ali dodatek k obstoječemu razmerju med pogodbenima strankama, ne glede na to, ali gre za komercialno souporabo podatkov ali ne. Taki sporazumi bi morali biti neizključni, razen v primerih, ki so jasno opredeljeni glede obsega, podatkov, trga in namena, časovno omejeni in vključujejo ustrezno plačilo.

3.1   Dogovorjena uporaba podatkov

Uporabnik sam presodi, kateri del svojih podatkov in za kakšen namen jih bo dovolil uporabljati prejemniku podatkov ter zlasti, v kolikšnem obsegu bo prejemniku podatkov dovoljeno te podatke dajati v souporabo z drugimi tretjimi osebami.

Uporabnik lahko na primer od prejemnika podatkov zahteva, da spremlja delovanje izdelka ali z njim povezane storitve in deluje kot posrednik, ki v imenu uporabnika obvešča prodajalca opreme o garancijskih zahtevkih.

Uporabnik bi moral razmisliti tudi o tem, ali naj prejemniku dovoli dajati podatke v souporabo s komercialnimi ali nekomercialnimi subjekti. Nekomercialna souporaba podatkov lahko vključuje altruistično ali kako drugače neprofitno souporabo in uporabo za javno korist, znanstvene, statistične ali druge analitične raziskovalne namene (kadar je to ustrezno in potrebno ali se ne uporablja ali zahteva, vendar je predvideno v skladu s členom 89 splošne uredbe o varstvu podatkov, Direktivo (EU) 2019/1024 o odprtih podatkih, Uredbo (EU) 2023/138 o naborih podatkov velike vrednosti, Aktom o upravljanju podatkov (EU) 2022/868, Uredbo (EU) 2025/327 o prostorih za zdravstvene podatke in podobnimi akti) s strani prejemnika podatkov ali prek njega z ustreznimi skupnostmi, občinami, regijami, državami, nevladnimi organizacijami in drugimi nekomercialnimi organizacijami. Pri komercialni souporabi podatkov se priporoča, da se ne navaja ali uporablja izraz „prodaja“, saj lahko to za nekatere deležnike pomeni, da se prenese lastništvo/nadzor nad ustreznimi podatki ali da se taki podatki kako drugače izročijo izključno prejemniku podatkov. To ni niti potrebno niti priporočljivo, zlasti ker so podatki hkrati digitalno sredstvo in digitalno orodje ter se lahko v svojem celotnem življenjskem ciklu uporabljajo za številne namene – tudi za več komercialnih namenov – hkrati pa prejemniku podatkov še vedno zagotavljajo tržno prednost ali drugo ustvarjanje vrednosti, kar upravičuje tudi pravično plačilo uporabniku za podelitev take licence za (ponovno) uporabo podatkov.

Uporabnik bi moral oceniti posledice podelitve pravice do uporabe in, če je ustrezno, souporabe podatkov prejemniku podatkov ter razmisliti tudi o tem, ali bi bilo treba take pravice podeliti v zameno za nadomestilo.

3.1.1

Prejemnik podatkov lahko podatke uporablja samo za naslednje namene, ki ne smejo biti v nasprotju s praksami iz klavzule 3.2: (vstavite dogovorjene namene).

Primeri dogovorjenih namenov, za katere lahko prejemnik podatkov uporablja podatke:

—

zagotavljanje rednega vzdrževanja izdelka/poprodajnih storitev v zvezi z izdelkom uporabniku,

—

izvajanje raziskav na določenih področjih,

—

razvijanje novih storitev ali izboljševanje, nadgrajevanje ali ohranjanje novih izdelkov ali storitev, vključno z rešitvami umetne inteligence (UI),

—

združevanje podatkov z drugimi podatki ali ustvarjanje pridobljenih podatkov za kakršen koli zakonit namen, vključno z namenom prodaje ali drugačnega dajanja takih združenih ali pridobljenih podatkov na voljo tretjim osebam.

3.1.2

Prejemnik podatkov mora podatke izbrisati, ko niso več potrebni za dogovorjene namene.

3.2   Nepooblaščena uporaba podatkov

Prejemnik podatkov podatkov ne sme uporabljati:

(a)

za namene, ki niso dogovorjeni v klavzuli 3.1;

(b)

za noben namen, ki je v nasprotju s pravom Unije ali veljavnim nacionalnim pravom;

(c)

za oblikovanje profilov fizičnih oseb v smislu člena 4(4) splošne uredbe o varstvu podatkov, razen če je to potrebno za opravljanje storitve, ki jo zahteva uporabnik;

(d)

za razvoj izdelka, ki konkurira izdelku, ki je predmet te pogodbe;

(e)

za pridobitev vpogleda v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali njegovo uporabo izdelka ali povezane storitve na katerikoli način, ki bi lahko oslabil tržni položaj uporabnika na trgih, na katerih je dejaven, razen če je uporabnik dal dovoljenje za tako uporabo;

(f)

na način, ki negativno vpliva na varnost izdelka ali katere koli povezane storitve;

(g)

[MOŽNOST] [drugo: (navedite, zlasti načine uporabe, ki občutno škodijo pravnim interesom uporabnika)].

3.3   Uporaba osebnih podatkov s strani prejemnika podatkov

Prejemnik podatkov uporablja ali kako drugače obdeluje katere koli podatke, ki so osebni podatki, le, če za to obstaja pravna podlaga, in samo pod pogoji, določenimi v Uredbi (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) in, kjer je ustrezno, v Direktivi 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

Pri urejanju obdelave osebnih podatkov v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov (vključno z Uredbo (EU) 2016/679), morata pogodbeni stranki upoštevati, ali je uporabnik posameznik, na katerega se nanašajo vsi osebni podatki, ki jih vsebujejo podatki, ali njihov del.

3.4   Uporaba zaščitnih ukrepov

Prejemnik podatkov se zavezuje, da bo uporabljal zaščitne ukrepe za preprečevanje izgube podatkov in nepooblaščenega dostopa do podatkov, [MOŽNOST 1] [ki so razumni glede na okoliščine, ob upoštevanju stanja znanosti in tehnologije, morebitne škode, ki bi jo lahko utrpel uporabnik, ter stroškov, povezanih z zaščitnimi ukrepi.] [MOŽNOST 2] [kot je podrobno določeno v Dodatku 2.]

Pogodbeni stranki bi morali razmisliti, ali želita v ločen dodatek vključiti vse podrobnosti o tem, kako je mogoče učinkovito zaščititi pomembne interese uporabnika. Ukrepi so lahko tehnični (npr. šifriranje, požarni zidovi, deljeno shranjevanje) in organizacijski (npr. vključitev zaupanja vredne tretje osebe). Ker morajo biti ukrepi sorazmerni, se bo njihova vsebina zelo razlikovala, odvisno od narave podatkov in zadevnih interesov.

4.   Souporaba podatkov s tretjimi osebami in uporaba storitev obdelave podatkov

V skladu s členom 6(2), točka (c), akta o podatkih prejemnik podatkov „prejetih podatkov ne [sme dajati] na voljo drugi tretji osebi, razen če so podatki dani na voljo na podlagi pogodbe z uporabnikom in če druga tretja oseba sprejme vse potrebne ukrepe, o katerih se dogovorita imetnik podatkov in tretja oseba, da se ohrani zaupnost poslovnih skrivnosti“.

Če se torej uporabnik odloči, da bo prejemniku podatkov podelil to pravico, bi bilo treba vstaviti to klavzulo, po možnosti v zameno za nadomestilo.

4.1   Pogoji za souporabo podatkov

4.1.1

Prejemnik podatkov lahko podatke, ki niso osebni podatki, daje v souporabo s tretjimi osebami, če:

(a)

tretja oseba podatke uporablja izključno za naslednje namene:

(i)

pomoč prejemniku podatkov pri doseganju namenov, dogovorjenih v klavzuli 3.1;

(ii)

doseganje namenov, dogovorjenih v klavzuli 3.1, v sodelovanju s prejemnikom podatkov ali prek družb s posebnim namenom in

(iii)

[MOŽNOST] [(navedite posebne namene, za katere lahko tretje osebe uporabljajo podatke za lastne potrebe, neodvisno od prejemnika podatkov, in ali se podatki za te namene dajejo v souporabo v zameno za nadomestilo ali brezplačno) in]

(b)

tretja oseba ni imenovana za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (akt o digitalnih trgih) in

(c)

prejemnik podatkov pogodbeno zaveže tretjo osebo:

(i)

da podatkov ne bo uporabljala za namene, ki niso dogovorjeni v klavzuli 4.1.1, točka (a);

(ii)

da ne bo pridobila vpogleda v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali njegovo uporabo izdelka ali povezane storitve na kateri koli drug način, ki bi lahko oslabil tržni položaj uporabnika na trgih, na katerih je dejaven;

(iii)

da podatkov ne bo uporabljala na način, ki bi sicer občutno škodil pravnim interesom uporabnika, zlasti kadar taki podatki vsebujejo poslovno občutljive podatke ali so zaščiteni s poslovnimi skrivnostmi ali pravicami intelektualne lastnine;

(iv)

bo uporabljala zaščitne ukrepe, zahtevane v klavzuli 3.4; in

(v)

da bo izbrisala podatke, ko ti ne bodo več potrebni za namene, dogovorjene v klavzuli 4.1.1, točka (a);

(vi)

da teh podatkov ne bo dajala v nadaljnjo souporabo.

4.1.2

Dodatne podrobnosti, vključno z identiteto tretjih oseb, omejitvami uporabe podatkov s strani tretjih oseb ter dodatnimi pogoji in zaščitnimi ukrepi, so podrobno navedene v Dodatku 3.

4.1.3

Ne glede na klavzuli 4.1.1 in 4.1.2 lahko prejemnik podatkov uporablja storitve obdelave, npr. storitve računalništva v oblaku (vključno z infrastrukturo kot storitvijo, platformo kot storitvijo in programsko opremo kot storitvijo), storitve gostovanja ali podobne storitve, da za svoj račun in na lastno odgovornost doseže dogovorjene namene iz klavzule 3.2.1, točka (a). Take storitve lahko za doseganje dogovorjenih namenov iz klavzule 4.1.1, točka (a), za svoj račun in na lastno odgovornost uporabljajo tudi tretje osebe. Prejemnik podatkov daje podatke, ki so osebni podatki, v souporabo s tretjimi osebami ali jih kako drugače obdeluje le, če obstaja pravna podlaga in pod pogoji, dovoljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) in, kjer je ustrezno, Direktivo 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

5.   Nadomestilo

Prejemnik podatkov se zavezuje, da bo uporabniku plačal nadomestilo, kot je podrobno določeno v Dodatku 4.

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita o nadomestilu za uporabo in souporabo podatkov s strani prejemnika podatkov, kadar menita, da je to pošteno in razumno. O takem nadomestilu lahko na primer razmislita, če prejemnik podatkov uporablja podatke za razvoj novih izdelkov ali storitev ali če ustvari združene ali pridobljene podatke za komercialne namene. Nasprotno pa nadomestilo morda ne bo vključeno, če se podatki na primer uporabljajo izključno za potrebe katerega koli sporazuma, sklenjenega z uporabnikom.

Podobno je lahko nadomestilo potrebno za zagotovitev poštene obravnave uporabnika, če se uporabnik strinja, da lahko prejemnik podatkov v skladu s klavzulo 4.1.1, točka (a)(iii), proda podatke tretjim osebam. Če je treba plačati nadomestilo, se morata pogodbeni stranki dogovoriti o njegovi obliki, tj. ali bo nadomestilo denarno ali nedenarno.

6.   Datum začetka uporabe, trajanje pogodbe in odpoved

6.1   Datum začetka uporabe in trajanje

6.1.1

Ta pogodba [MOŽNOST 1] [začne veljati takoj] [MOŽNOST 2] [začne veljati (navedite datum)].

6.1.2

[MOŽNOST] [Ta pogodba se sklene za [MOŽNOST 1] [nedoločen čas] [MOŽNOST 2] [določen čas (navedite)], ob upoštevanju vseh razlogov za potek ali odpoved iz te pogodbe.]

6.2   Odpoved

6.2.1

Prejemnik podatkov lahko to pogodbo odpove s predhodnim obvestilom uporabniku in odpovednim rokom (navedite odpovedni rok), če je bila pogodba H2R odpovedana.

6.2.2

Če uporabnik izgubi status uporabnika, se ta pogodba odpove. Uporabnik v (navedite odpovedni rok) pošlje obvestilo prejemniku podatkov.

6.2.3

[MOŽNOST če pogodba velja za nedoločen čas ali če pogodbeni stranki želita omogočiti odpoved brez navedbe razloga] [Vsaka pogodbena stranka lahko to pogodbo odpove kadar koli pred začetkom ali med trajanjem pogodbenega obdobja s predhodnim obvestilom drugi pogodbeni stranki in odpovednim rokom (navedite obdobje)] [MOŽNOST] Če uporabnik odpove to pogodbo v skladu s to klavzulo pred (vstavite čas ali najkrajše pogodbeno obdobje), mora drugi pogodbeni stranki plačati nadomestilo za stroške, nastale v zvezi z izvajanjem te pogodbe, kot sledi: (navedite, kot je ustrezno).

V primerih, ko je uporabnik pogodbeno zavezan dajati podatke v souporabo s prejemnikom podatkov, ta klavzula ne bi smela biti vključena, saj bi lahko prišlo do kršitve druge pogodbe.

6.3   Učinki poteka ali odpovedi

6.3.1

S potekom pogodbenega obdobja ali odpovedjo te pogodbe sta obe pogodbeni stranki razbremenjeni svoje obveznosti glede izpolnjevanja in prevzemanja prihodnjih obveznosti, vendar potek ali odpoved ne vpliva na pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka poteka ali odpovedi.

Potek ali odpoved ne vpliva na nobeno določbo, ki naj bi veljala tudi po prenehanju veljavnosti te pogodbe, zlasti na morebitne omejitve glede dovoljene uporabe in souporabe podatkov s strani prejemnika podatkov v skladu s klavzulama 3 in 4, klavzulo 8.1 o zaupnosti, klavzulo 8.3 o pravu, ki se uporablja, in klavzulo 8.6 o reševanju sporov.

6.3.2

Odpoved ali potek pogodbe ima zlasti naslednje učinke:

(a)

prejemnik podatkov nemudoma preneha priklicevati podatke, ustvarjene ali zabeležene od datuma odpovedi ali poteka;

(b)

[MOŽNOST] prejemnik podatkov ima še vedno pravico, da [MOŽNOST (navedite čas)] uporablja in daje v souporabo podatke, ustvarjene ali zabeležene pred datumom odpovedi ali poteka, kot je določeno v klavzulah 3 in 4.

V nekaterih primerih bo moral prejemnik podatkov morda izvesti naložbo v souporabo podatkov, na primer s prilagoditvijo svoje digitalne infrastrukture; naložba se bo sčasoma amortizirala. V tem primeru se bosta pogodbeni stranki morda želeli prepričati, da bo prejemnik podatkov od pogodbene stranke, ki odpove pogodbo, prejel nadomestilo. Višina nadomestila bi morala biti določljiva.

7.   Pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti

7.1   Primeri neizpolnitve obveznosti

7.1.1

Neizpolnitev obveznosti s strani pogodbene stranke je bistvena, če:

(a)

je zaradi neizpolnitve obveznosti druga pogodbena stranka bistveno prikrajšana za to, kar je lahko upravičeno pričakovala po tej pogodbi, razen če pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, tega rezultata ni predvidela in ga ni mogla razumno predvideti, ali

(b)

je iz okoliščin jasno, da se ni mogoče zanesti na to, da bo pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, v prihodnje obveznosti izpolnjevala.

7.1.2

Neizpolnitev obveznosti pogodbene stranke je opravičljiva, če je posledica ovire, na katero ta pogodbena stranka ne more vplivati, in če od pogodbene stranke ob sklenitvi te pogodbe ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo oviro upoštevala ali da se bo oviri ali njenim posledicam izognila ali jih odpravila.

7.1.3

Kadar je ovira le začasna, oprostitev neizpolnitve obveznosti s strani pogodbene stranke velja za obdobje, v katerem ovira obstaja. Če pa zamuda povzroči bistveno neizpolnitev, jo lahko druga pogodbena stranka šteje za takšno.

Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, mora zagotoviti, da druga pogodbena stranka prejme obvestilo o oviri in njenem vplivu na njeno zmožnost izpolnjevanja obveznosti, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, seznanjena ali bi se lahko razumno pričakovalo, da je bila seznanjena, s temi okoliščinami. Druga pogodbena stranka je upravičena do odškodnine za gospodarsko škodo, ki je posledica dejstva, da ni prejela takega obvestila.

7.2   Pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti

7.2.1

Če ena od pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ima druga pogodbena stranka na voljo pravna sredstva, navedena v naslednjih klavzulah, in sicer brez poseganja v katera koli pravna sredstva, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom.

7.2.2

Pravna sredstva, ki niso nezdružljiva, je mogoče kumulirati.

7.2.3

Pogodbena stranka ne sme uveljavljati pravnega sredstva, kolikor je sama povzročila neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke, na primer kadar zaradi pomanjkljivosti v njeni lastni podatkovni infrastrukturi druga pogodbena stranka ni mogla ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti. Prav tako ne sme uveljavljati odškodninskega zahtevka za nastalo škodo, kolikor bi lahko škodo zmanjšala s sprejetjem razumnih ukrepov.

7.2.4

Oškodovana pogodbena stranka lahko:

(a)

odpove to pogodbo s takojšnjim učinkom brez kazni z obvestilom drugi pogodbeni stranki, če:

(i)

neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke pomeni bistveno neizpolnitev obveznosti ali

(ii)

je v primeru neizpolnitve obveznosti, ki ni bistvena, oškodovana pogodbena stranka poslala obvestilo, v katerem je določila razumno obdobje za odpravo neizpolnitve obveznosti, to obdobje pa je poteklo, ne da bi druga pogodbena stranka izpolnila obveznost;

(b)

zahteva odškodnino za gospodarsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, ki ni opravičljiva v skladu s klavzulo 7.1.2; pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, je odgovorna samo za škodo, ki jo je ob sklenitvi te pogodbe predvidela ali bi se lahko razumno pričakovalo, da jo je predvidela kot verjetno posledico njene neizpolnitve obveznosti, razen če je bila neizpolnitev obveznosti namerna ali storjena iz hude malomarnosti;

(c)

zahteva, da pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, brez nepotrebnega odlašanja izpolni svoje obveznosti iz te pogodbe, razen če bi bilo to nezakonito ali nemogoče ali če bi določena izpolnitev obveznosti pogodbeni stranki, ki ni izpolnila obveznosti, povzročila stroške, ki bi bili nesorazmerni s koristmi, ki bi jih imela druga pogodbena stranka; [MOŽNOST] [če pogodbena stranka ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe, v vsakem primeru plača kazni, ki so podrobno določene v Dodatku 6 in ki jih pogodbeni stranki štejeta za odškodnino v smislu klavzule 7.2.4, točka (b); pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, ima pravico zahtevati, da se kazen zniža na razumen znesek, če lahko dokaže, da je kazen skrajno pretirana glede na škodo, ki je posledica neizpolnitve obveznosti.]

8.   Splošne določbe

8.1   Zaupnost

8.1.1

Naslednje informacije je treba šteti za zaupne:

(a)

informacije, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, finančni položaj ali kateri koli drug vidik v zvezi s poslovanjem druge pogodbene stranke, razen če je druga pogodbena stranka te informacije objavila;

(b)

(če je ustrezno) informacije, ki določajo podlago za izračun nadomestila;

(c)

informacije, ki se nanašajo na imetnika podatkov in katero koli drugo zaščiteno tretjo osebo, razen če je zaščitena tretja oseba te informacije objavila.

8.1.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta sprejeli vse razumne ukrepe za varno shranjevanje in popolno zaupnost informacij iz klavzule 8.1.1 ter da takih informacij ne bosta razkrili ali dali na voljo tretjim osebam, razen če:

(a)

je ena od pogodbenih strank pravno zavezana razkriti ali dati na voljo ustrezne informacije ali

(b)

mora ena od pogodbenih strank razkriti ali dati na voljo ustrezne informacije, da bi izpolnila svoje obveznosti iz te pogodbe, ali

(c)

je ena od pogodbenih strank pridobila predhodno soglasje druge pogodbene stranke ali subjekta, ki je predložil zaupne informacije ali na katerega vpliva njihovo razkritje.

8.1.3

V vsakem primeru lahko uporabnik in prejemnik podatkov imetniku podatkov razkrijeta ali dasta na voljo take informacije, kot so potrebne za identifikacijo prejemnika podatkov ali uporabnika ali vzpostavitev stika z njim za sklenitev pogodbe H2R iz klavzule 1.3.2.

8.1.4

Te obveznosti glede zaupnosti ostanejo v veljavi tudi po odpovedi pogodbe, in sicer (navedite obdobje).

8.1.5

S temi obveznosti glede zaupnosti se ne odpravljajo nobene strožje obveznosti iz (i) Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov), (ii) določb za izvajanje Direktive 2002/58/ES ali Direktive (EU) 2016/943 ali (iii) katerega koli drugega prava Unije ali držav članic.

8.2   Komunikacijska sredstva

Vsa uradna obvestila ali druga sporočila, ki se zahtevajo ali so dovoljena na podlagi te pogodbe, morajo biti v pisni obliki in se lahko dostavijo osebno, pošljejo po pošti s predplačano poštnino ali posredujejo po elektronski poti, vključno z elektronsko pošto, pod pogojem, da pošiljatelj obdrži dokazilo o pošiljanju na spodaj navedene naslove:

Pogodbena stranka

Kontaktna oseba

E-naslov

Telefon

Naslov

Uporabnik

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Prejemnik podatkov

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Za vsako tako obvestilo ali sporočilo se šteje, da je prejeto:

(a)

če je dostavljeno osebno, na dan dostave;

(b)

če je poslano po pošti s predplačano poštnino, na tretji delovni dan po pošiljanju;

(c)

če je poslano po elektronski poti, na dan pošiljanja, pod pogojem, da pošiljatelj ni prejel nobenega sporočila o napaki, ki bi nakazovalo, da obvestilo ali sporočilo ni bilo dostavljeno.

8.3   Celotna pogodba, spremembe in ločljivost

8.3.1

Ta pogodba (skupaj z njenimi dodatki in vsemi drugimi dokumenti, navedenimi v njej) predstavlja celotno pogodbo med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe ter nadomesti vse predhodne – ustne ali pisne – sporazume ali pogodbe in dogovore med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe.

8.3.2

Vsaka sprememba te pogodbe je veljavna le, če se pogodbeni stranki o njej dogovorita v pisni obliki, med drugim v kateri koli elektronski obliki.

8.3.3

Če se ugotovi, da je katera koli določba te pogodbe iz kakršnega koli razloga nična, neveljavna, izpodbojna ali neizvršljiva, in če je to določbo mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, to ne bo vplivalo na te preostale določbe, ki bodo še naprej veljavne in izvršljive, razen če navedene določbe ni mogoče ločiti od preostalih določb te pogodbe. Vse nastale vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi je treba obravnavati v skladu s klavzulo 8.4.

8.4   Pravo, ki se uporablja

To pogodbo ureja pravo (navedite državo članico).

8.5   Razlaga

8.5.1

Ta pogodba se sklene med pogodbenima strankama ob upoštevanju njunih pravic in obveznosti v skladu z aktom o podatkih. Vsako določbo v tej pogodbi je treba razlagati tako, da je skladna z aktom o podatkih in drugim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, ter z vsakim veljavnim nacionalnim pravom, ki je združljivo s pravom Unije in od katerega ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

8.5.2

Če vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi ni mogoče odpraviti na način iz klavzule 8.5.1, je treba to pogodbo razlagati v skladu s pravili razlage, določenimi v veljavnem pravu (glej klavzulo 8.4).

8.6   Reševanje sporov

8.6.1

Pogodbeni stranki soglašata, da si bosta po najboljših močeh prizadevali za sporazumno rešitev sporov in da bosta pred predložitvijo zadeve sodišču spor predložili (vstavite ime in kontaktne podatke določenega organa za reševanje sporov; za spore v njegovi pristojnosti, kot so opredeljeni v členu 10(1) akta o podatkih, je lahko pristojen kateri koli organ za reševanje sporov v državi članici, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10 akta o podatkih).

8.6.2

[MOŽNOST, če je uporabnik podjetje] [Sodišča (navedite državo članico) bodo imela izključno pristojnost za obravnavo zadeve v zvezi s to pogodbo.]

Dodatek 1 vsebuje opis podatkov.

[pripravita pogodbeni stranki]

V Dodatku 2 so navedeni zaščitni ukrepi, ki jih mora sprejeti prejemnik podatkov.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 3 vsebuje informacije o dajanju podatkov s strani prejemnika podatkov v souporabo s tretjimi osebami.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 4 vsebuje informacije o nadomestilu uporabniku za uporabo in souporabo podatkov s strani prejemnika podatkov.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 5 vsebuje dokumentacijo o lastništvu izdelka ali pogodbenih pravicah do uporabe izdelka ali povezanih storitev.

[pripravita pogodbeni stranki]

[MOŽNOST] Dodatek 6 vsebuje podrobnosti o kaznih.

[pripravita pogodbeni stranki]


(1)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/1925/oj).


PRILOGA IV

VZORČNI POGODBENI POGOJI

za pogodbe med imetniki podatkov in prejemniki podatkov o dajanju podatkov na voljo na zahtevo uporabnikov povezanih izdelkov in povezanih storitev

Ti vzorčni pogodbeni pogoji so bili oblikovani za pogodbe med imetnikom podatkov in prejemnikom podatkov, ki je podjetje, kadar mora imetnik podatkov (v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2023/2854 – v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) prejemniku podatkov na njegovo zahtevo dati na voljo podatke iz povezanega izdelka in/ali podatke iz povezane storitve.

Glavna novost akta o podatkih na tem področju je, da:

—

mora imetnik podatkov dati podatke v souporabo s prejemnikom podatkov na podlagi zahteve uporabnika (z zaščitnimi ukrepi za podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost),

—

lahko imetnik podatkov od prejemnika podatkov zahteva razumno nadomestilo,

—

nepošteni pogodbeni pogoji v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi v primeru kršitve ali prenehanja obveznosti v zvezi s podatki niso zavezujoči, če jih je podjetju enostransko naložilo drugo podjetje.

Ta pogodba ima modularno strukturo in čeprav se lahko uporablja kot celovita pogodba, lahko pogodbeni stranki izbereta tudi nekatere klavzule, ki ustrezajo njunemu posebnemu položaju. Več klavzul vsebuje možnosti, pri čemer bi morali pogodbeni stranki razmisliti o svojih posebnih potrebah, poslovnih odnosih in interesih, da bi izbrali možnost, ki najbolj ustreza njuni pogodbi.

Nekatere klavzule so tudi označene (če je ustrezno) in bi jih bilo treba vključiti, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Čeprav vzorčne pogodbene pogoje priporoča Komisija, niso zavezujoči in pogodbeni stranki lahko od njih vedno odstopata.

Ti vzorčni pogodbeni pogoji se lahko z ustreznimi spremembami uporabljajo tudi, kadar mora imetnik podatkov dati podatke na voljo prejemniku podatkov v skladu z drugim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije.

1.   Pogodbeni stranki, uporabnik, ki vloži zahtevo, in izdelek/povezana(-e) storitev(-ve)

1.1   Pogodbeni stranki

Ta pogodba o dostopu do podatkov in njihovi uporabi se sklene

med

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: imetnik podatkov)

in

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: prejemnik podatkov),

v tej pogodbi skupaj imenovanima: pogodbeni stranki, in posamično: pogodbena stranka.

Pogodbeni stranki morata tukaj opredeliti, kdo je imetnik podatkov in kdo prejemnik podatkov v smislu člena 2, točki (13) in (14) akta o podatkih.

V skladu z aktom o podatkih „imetnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu z aktom o podatkih, veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklicala ali ustvarila med opravljanjem povezane storitve.

V skladu z aktom o podatkih „prejemnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, razen uporabnika povezanega izdelka ali povezane storitve, ki ji imetnik podatkov da na voljo podatke, vključno s tretjo osebo, na podlagi zahteve uporabnika, naslovljene na imetnika podatkov, ali v skladu s pravno obveznostjo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije. V skladu s členom 1(3), točka (d), akta o podatkih morajo imetniki podatkov podatke dati na voljo le „prejemnikom podatkov v Uniji“. Podatkov jim ni treba dati na voljo prejemnikom podatkov, ki imajo sedež zunaj Unije.

1.2   Uporabnik, ki je vložil zahtevo, izdelek/povezana(-e) storitev(-ve)

1.2.1

Ta pogodba temelji na skupni predpostavki pogodbenih strank, da mora imetnik podatkov v skladu s členom 5 akta o podatkih dati podatke na voljo prejemniku podatkov, kadar to od njega zahteva

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: uporabnik, ki je vložil zahtevo) ali se to zahteva v njegovem imenu,

in da je uporabnik, ki je vložil zahtevo, uporabnik (v smislu člena 2, točka (12), akta o podatkih):

naslednjega izdelka: (vstavite ime in dodatne specifikacije določenega povezanega izdelka ali vrste izdelkov, ki jih zajema pogodba) in/ali

naslednje(-ih) povezane(-ih) storitve(-ev): (po potrebi vstavite ime in dodatne specifikacije določene(-ih) povezane(-ih) storitve(-ev) ali vrste povezane(-ih) storitve(-ev), ki jih zajema pogodba.).

Pogodbeni stranki morata tukaj opredeliti, kdo je uporabnik v smislu člena 2, točka (12), akta o podatkih, ki vloži zahtevo pri imetniku podatkov v skladu s členom 5 akta o podatkih.

„Uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve.

Pogodbeni stranki morata tudi opredeliti, kateri povezani izdelek in, če je ustrezno, katero povezano storitev uporablja uporabnik, ki je vložil zahtevo.

V skladu z aktom o podatkih „povezani izdelek“ pomeni stvar:

(i)

ki pridobiva, ustvarja ali zbira podatke o svoji uporabi ali okolju;

(ii)

ki lahko sporoča podatke iz izdelka preko elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi;

(iii)

katere glavna funkcija ni shranjevanje, obdelava ali posredovanje podatkov v imenu tretjih oseb razen uporabnika.

„Povezana storitev“ pomeni digitalno storitev (razen elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s programsko opremo), ki:

(i)

je ob nakupu, najemu ali zakupu z izdelkom povezana tako, da brez nje povezani izdelek ne bi mogel opravljati ene ali več svojih funkcij, ali

(ii)

ki jo z izdelkom naknadno poveže proizvajalec ali tretja oseba, da obogati, posodobi ali prilagodi funkcionalnost povezanega izdelka.

2.   Podlaga za pogodbo

2.1   Kakovost uporabnika, ki je vložil zahtevo, in obstoj veljavne zahteve

2.1.1

Vsaka pogodbena stranka izjavlja, da je po njeni najboljši vednosti uporabnik, ki je vložil zahtevo, uporabnik (v smislu člena 2, točka (12), akta o podatkih) izdelka in povezane(-ih) storitve(-ev) iz klavzule 1.2.1.

2.1.2

Vsaka pogodbena stranka izjavlja, da uporabnik, ki je vložil zahtevo, zahteva, da imetnik podatkov da prejemniku podatkov na voljo podatke, določene v klavzuli 3.1. Dokazila o zahtevi so priložena tej pogodbi v Dodatku 1.

2.1.3

(če je ustrezno) Vsaka pogodbena stranka izjavlja, da je po njeni najboljši vednosti pogodbena stranka, ki deluje v imenu uporabnika, ki je vložil zahtevo, od uporabnika, ki je vložil zahtevo, prejela potrebno pooblastilo za predložitev te zahteve v skladu z veljavno zakonodajo. Dokazilo o pooblastilu je priloženo tej pogodbi v Dodatku 1.

V skladu z aktom o podatkih lahko zahtevo vloži tretja oseba, ki deluje v imenu uporabnika, ki je vložil zahtevo. Ta tretja oseba je lahko na primer posrednik podatkov ali kateri koli drug posrednik ali zastopnik, vključno s samim prejemnikom podatkov.

Če tretja oseba, vključno s prejemnikom podatkov, trdi, da jo je uporabnik, ki je vložil zahtevo, pooblastil, to očitno predstavlja potencialno možnost zlorabe v primerjavi z običajnim primerom zahteve. Zato morata pogodbeni stranki sprejeti razumne ukrepe, da se prepričata, da ni prišlo do goljufije ali manipulacije in da je bila ta zahteva pravilno vložena.

2.1.4

Vsaka pogodbena stranka izjavlja, da je po njeni najboljši vednosti zahteva veljavna v skladu z veljavnim pravom, da ni bila umaknjena in da ni potekla.

Če obstajajo znaki, da je zahteva neveljavna ali je bila umaknjena, morata pogodbeni stranki sprejeti razumne ukrepe, da preverita, ali je zahteva kljub temu veljavna. V nasprotnem primeru imetnik podatkov morda ne bo smel dati podatkov v souporabo s prejemnikom podatkov in je za takšno ravnanje lahko odgovoren. Prejemnik podatkov je lahko odgovoren tudi, če zahteva podatke, ki jih nima pravice zahtevati.

Veljavnost zahteve je v skladu z veljavnim pravom lahko odvisna od številnih dejavnikov. Na primer, da bi bila zahteva pravno veljavna, bi bilo lahko potrebno, da:

—

se šteje za prostovoljno dano, dovolj informirano in izrecno izjavo volje uporabnika, ki je vložil zahtevo,

—

je dana z zahtevano pravno sposobnostjo.

2.2   Upravičenost prejemnika podatkov

2.2.1

Prejemnik podatkov izjavlja, da med njim in uporabnikom, ki je vložil zahtevo, obstaja veljavna pogodba, ki mu omogoča uporabo podatkov, in da se bodo v skladu z navedeno pogodbo ti podatki uporabljali izključno za (vstavite namen(-e) v skladu s pogodbo med prejemnikom podatkov in uporabnikom, ki je vložil zahtevo):

(če lahko podatki razkrijejo poslovne skrivnosti) Prejemnik podatkov izjavlja, da so podatki nujno potrebni za izpolnitev tega namena.

V skladu s členom 6(1) akta o podatkih lahko prejemnik podatkov zadevne podatke uporablja le na podlagi sklenjene pogodbe in za namene, dogovorjene z uporabnikom. Prejemnik podatkov bi moral tukaj navesti izjave, ki potrjujejo, da to drži. Če te izjave niso ali niso več pravilne, lahko imetnik podatkov odpove pogodbo v skladu s klavzulo 2.4.3.

Pogodbeni stranki bi si morali prizadevati, da dogovorjene namene opredelita tako, da lahko imetnik podatkov ugotovi, ali je uporaba podatkov s strani prejemnika podatkov dovoljena, vendar ne tako podrobno, da bi imetniku podatkov razkrili zaupne poslovne zamisli, ki pripadajo prejemniku podatkov.

Kadar gre za poslovne skrivnosti imetnika podatkov, je treba razkriti vse namene, da lahko imetnik podatkov oceni, ali je zagotavljanje podatkov nujno potrebno za doseganje navedenega namena.

2.2.2

Prejemnik podatkov izjavlja, da ni imenovan za „vratarja“ v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (akt o digitalnih trgih).

2.3   Skladnost z zakonodajo o varstvu podatkov

2.3.1

Če se podatki štejejo za osebne podatke, vsaka pogodbena stranka izjavlja, da so skladni z Uredbo (EU) 2016/679 in, kjer je ustrezno, Direktivo 2002/58/ES.

2.3.2

Zlasti kadar uporabnik, ki je vložil zahtevo, ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko imetnik podatkov da podatke, ki so osebni podatki, na voljo prejemniku podatkov le v obsegu, dovoljenem v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in, kjer je ustrezno, Direktivo 2002/58/ES.

Pojem „osebni podatki“ iz splošne uredbe o varstvu podatkov je zelo širok. Zajema vse podatke, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo, tj. fizično osebo, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti na podlagi identifikatorjev, kot so ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali na podlagi enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto navedene fizične osebe.

Neosebni podatki lahko postanejo osebni podatki, na primer kadar so del mešanega nabora podatkov, kadar so združeni z novimi podatki in kadar rezultat te kombinacije omogoča, da se ti podatki povežejo z določenim ali določljivim posameznikom. To se lahko zgodi tudi, kadar se pojavijo nove zmogljivosti za obdelavo podatkov.

Pogodbeni stranki bi morali najprej skrbno oceniti obstoj osebnih podatkov v podatkih ter svojo vlogo in vlogo uporabnika v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov:

—

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se informacije nanašajo,

—

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drug organ, ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov; kadar so nameni in sredstva take obdelave določeni z zakonom, je lahko upravljavec določen z zadevnim zakonom,

—

„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drug organ, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca,

—

„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drug organ, ki so mu bili osebni podatki razkriti, ne glede na to, ali je tretja oseba ali ne (kar ne vključuje javnih organov, ki lahko prejmejo osebne podatke v okviru posamezne poizvedbe v skladu z veljavnim pravom).

Pogodbeni stranki bi morali upoštevati, da ima lahko posamezen subjekt več kot eno vlogo, odvisno od namena obdelave, in/ali da lahko vlogo opravlja skupaj z drugim subjektom.

V skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov je potrebna pravna podlaga, da se omogoči souporaba podatkov s prejemnikom podatkov. Morebitna pravna podlaga za souporabo osebnih podatkov, kadar uporabnik, ki je vložil zahtevo, ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, bi lahko bila privolitev zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 6(1), točka (a), ali pravni interes v smislu člena 6(1), točka (f), splošne uredbe o varstvu podatkov. Pri presojanju obstoja takega pravnega interesa se lahko upošteva obveznost dajanja podatkov na voljo v skladu s členom 5 akta o podatkih, čeprav ta obveznost sama po sebi ni zadostna pravna podlaga.

2.4   Netočnost izjav

2.4.1

Vsaka pogodbena stranka, ki izve, da katera koli izjava iz klavzul 2.1 do 2.3 ni ali ni več točna ali v bližnji prihodnosti ne bo več točna, mora o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestiti drugo pogodbeno stranko, razen če je druga pogodbena stranka s tem dejstvom že seznanjena ali bi morala biti že seznanjena.

Če katera koli izjava iz klavzul 2.1 do 2.3 ni ali ni več točna, bi morala pogodbena stranka sprejeti ustrezne ukrepe. Zlasti če je uporabnik, ki je vložil zahtevo, prodal izdelek in preneha biti uporabnik ter imetnik podatkov prejme ustrezne informacije, bi moral imetnik podatkov odpovedati pogodbo s prejemnikom podatkov v zvezi s takim uporabnikom. V obvestilu o odpovedi bi moral navesti razlog za odpoved. Zgolj obveščanje v tem primeru ne bi zadoščalo, saj stanja ni mogoče popraviti. Če želi prejemnik podatkov še naprej prejemati podatke, se mora obrniti na novega uporabnika. Vendar lahko pogodbeni stranki v nekaterih primerih odpravita kršitev zastopanja. To bi bilo na primer mogoče, kadar zahtevo uporabnika izda nepooblaščena oseba (npr. zaposleni, ki ni imel pooblastil za zastopanje podjetja uporabnika). V takem primeru lahko veljavno pravo omogoča potrditev takega ukrepa z retroaktivnim učinkom.

2.4.2

Ko zadevna pogodbena stranka izve za to stanje, mora ustrezno ukrepati in v največji možni meri popraviti netočnost izjave. Glede na okoliščine lahko to vključuje obveščanje uporabnika, ki je vložil zahtevo, ali katere koli zaščitene tretje osebe, na katero to vpliva, ali začasno prekinitev dajanje podatkov na voljo s strani imetnika podatkov ali uporabo podatkov s strani prejemnika podatkov, če sta dajanje podatkov na voljo ali njihova uporaba postala nezakonita.

2.4.3

Če se stanje ne popravi in ga ni mogoče popraviti, je treba to pogodbo odpovedati s pisnim obvestilom o odpovedi, v katerem ena od pogodbenih strank drugi navede razloge za odpoved.

Odpoved začne veljati takoj. Če netočnost vpliva le na del podatkov, ki jih zajema ta pogodba, mora odpoved veljati le za zadevni del.

Učinke odpovedi ureja klavzula 7.3.

3.   Dajanje podatkov na voljo

3.1   Podatki, ki jih zajema pogodba

3.1.1

Podatki, ki jih zajema ta pogodba, obsegajo takoj razpoložljive podatke iz izdelka ali podatke iz povezane(-ih) storitve(-ev) v smislu akta o podatkih, opredeljene v zahtevi uporabnika, ki je vložil zahtevo, v skladu s členom 5 akta o podatkih, ter vključujejo neosebne in osebne podatke (v nadaljnjem besedilu: podatki).

Podatki so podrobno navedeni v Dodatku 2.

Če je treba med trajanjem te pogodbe prejemniku podatkov dati na voljo podatke, ki niso navedeni v Dodatku 2, se Dodatek 2 ustrezno spremeni.

Pogodbeni stranki bi morali v Dodatku 2 navesti podatke in metapodatke, ki jih zajema ta pogodba, v skladu z zahtevo uporabnika, ki je vložil zahtevo.

V skladu s členom 5 ter členom 2(15), (16) in (17) akta o podatkih so lahko ti podatki le takoj razpoložljivi podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve:

—

„podatki iz izdelka“ so podatki, ustvarjeni z uporabo izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi,

—

„podatki iz povezane storitve“ so podatki, ki predstavljajo digitalizacijo uporabniških dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovega delovanja med opravljanjem povezane storitve,

—

takoj razpoložljivi podatki so podatki, ki jih lahko imetnik podatkov zakonito pridobi iz izdelka ali povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo.

Ker so v tej pogodbi določene ureditve za dajanje podatkov na voljo prejemniku podatkov na zahtevo uporabnika, ki je vložil zahtevo, so ti podatki tisti, ki so opredeljeni v zahtevi.

Opis podatkov mora zadoščati za določitev, kateri podatki so zajeti v posebni ureditvi, če obstaja. Pogodbeni stranki bi morali zlasti določiti podrobnosti v zvezi s tem, kateri podatki se štejejo za osebne podatke.

3.2   Značilnosti podatkov in ureditve dostopa

3.2.1

Imetnik podatkov mora dati podatke na voljo prejemniku podatkov, pri čemer morajo biti podatki vsaj enake kakovosti, kot so bili, ko so bili dani na voljo imetniku podatkov, ter v vsakem primeru v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, skupaj z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov.

„Metapodatki“ pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov. V skladu s členom 5(1) akta o podatkih morajo biti metapodatki dani na voljo skupaj s podatki, če so metapodatki „potrebn[i] za razlago in uporabo“ podatkov.

Čeprav ustrezni metapodatki, potrebni za razlago in uporabo teh podatkov, niso določeni in jih je zato treba opredeliti za vsak primer posebej, akt o podatkih določa, da „[bi morali] [p]odatki, ki se jih da na voljo, [...] vključevati ustrezne metapodatke, vključno z njihovim osnovnim kontekstom in časovnim žigom, da se podatke napravi uporabne, kombinirano z drugimi podatki, kot so podatki, ki so razvrščeni in opredeljeni z drugimi podatkovnimi točkami v zvezi z njimi, ali reformatirani v splošno uporabljano obliko zapisa“ (uvodna izjava 15 akta o podatkih).

3.2.2

Prejemniku podatkov morajo biti podatki dostopni

(a)

enostavno in varno;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja,

(če je ustrezno) (c) neprekinjeno in v realnem času.

3.2.3

Da bi izpolnili zahteve iz klavzul 3.2.1 in 3.2.2, se pogodbeni stranki dogovorita o specifikacijah iz Dodatka 2.

V skladu s členom 5(1) akta o podatkih morajo biti podatki na voljo brez nepotrebnega odlašanja ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času.

Ker obstajajo različni načini izvajanja teh pravnih zahtev, bi se morali pogodbeni stranki v Dodatku 2 dogovoriti o vseh podrobnostih glede zagotavljanja dostopa.

Pri tem bi se morali najprej odločiti, ali želita zagotoviti:

—

popoln prenos podatkov, tj. prenos kopije podatkov na nosilec podatkov, ki je pod nadzorom prejemnika podatkov:

—

s prenosom, ki ga sproži imetnik podatkov („push“), kot je spletni prenos, nalaganjem v oblačni prostor uporabnika ali dobavo fizičnega nosilca podatkov, na katerem so podatki shranjeni, ali

—

s priklicem, ki ga sproži prejemnik podatkov („pull“), na primer z zagotovitvijo vmesnika za aplikacijsko programiranje (API), dostopa do oblačnega prostora imetnika podatkov ali podobnih orodij, ki prejemniku podatkov omogočajo dostop do podatkov in njihovo izvlečenje, ali

—

dostop do podatkov na mestu, kjer so shranjeni, kar pomeni, da dostop do podatkov in njihova obdelava potekata na nosilcu podatkov, ki je pod nadzorom imetnika podatkov ali zaupanja vredne tretje osebe, na primer tako, da se uporabnik prijavi v namenski prostor na strežnikih imetnika podatkov ali zaupanja vredne tretje osebe, vendar se podatki ne prenesejo na nosilec podatkov, ki je pod nadzorom prejemnika podatkov, razen če so sprejete posebne ureditve.

Popoln prenos daje uporabniku največjo svobodo, vendar znatno zmanjšuje zmožnost imetnika podatkov, da prepreči zlorabe.

Dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, povečuje tveganje za prejemnike podatkov, da bodo njihove poslovne zamisli postale znane, vendar tudi znatno povečuje zmožnost imetnika podatkov, da prepreči zlorabe.

Poleg popolnega prenosa in dostopa do mesta, kjer so podatki shranjeni, obstajajo dodatne tehnične možnosti, vključno z dostopom na napravi uporabnika, ki je vložil zahtevo.

Če se pogodbeni stranki odločita za dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, je treba razrešiti številne podrobnosti, vključno s tem, kako zagotoviti, da poslovne zamisli prejemnika podatkov ne bodo razkrite, in katere podatke lahko prejemnik podatkov prenese na nosilec podatkov, ki je pod njegovim nadzorom (npr. podatke, ki so pridobljeni ali izhajajo iz dejavnosti obdelave prejemnika podatkov).

Na splošno pogoji za dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, ne smejo oslabiti nobene od pravic, ki jih ima uporabnik, ki je vložil zahtevo, ali prejemnik podatkov v skladu z aktom o podatkih ali drugim veljavnim pravom.

Dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni na nosilcu podatkov, ki ga nadzoruje zaupanja vredna tretja oseba, je pogosto bolj zaželen kot dostop na nosilcu podatkov, ki ga nadzoruje imetnik podatkov. Dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, bi moral običajno še vedno pomeniti oddaljeni dostop, dostop na kraju samem pa bi moral biti omejen na izjemne primere z najvišjo stopnjo občutljivosti.

Pogodbeni stranki morata določiti tudi časovni okvir dostopa do podatkov. V skladu s členom 5(1) akta o podatkih morajo biti podatki na zahtevo uporabnika na voljo brez nepotrebnega odlašanja ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času.

Vendar tak dostop ni vedno potreben za doseganje namenov, dogovorjenih med prejemnikom podatkov in uporabnikom, ki je vložil zahtevo, v posameznem primeru. Zato se morata pogodbeni stranki dogovoriti o vprašanjih v zvezi s časovnim okvirom dostopa do podatkov, na primer o tem, ali se dostop, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, zagotavlja v realnem času, in če ne, kako pogosto.

Pogodbeni stranki morata upoštevati tudi vrsto nadaljnjih vprašanj, kot so, katere poverilnice za dostop so potrebne ter kateri zaposleni prejemnika podatkov lahko dostopajo do podatkov in koliko je takih zaposlenih.

3.2.4

Če so podatki dani na voljo v skladu s specifikacijami iz Dodatka v zvezi z značilnostmi podatkov in ureditvami dostopa ter če se zdi, da dogovorjene specifikacije ne zadoščajo za izpolnitev zahtev iz klavzul 3.2.1 in 3.2.2, se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta začeli pogajanja v dobri veri in specifikacije prilagodili tako, da bodo izpolnjevale dogovorjene zahteve.

3.2.5

Imetnik podatkov mora v skladu s členom 5 akta o podatkih prejemniku podatkov zagotoviti informacije, potrebne za dostop do podatkov ali njihovo prejemanje.

To vključuje zlasti zagotavljanje informacij, ki so takoj na voljo imetniku podatkov, o izvoru podatkov in vseh pravicah, ki bi jih lahko imele tretje osebe v zvezi s podatki, kot so pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov), ali dejstvih, na podlagi katerih bi lahko nastale take pravice.

Imetnik podatkov te informacije navede v Dodatku 2.

Pogodbeni stranki se lahko prosto dogovorita o kakršni koli dodatni podpori, ki presega zahteve iz akta o podatkih, in sicer brezplačno ali za plačilo.

3.2.6

Imetnik podatkov se zavezuje, da ne bo hranil nobenih informacij o dostopu prejemnika podatkov do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za:

(a)

pravilno izvajanje (i) zahteve za dostop uporabnika, ki je vložil zahtevo, in (ii) te pogodbe;

(b)

varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture ter

(c)

skladnost s pravnimi obveznostmi imetnika podatkov glede hrambe takih informacij.

3.3   Povratne zanke

3.3.1

Če prejemnik podatkov ugotovi incident v zvezi s klavzulo 3.1 o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, ali klavzulo 3.2 o značilnostih podatkov in ureditvah dostopa ter če imetniku podatkov zagotovi podroben opis incidenta, morata imetnik podatkov in prejemnik podatkov sodelovati v dobri veri, da ugotovita razlog za incident. Če je do incidenta prišlo zaradi neizpolnitve obveznosti na strani imetnika podatkov, mora ta kršitev odpraviti brez nepotrebnega odlašanja. Če imetnik podatkov tega ne stori, se to šteje za bistveno kršitev in prejemnik podatkov se lahko sklicuje na klavzulo 8 te pogodbe (pravna sredstva v primeru kršitve pogodbe).

3.3.2

Če katere koli od specifikacij, dogovorjenih v skladu s klavzulo 3.2, zaradi izjemne spremembe okoliščin, do katere pride po sklenitvi te pogodbe, ni mogoče doseči ali je to pretirano obremenjujoče, mora imetnik podatkov prejemniku podatkov predložiti podroben opis tega, pogodbeni stranki pa bosta začeli pogajanja v dobri veri in zadevne specifikacije prilagodili tako, da bodo izpolnjevale zahteve iz teh klavzul. Zlasti mora vsaka pogodbena stranka drugi zagotoviti zadostne informacije za oceno, obravnavo in razrešitev konkretne situacije. Ta klavzula ne vpliva na pravico prejemnika podatkov, da uveljavlja pravna sredstva v skladu s klavzulo 8.

3.4   Enostranske spremembe s strani imetnika podatkov

3.4.1

Imetnik podatkov lahko enostransko spremeni podrobnosti v zvezi s specifikacijami značilnosti podatkov in ureditev dostopa, če je to objektivno utemeljeno z njegovim običajnim poslovanjem, na primer s tehnično spremembo zaradi neposredne varnostne ranljivosti v liniji izdelkov ali povezanih storitev, ki jih ponuja, ali s spremembo njegove infrastrukture. Vsaka sprememba mora izpolnjevati zahteve iz klavzul 3.2.

3.4.2

Imetnik podatkov mora o spremembi obvestiti prejemnika podatkov vsaj (navedite razumno obdobje), preden sprememba začne veljati.

Zadošča lahko tudi krajše obdobje:

(a)

kadar sprememba ne vpliva negativno na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani prejemnika podatkov ali

(b)

kadar bi bilo tako obvestilo v danih okoliščinah nemogoče ali nerazumno, na primer kadar so potrebne takojšnje spremembe zaradi pravkar odkrite varnostne ranljivosti.

3.4.3

Kadar sprememba negativno vpliva na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani prejemnika podatkov, lahko prejemnik podatkov to pogodbo (ali njen ustrezen del) odpove, ne da bi moral imetniku podatkov plačati kakršno koli nadomestilo, ne glede na morebitne druge pravice ali pravna sredstva, ki jih morda ima prejemnik podatkov.

4.   (če je treba podatke zaščititi kot poslovno skrivnost) Varstvo poslovnih skrivnosti

1.

Izmenjava poslovnih skrivnosti – imetniki podatkov načeloma ne smejo zavrniti zahteve za dostop do podatkov na podlagi akta o podatkih zgolj zato, ker se za nekatere podatke šteje, da so zaščiteni kot poslovna skrivnost, saj bi to oslabilo predvidene učinke akta o podatkih.

Glej klavzule 4.1.

2.

Poslovne skrivnosti – če pa imetnik podatkov določi, da so nekateri podatki, ki jih zajema ta pogodba, zaščiteni kot poslovna skrivnost, kot je opredeljena v Direktivi (EU) 2016/9438 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poslovnih skrivnostih), ima določene pravice, predvsem pravico, da še naprej ohranja zaupnost zadevnih skrivnosti.

V skladu s členom 2(1) direktive o poslovnih skrivnostih izraz „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki izpolnjuje tri zahteve: (a) je skrivnost v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; (b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost in (c) v danih okoliščinah je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

„Imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad poslovno skrivnostjo.

Podatki se lahko opredelijo kot poslovna skrivnost le, če jih kot take zaščiti imetnik podatkov ali imetnik poslovne skrivnosti, kadar je v skladu s členom 5 akta o podatkih vložena zahteva za dostop do podatkov.

Glej klavzulo 4.1.1.

3.

Začetna opredelitev poslovnih skrivnosti – pravice imetnikov podatkov v zvezi s poslovnimi skrivnostmi se lahko na začetku uveljavljajo le, če so podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, opredeljeni v tej pogodbi.

Glej klavzulo 4.1.2.

4.

Med trajanjem pogodbe – pravice imetnikov podatkov v zvezi s poslovnimi skrivnostmi pa bi se lahko uveljavljale tudi med trajanjem te pogodbe glede novih podatkov, ki jih je treba dati na voljo na njeni podlagi.

Glej klavzulo 4.1.3.

5.

Revizijske pravice – za ohranitev zaupnosti podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, je treba razmisliti o nekaterih revizijskih pravicah z vključitvijo neodvisnih tretjih oseb (pri čemer se ne sme posegati v dejavnosti imetnika podatkov ali prejemnika podatkov), vključno z mehanizmi v primeru nesoglasij v zvezi z rezultati revizijskega poročila.

Glej klavzulo 4.2.3.

6.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (1/4) – imetnik podatkov (ali tretji imetnik poslovne skrivnosti) se lahko s prejemnikom podatkov dogovori o zahtevah za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti kot pogoju za izmenjavo teh opredeljenih poslovnih skrivnosti, kot je sprejetje nekaterih sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepov.

Glej klavzuli 4.2 in 4.3.

7.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (2/4) – če prvotni ukrepi ne zadoščajo, lahko imetnik poslovne skrivnosti za določene in opredeljene podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, za vsak primer posebej bodisi enostransko zviša raven ukrepov bodisi zahteva, da se s prejemnikom podatkov dogovorita o dodatnih ukrepih. Če ni dogovora o potrebnih ukrepih, lahko imetnik podatkov pod pogoji iz akta o podatkih začasno prekine souporabo določenih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

Glej klavzulo 4.4.2.

8.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (3/4) – imetnik poslovne skrivnosti lahko tudi za vsak primer posebej zavrne izmenjavo določenih, opredeljenih poslovnih skrivnosti, vendar le v izjemnih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v aktu o podatkih.

Glej klavzulo 4.4.3.

9.

Pravice imetnika poslovne skrivnosti (4/4) – imetnik poslovne skrivnosti lahko zadrži ali začasno prekine souporabo podatkov, če prejemnik podatkov krši svoje obveznosti v zvezi z varstvom poslovnih skrivnosti.

Glej klavzulo 4.4.4.

10.

Hramba podatkov, ki vsebujejo opredeljene poslovne skrivnosti – če imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo podatkov v skladu s klavzulo 4.4.1, 4.4.2 ali 4.4.3, mora še vedno hraniti povezane podatke, ki vsebujejo opredeljeno poslovno skrivnost, tako da so takoj na voljo, dokler ni omogočena njihova souporaba v okviru te pogodbe.

Glej klavzulo 4.5.

11.

Tretji imetnik opredeljene poslovne skrivnosti – če je imetnik poslovne skrivnosti tretja oseba, mora imetnik podatkov zagotoviti, da klavzula 4 varuje tudi njegove poslovne skrivnosti, in pridobiti vsa ustrezna dovoljenja navedenega tretjega imetnika poslovne skrivnosti.

Glej klavzulo 4.1.2.

4.1   Uporaba ureditev poslovnih skrivnostih

4.1.1

Zaščitni ukrepi, dogovorjeni v klavzulah 4.2 in 4.3 te pogodbe, ter z njimi povezane pravice, dogovorjene v klavzuli 4.4, se uporabljajo izključno za podatke ali metapodatke, vključene v podatke, ki jih imetnik podatkov da na voljo prejemniku podatkov in so zaščiteni kot poslovna skrivnost (kot je opredeljena v členu 2(1) direktive o poslovnih skrivnostih), ki jo ima imetnik podatkov ali drug imetnik poslovne skrivnosti (kot je opredeljen v členu 2(2) navedene direktive).

4.1.2

Opredelitev podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, in identiteta imetnika poslovne skrivnosti sta določeni v Dodatku 4.

Imetnik podatkov prejemniku podatkov izjavlja, da ima vse ustrezne pravice katerega koli tretjega imetnika poslovne skrivnosti za sklenitev te pogodbe v zvezi s podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

V skladu s členom 5(9) akta o podatkih „imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki“.

Zato bi moral imetnik podatkov v Dodatku 4 opredeliti podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost. Vendar pa mu ne bi smela biti naložena obveznost opisa same poslovne skrivnosti. Zadostuje, da se opredelijo podatki, ki jih je treba zaščititi za zagotovitev zaupnosti poslovne skrivnosti, saj bi se z analizo takih podatkov lahko razkrila poslovna skrivnost.

4.1.3

Če so v obdobju veljavnosti te pogodbe prejemniku podatkov na zahtevo imetnika podatkov dani na voljo novi podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, kot je določeno v klavzuli 4.1.1, se Dodatek 4 ustrezno spremeni.

Dokler pogodbeni stranki ne spremenita Dodatka 4 in se o njem ne dogovorita, lahko imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo novih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost. V takem primeru se odločitev imetnika podatkov ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov tudi uradno obvesti pristojni organ, imenovan v skladu s členom 37 akta o podatkih, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, in navede, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali izvedeni.

4.1.4

Obveznosti iz klavzul 4.2 in 4.3 ostanejo v veljavi tudi po vsaki odpovedi te pogodbe, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

4.2   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme prejemnik podatkov

4.2.1

Prejemnik podatkov mora izvajati zaščitne ukrepe iz Dodatka 4 (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi prejemnika podatkov).

Pogodbeni stranki bi morali v ločenem dodatku navesti vse podrobnosti teh ukrepov, tudi za primere, ko prejemnik podatkov daje podatke v souporabo s tretjimi osebami. Ukrepi so lahko tehnični (npr. šifriranje, požarni zidovi, deljeno shranjevanje) in organizacijski (npr. notranje upravljanje, ustrezno upravljanje identitet in preverjanje dostopa, vključitev zaupanja vredne tretje osebe).

Ker morajo biti ukrepi sorazmerni, se bo njihova vsebina razlikovala glede na naravo poslovne skrivnosti. Ukrepi bodo odvisni tudi od tega, ali (i) je treba zagotoviti dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, ali pa (ii) je treba podatke v celoti prenesti na prejemnika podatkov. V prvem primeru ima imetnik podatkov višjo stopnjo nadzora in lahko sam uporabi del zaščitnih ukrepov, medtem ko je stopnja uporabe podatkov pri prejemniku podatkov lahko nižja. V vsakem primeru se bosta morali obe pogodbeni stranki osredotočiti na doseganje predvidenih učinkov akta o podatkih. Zato je treba uravnotežiti različne interese, ne da bi to oslabilo predvidene učinke.

4.2.2

Če je prejemniku podatkov po tej pogodbi in pogodbi, ki jo je sklenil z uporabnikom, dovoljeno dajati podatke na voljo tretji osebi, lahko podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, da v souporabo, če:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja obvesti imetnika podatkov, da bodo podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, dani na voljo tretji osebi, navede zadevne podatke ter imetniku podatkov sporoči identiteto, sedež in kontaktne podatke te tretje osebe;

(b)

tretja oseba uporablja zaščitne ukrepe iz Dodatka 4.

4.2.3

[MOŽNOST] [Da bi se preverilo, ali in v kolikšni meri je prejemnik podatkov izvedel in ohranja svoje zaščitne ukrepe, se prejemnik podatkov strinja, da bo (i) vsako leto od neodvisne tretje osebe, ki jo izbere sam, pridobil poročilo o varnostni oceni skladnosti, ali (ii) vsako leto dovolil, da neodvisna tretja oseba, ki jo izbere imetnik podatkov, izvede revizijo varnostne ocene skladnosti, pod pogojem, da taka neodvisna tretja oseba podpiše sporazum o zaupnosti, kot ga zagotovi prejemnik podatkov. Takšno poročilo o varnostni reviziji mora dokazovati, da prejemnik podatkov izpolnjuje vsakokrat veljavne zahteve iz klavzule 4 in Dodatka 4. Rezultati revizijskih poročil se brez nepotrebnega odlašanja predložijo obema pogodbenima strankama.

Prejemnik podatkov lahko izbira med možnostma iz točk (i) in (ii). Če katera od pogodbenih strank meni, da je poročilo o varnostni reviziji nepravilno, ima pravico, da poročilo o varnostni reviziji pridobi od druge neodvisne tretje osebe. Če se ta pravica uveljavlja, bosta oba neodvisna revizorja tretje osebe skupaj s pogodbenima strankama razpravljala o vseh razlikah med zadevnima poročiloma in si v dobri veri prizadevala rešiti vse nerešene zadeve.]

Stroški takih revizijskih poročil se krijejo na naslednji način: (navedite ureditve plačila teh stroškov;).

Ta klavzula je označena kot možnost, saj se lahko pogodbeni stranki dogovorita o drugih ukrepih za preverjanje, ali uporabnik izpolnjuje svoje obveznosti glede izvajanja in ohranjanja zaščitnih ukrepov prejemnika podatkov.

4.3   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme imetnik poslovne skrivnosti

4.3.1

Imetnik podatkov lahko uporabi ukrepe, dogovorjene v Dodatku 4, za ohranjanje zaupnosti podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi imetnika poslovne skrivnosti).

4.3.2

Imetnik podatkov lahko enostransko izvaja tudi ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne rešitve, kot so posodobitve programske opreme, če ne vplivajo negativno na prejemnika podatkov po tej pogodbi.

4.3.3

Prejemnik podatkov se zavezuje, da ne bo spremenil ali odpravil zaščitnih ukrepov imetnika poslovne skrivnosti niti ukrepov, sprejetih v skladu s klavzulo 4.3.2, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

4.4   Obveznost souporabe in pravica do zavrnitve, zadržanja ali odpovedi

4.4.1

Kadar zaščitni ukrepi prejemnika podatkov in imetnika poslovne skrivnosti vsebinsko ne zadoščajo za ustrezno zaščito določenega podatka, ki je zaščiten kot poslovna skrivnost, lahko imetnik podatkov z obvestilom prejemniku podatkov, ki vsebuje podroben opis neustreznosti ukrepov, zahteva, da se sklene dogovor o dodatnih, potrebnih tehničnih ali organizacijskih ukrepih; če po razumnem obdobju ni dosežen dogovor o takih ukrepih in če je potreba po takih ukrepih ustrezno utemeljena, na primer v poročilu o varnostni reviziji, lahko imetnik podatkov zadrži ali začasno prekine souporabo zadevnih specifičnih podatkov; v takem primeru mora imetnik podatkov obvestiti prejemnika podatkov in pristojni organ, imenovan v skladu s členom 37 akta o podatkih; obvestilo mora biti ustrezno utemeljeno, pri čemer je treba v njem navesti, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni, in, kadar je ustrezno, zadevne poslovne skrivnosti, ter mora biti brez nepotrebnega odlašanja predloženo v pisni obliki; imetnik podatkov mora še naprej dajati v souporabo vse podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, razen teh specifičnih podatkov.

4.4.2

Če v izjemnih okoliščinah imetnik podatkov lahko dokaže, da bo zaradi razkritja določenih podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, prejemniku podatkov zelo verjetno utrpel resno gospodarsko škodo, čeprav se izvajajo zaščitni ukrepi prejemnika podatkov in, če je ustrezno, zaščitni ukrepi imetnika poslovne skrivnosti, lahko začasno prekine souporabo zadevnih specifičnih podatkov.

To lahko stori le, če prejemniku podatkov in pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 37 akta o podatkih, pošlje ustrezno utemeljeno obvestilo.

Vendar mora imetnik podatkov še naprej dajati v souporabo vse podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, razen teh specifičnih podatkov.

Zavrnitev ali prekinitev souporabe podatkov v skladu s členom 5 akta o podatkih je omejena na izjemne okoliščine. Zato mora biti obvestilo ustrezno utemeljeno. Vidiki, ki jih je treba upoštevati, so lahko na primer neizvršljivost varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, narava in raven zaupnosti zadevne poslovne skrivnosti ali edinstvenost in novost zadevnega povezanega izdelka.

4.4.3

Če prejemnik podatkov ne izvaja in ne ohranja zaščitnih ukrepov prejemnika podatkov in če imetnik podatkov to ustrezno utemelji, na primer v poročilu o varnostni reviziji, ima imetnik podatkov pravico, da zadrži ali začasno prekine souporabo določenih opredeljenih poslovnih skrivnosti, dokler prejemnik podatkov incidenta ne odpravi.

V tem primeru mora imetnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja prejemniku podatkov in pristojnemu organu, imenovanemu v skladu s členom 37 akta o podatkih, poslati ustrezno utemeljeno pisno obvestilo.

4.4.4

Klavzula 4.4.1 imetniku podatkov ne daje pravice do odpovedi te pogodbe. Klavzula 4.4.2 oziroma 4.4.3 daje imetniku podatkov pravico, da to pogodbo odpove le v zvezi z določenimi opredeljenimi poslovnimi skrivnostmi, in sicer če:

(a)

so izpolnjeni vsi pogoji iz klavzule 4.4.2 oziroma 4.4.3;

(b)

pogodbeni stranki po razumnem obdobju kljub poskusu sporazumne rešitve, vključno s posredovanjem pristojnega organa, imenovanega na podlagi člena 37 akta o podatkih, nista našli rešitve in

(c)

pristojno sodišče prejemniku podatkov ni izdalo sodne odločbe, na podlagi katere bi mu moral imetnik podatkov dati podatke na voljo, in v zvezi s tako odločbo ne poteka noben sodni postopek.

4.5   Hramba podatkov, ki so zaščiteni kot opredeljena poslovna skrivnost

4.5.1

Če imetnik podatkov uveljavlja pravico do zadržanja ali začasne prekinitve souporabe podatkov v skladu s klavzulami 4.4.1, 4.4.2 in 4.4.3, mora zagotoviti, da se zadevni podatki hranijo, tako da bodo na voljo prejemniku podatkov:

(a)

ko bodo dogovorjeni in izvedeni ustrezni zaščitni ukrepi ali

(b)

ko bo izdana zavezujoča odločba pristojnega organa ali sodišča, s katero se bo od imetnika podatkov zahtevalo, da prejemniku podatkov zagotovi podatke.

Ta obveznost hrambe preneha, kadar pristojni organ ali pristojno sodišče z zavezujočo odločbo dovoli izbris takih hranjenih podatkov ali ob odpovedi te pogodbe v skladu s klavzulo 4.4.4.

4.5.2

Imetnik podatkov krije potrebne stroške hrambe podatkov v skladu s klavzulo 4.5.1. V primeru zadržanja ali začasne prekinitve souporabe podatkov v skladu s klavzulo 4.4.3 take stroške krije prejemnik podatkov.

5.   Uporaba podatkov in souporaba s tretjimi osebami

5.1   Dopustna uporaba s strani prejemnika podatkov

Prejemnik podatkov se zavezuje, da bo podatke, ki so mu dani na voljo v skladu s to pogodbo, obdeloval samo za namene in pod pogoji, ki so dogovorjeni z uporabnikom, ki je vložil zahtevo.

Prejemnik podatkov mora izbrisati podatke, ko niso več potrebni za dogovorjeni namen, razen če z uporabnikom, ki je vložil zahtevo, ni bilo dogovorjeno drugače glede podatkov, ki niso osebni podatki.

5.2   Souporaba podatkov s tretjimi osebami

5.2.1

Prejemnik podatkov ne sme dati podatkov na voljo drugi tretji osebi, razen če je to pogodbeno dogovorjeno z uporabnikom, ki je vložil zahtevo, združljivo z vsemi zaščitnimi ukrepi, dogovorjenimi z imetnikom podatkov, in združljivo z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Prejemnik podatkov prejetih podatkov v nobenem primeru ne sme dati na voljo podjetju, imenovanemu za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (akt o digitalnih trgih).

5.2.2

Kadar je prejemniku podatkov dovoljeno, da podatke da na voljo tretji osebi, mora: sprejeti ustrezne pogodbene, tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a)

(če je ustrezno) tretja oseba izvaja vsaj enake zaščitne ukrepe, kot jih mora prejemnik podatkov izvajati v skladu s klavzulo 4.2, in spoštuje zaščitne ukrepe, ki jih je sprejel imetnik podatkov v skladu s klavzulo 4.3;

(b)

tretja oseba uporablja podatke izključno na način, ki je združljiv s klavzulama 5.1 in 5.3;

(c)

ima imetnik podatkov vsaj enaka pravna sredstva zoper tretjo osebo kot zoper prejemnika podatkov zaradi uporabe ali razkritja podatkov, ki sta v skladu s klavzulo 5.3 prepovedana.

5.2.3

Ne glede na klavzuli 5.2.1 in 5.2.2 lahko prejemnik podatkov uporablja storitve obdelave, na primer storitve računalništva v oblaku (vključno z infrastrukturo kot storitvijo, platformo kot storitvijo in programsko opremo kot storitvijo), storitve gostovanja ali podobne storitve, da za svoj račun in na lastno odgovornost doseže dogovorjene namene iz klavzule 5.1. Take storitve lahko za doseganje namenom, za katere so jim podatki dani v souporabo, za svoj račun in na lastno odgovornost uporabljajo tudi tretje osebe.

5.3   Nepooblaščena uporaba ali souporaba podatkov

5.3.1

Prejemnik podatkov ne sme:

(a)

(za namene pridobivanja podatkov) imetniku podatkov dati napačnih informacij, uporabiti goljufivih ali prisilnih sredstev ali zlorabiti vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti, ali

(b)

opustiti ohranjanja pogodbenih tehničnih ali organizacijskih ukrepov, dogovorjenih v skladu s klavzulama 4.2 in 4.3, ali

(c)

brez soglasja imetnika podatkov spremeniti ali odpraviti tehničnih zaščitnih ukrepov, ki jih imetnik podatkov uporablja za preprečevanje nepooblaščenega dostopa do podatkov in zagotavljanje skladnost s to pogodbo, ali

(d)

uporabljati podatkov, ki jih je prejel, za nepooblaščene namene, ki pomenijo kršitev klavzule 5.1, ali

(e)

uporabljati podatkov za razvoj izdelka, ki konkurira izdelku, ki ga zajema ta pogodba, ali dajati podatkov v souporabo s tretjo osebo v ta namen;

(f)

uporabljati podatkov za pridobitev vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode imetnika podatkov ali njegovo uporabo podatkov;

(g)

uporabljati podatkov na način, ki negativno vpliva na varnost izdelka ali katere koli povezane storitve;

(h)

uporabljati podatkov za oblikovanje profilov fizičnih oseb, razen če je to potrebno za zagotavljanje storitve, ki jo zahteva uporabnik, ki je vložil zahtevo;

(i)

razkriti podatkov drugi tretji osebi nezakonito ali v nasprotju s klavzulama 5.2.1 in 5.2.2.

Če prejemnik podatkov stori kar koli od tega, to pomeni bistveno neizpolnitev obveznosti, kot je opisano v klavzuli 8.1.1, in ima dodatne posledice, opisane v klavzuli 5.3.2.

5.3.2

V primerih iz klavzule 5.3.1 mora prejemnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja izpolniti zahteve imetnika podatkov ali uporabnika, ki je vložil zahtevo, da:

(a)

obvesti uporabnika, ki je vložil zahtevo, o nepooblaščeni uporabi ali razkritju podatkov in sprejetih ukrepih za prekinitev nepooblaščene uporabe ali razkritja podatkov;

(b)

izbriše podatke, ki jih je dal na voljo imetnik podatkov na podlagi te pogodbe ali ki so bili pridobljeni na nepooblaščen način ali z zlorabo, in vse njihove kopije;

(c)

imetniku podatkov, uporabniku, ki je vložil zahtevo, ali zaščiteni tretji osebi plača nadomestilo za kakršno koli škodo, ki je nastala zaradi nepooblaščene uporabe ali razkritja; ter

(d)

preneha proizvajati, ponujati, dajati na trg ali uporabljati blago, izpeljane podatke ali storitve, proizvedene na podlagi znanja, pridobljenega s temi podatki, ali uvažati, izvažati ali shranjevati blago, ki predstavlja kršitev pravic, v te namene; ter

(e)

uniči blago, ki predstavlja kršitev pravic, če (i) obstaja resno tveganje, da bo nezakonita uporaba podatkov povzročila občutno škodo imetniku podatkov, imetniku poslovne skrivnosti ali uporabniku, ali (ii) če ta ukrep ni nesorazmeren glede na interese imetnika podatkov, imetnika poslovne skrivnosti ali uporabnika.

6.   Nadomestilo za zagotavljanje dostopa do podatkov

Pogodbeni stranki bi morali v sami pogodbi ali v ločenem dodatku določiti podrobnosti nadomestila.

Dogovoriti bi se morali vsaj o naslednjem:

—

znesku dolgovanega nadomestila in valuti,

—

času zapadlosti plačila,

—

plačilnih pogojih.

V skladu z aktom o podatkih lahko takšno nadomestilo vedno vključuje nadomestilo za stroške, nastale pri dajanju podatkov na voljo. Vključuje lahko tudi maržo, razen če je prejemnik podatkov MSP ali neprofitna organizacija. V vsakem primeru mora biti nadomestilo razumno.

V skladu s členom 9(2) akta o podatkih je treba pri določitvi nadomestila upoštevati „stroške dajanja podatkov na voljo, vključno in zlasti stroške, potrebne za formatiranje podatkov, njihovo razširjanje z elektronskimi sredstvi in shranjevanje“ ter, če nadomestilo vključuje maržo, „naložbe v zbiranje in pripravo podatkov, kadar je to ustrezno, pri čemer se upošteva, ali so k pridobivanju, ustvarjanju ali zbiranju zadevnih podatkov prispevale tudi druge osebe“.

V skladu s členom 9(3) akta o podatkih je lahko nadomestilo odvisno tudi od količine, oblike zapisa in narave podatkov. V skladu s členom 9(7) akta o podatkih mora imetnik podatkov v vsakem primeru zagotoviti dovolj podrobne informacije o določitvi podlage za izračun nadomestila, da lahko prejemnik podatkov oceni, ali so izpolnjene zakonske zahteve.

6.1   (Velja, če se prejemnik podatkov šteje za MSP/neprofitno raziskovalno organizacijo.)

6.1.1

Prejemnik podatkov izjavlja, da je MSP, kot je opredeljen v Priporočilu 2003/361/ES, ali neprofitna raziskovalna organizacija. Poleg tega izjavlja, da nima partnerskih ali povezanih podjetij (v nadaljnjem besedilu: podjetja), kot so opredeljena v členu 3 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES, ki se ne štejejo za MSP.

[MOŽNOST] [Dokazi o zgoraj navedenem so navedeni v Dodatku 3.]

6.1.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bo prejemnik podatkov imetniku podatkov izplačal nadomestilo [MOŽNOST 1] [na naslednji način: (navedite)] [MOŽNOST 2] [kot je določeno v Dodatku 3].

6.1.3

Imetnik podatkov izjavlja, da dogovorjeno nadomestilo ne presega stroškov, ki so neposredno povezani z dajanjem podatkov na voljo prejemniku podatkov in ki jih je mogoče pripisati zahtevi. Ti stroški vključujejo stroške, potrebne za reprodukcijo in razširjanje podatkov z elektronskimi sredstvi ter shranjevanje, ne pa tudi za zbiranje ali ustvarjanje podatkov.

Informacije, ki določajo podlago za izračun nadomestila in prejemniku podatkov omogočajo, da preveri, ali so te zahteve izpolnjene, navede imetnik podatkov v Dodatku 3.

6.1.4

Prejemnik podatkov imetnika podatkov nemudoma obvesti o vseh spremembah, zaradi katerih je njegova uvrstitev med MSP vprašljiva.

Če prejemnik podatkov ne izpolnjuje več pogojev za uvrstitev med MSP, se pogodbeni stranki zavežeta, da bosta začeli pogajanja o znesku razumnega nadomestila. Če po razumnem obdobju dogovor ni dosežen, lahko imetnik podatkov začasno prekine souporabo podatkov, tako da o tem obvesti prejemnika podatkov.

V tem primeru mora imetnik podatkov zagotoviti, da se podatki hranijo, tako da bodo navedeni podatki prejemniku podatkov na voljo, ko bo nadomestilo dogovorjeno ali izdana zavezujoča odločba pristojnega organa ali sodišča, s katero se bo od imetnika podatkov zahtevalo, da podatke zagotovi prejemniku podatkov.

Imetnik podatkov bo kril potrebne stroške hrambe podatkov. Vendar mora prejemnik podatkov imetniku podatkov povrniti vso gospodarsko škodo, ki jo je utrpel, ker ga prejemnik podatkov ni obvestil.

6.2   (Velja, če se prejemnik podatkov ne šteje za MSP/neprofitno raziskovalno organizacijo.)

6.2.1

Pogodbeni stranki se strinjata, da bo prejemnik podatkov imetniku podatkov izplačal nadomestilo [MOŽNOST 1] [na naslednji način: (navedite)] [MOŽNOST 2] [kot je določeno v Dodatku 3].

Informacije, ki določajo podlago za izračun nadomestila in prejemniku podatkov omogočajo, da preveri, ali so te zahteve izpolnjene, navede imetnik podatkov v Dodatku 3.

6.2.2

(velja v primeru denarnega nadomestila) V primeru zamude pri plačilu nadomestila bi moral prejemnik podatkov imetniku podatkov plačati obresti na zapoznelo plačilo nadomestila, obračunane od trenutka zapadlosti plačila do trenutka plačila, kot je določeno v veljavnem pravu.

6.2.3

Če se prejemnik podatkov začne šteti za MSP in o tem ustrezno obvesti imetnika podatkov, se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta znesek razumnega nadomestila spremenili v skladu s členom 9(4) akta o podatkih.

7.   Datum začetka uporabe, trajanje pogodbe in odpoved

7.1   Datum začetka uporabe in trajanje

7.1.1

Ta pogodba [MOŽNOST 1] [začne veljati takoj] [MOŽNOST 2] [začne veljati (navedite datum)].

7.1.2

[MOŽNOST] [Ta pogodba se sklene za [MOŽNOST 1] [nedoločen čas] [MOŽNOST 2] [določen čas (navedite)], ob upoštevanju vseh razlogov za potek ali odpoved iz te pogodbe.]

Pri določitvi trajanja te pogodbe bi morali pogodbeni stranki upoštevati predvsem zahtevo uporabnika in pogodbo, sklenjeno med uporabnikom in prejemnikom podatkov. Če gre za zahtevo za enkratno pošiljanje podatkov, zadošča, da se dogovorita o datumu začetka uporabe.

Če gre za zahtevo za neprekinjeno pošiljanje podatkov, se bosta morali pogodbeni stranki dogovoriti o trajanju pogodbe in izbrati bodisi nedoločen čas bodisi določen čas, odvisno od tega, ali je uporabnik, ki je vložil zahtevo, navedel konkretno obdobje.

7.1.3

[MOŽNOST] [Imetnik podatkov mora začeti dajati podatke na voljo prejemniku podatkov [MOŽNOST 1] [brez nepotrebnega odlašanja po začetku veljavnosti te pogodbe] [MOŽNOST 2] [(navedite datum in po potrebi dodatne podrobnosti glede časovnega okvira)].].

Običajno bosta pogodbeni stranki želeli, da se pogodba začne izvajati takoj po začetku veljavnosti. Vendar to ni nujno, na primer, če se morata ena ali obe pogodbeni stranki še pripraviti na začetek izvajanja.

7.2   Odpoved

7.2.1

Ne glede na pogodbeno obdobje, dogovorjeno v klavzuli 7.1.1, in brez poseganja v klavzulo 2.4.3 se ta pogodba odpove:

(a)

ob uničenju izdelka ali trajni prekinitvi povezane storitve ali kadar izdelek ali povezana storitev nepovratno izgubi sposobnost ustvarjanja podatkov, ali

(b)

če se obe pogodbeni stranki strinjata.

7.2.2

Prejemnik podatkov lahko kadar koli med trajanjem te pogodbe odpove pogodbo s predhodnim obvestilom imetniku podatkov in odpovednim rokom (vstavite obdobje). Prejemnik podatkov mora uporabnika, ki je vložil zahtevo, obvestiti, da je bila pogodba odpovedana.

[MOŽNOST] Če prejemnik podatkov odpove to pogodbo v skladu s to klavzulo pred (vstavite čas ali najkrajše pogodbeno obdobje), mora imetniku podatkov plačati nadomestilo za stroške, ki so mu nastali zaradi dajanja podatkov na voljo, in sicer na naslednji način: (navedite).

V nekaterih primerih lahko imetniku podatkov pri dajanju podatkov na voljo prejemniku podatkov nastanejo stroški, na primer zaradi prilagoditve njegove digitalne infrastrukture, pri čemer računa na to, da se bodo ti stroški sčasoma amortizirali.

V tem primeru se bo imetnik podatkov morda želel prepričati, da bo od prejemnika podatkov prejel nadomestilo.

7.3   Učinki poteka in odpovedi

7.3.1

S potekom pogodbenega obdobja ali odpovedjo te pogodbe sta obe pogodbeni stranki razbremenjeni svoje obveznosti glede izpolnjevanja in prevzemanja prihodnjih obveznosti, vendar potek ali odpoved ne vpliva na pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka poteka ali odpovedi.

Potek ali odpoved ne vpliva na nobeno določbo, ki naj bi veljala tudi po prenehanju veljavnosti te pogodbe, zlasti na morebitne omejitve glede dovoljene uporabe in souporabe podatkov s strani prejemnika podatkov v skladu s klavzulo 5, klavzulo 4 o poslovnih skrivnostih, klavzulo 9.1 o zaupnosti, klavzulo 9.5 o pravu, ki se uporablja, in klavzulo 9.7 o reševanju sporov.

7.3.2

[MOŽNOST 1] [Imetnik podatkov mora sprejeti ustrezne ukrepe za podporo pri izstopu, ki jih lahko prejemnik podatkov razumno pričakuje.] [MOŽNOST 2] [Imetnik podatkov mora sprejeti naslednje ukrepe za podporo pri izstopu: (navedite)]

Pogodbeni stranki lahko preučita, ali prejemnik podatkov potrebuje kakršne koli ukrepe za podporo pri izstopu.

To bo na primer pomembno, če je bilo prejemniku podatkov dovoljeno izvleči podatke z nosilca podatkov, ki ga nadzoruje imetnik podatkov, vendar podatkov še ni izvlekel, ker ni pričakoval, da bo pogodba odpovedana.

8.   Pravna sredstva v primeru kršitve pogodbe

Pogodbeni stranki se morda želita dogovoriti ne le o pravicah in obveznostih v zvezi s podatki (od katerih številne že izhajajo iz akta o podatkih), temveč tudi o zadevah splošnega pogodbenega prava, kot so pravice in pravna sredstva pogodbene stranke v primeru neizpolnitve obveznosti s strani druge pogodbene stranke.

Pri takih zadevah splošnega pogodbenega prava se bosta pogodbeni stranki morda želeli opreti na privzeta zakonska pravila ali na druge predloge pogodb.

Če želita uporabiti te vzorčne pogodbene pogoje, bi se morali prepričati, da so skladni z morebitnim obveznim nacionalnim pravom, ki se morda uporablja za to pogodbo.

8.1   Primeri neizpolnitve obveznosti

8.1.1

Neizpolnitev obveznosti s strani pogodbene stranke je bistvena, če:

(a)

je zaradi neizpolnitve obveznosti druga pogodbena stranka bistveno prikrajšana za to, kar je lahko upravičeno pričakovala po tej pogodbi, razen če pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, tega rezultata ni predvidela in ga ni mogla razumno predvideti, ali

(b)

je iz okoliščin jasno, da se ni mogoče zanesti na to, da bo pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, v prihodnje obveznosti izpolnjevala.

8.1.2

Neizpolnitev obveznosti pogodbene stranke je opravičljiva, če je posledica ovire, na katero ta pogodbena stranka ne more vplivati, in če od pogodbene stranke ob sklenitvi te pogodbe ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo oviro upoštevala ali da se bo oviri ali njenim posledicam izognila ali jih odpravila.

Kadar je ovira le začasna, oprostitev neizpolnitve obveznosti s strani pogodbene stranke velja za obdobje, v katerem ovira obstaja. Če pa zamuda povzroči bistveno neizpolnitev, jo lahko druga pogodbena stranka šteje za takšno.

Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, mora zagotoviti, da druga pogodbena stranka prejme obvestilo o oviri in njenem vplivu na zmožnost pogodbene stranke, ki ni izpolnila obveznosti, za izpolnjevanje obveznosti, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, seznanjena ali bi se lahko razumno pričakovalo, da je bila seznanjena, s temi okoliščinami. Druga pogodbena stranka je upravičena do odškodnine za gospodarsko škodo, ki je posledica dejstva, da ni prejela takega obvestila.

8.2   Pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti

8.2.1

Če ena od pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ima druga pogodbena stranka na voljo pravna sredstva, navedena v naslednjih klavzulah, in sicer brez poseganja v katera koli pravna sredstva, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom.

8.2.2

Pravna sredstva, ki niso nezdružljiva, je mogoče kumulirati.

8.2.3

Pogodbena stranka ne sme uveljavljati pravnega sredstva, kolikor je sama povzročila neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke, na primer kadar zaradi pomanjkljivosti v njeni lastni podatkovni infrastrukturi druga pogodbena stranka ni mogla ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti. Prav tako ne sme uveljavljati odškodninskega zahtevka za nastalo škodo, kolikor bi lahko škodo zmanjšala s sprejetjem razumnih ukrepov.

8.2.4

Oškodovana pogodbena stranka lahko:

(a)

zahteva, da pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, brez nepotrebnega odlašanja izpolni svoje obveznosti iz te pogodbe, razen če bi bilo to nezakonito ali nemogoče ali če bi določena izpolnitev obveznosti pogodbeni stranki, ki ni izpolnila obveznosti, povzročila stroške, ki bi bili nesorazmerni s koristmi, ki bi jih imela druga pogodbena stranka;

(b)

zadrži izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi te pogodbe, razen če bi to predvidoma povzročilo škodo pogodbeni stranki, ki ni izpolnila obveznosti, ki je očitno nesorazmerna glede na resnost neizpolnitve obveznosti (če je ustrezno) [če so izpolnjeni vsi pogoji iz klavzule 4.4.4, če prejemnik podatkov ne izvaja ali ohranja zaščitnih ukrepov prejemnika podatkov, dogovorjenih v klavzuli 4.2.1];

(c)

odpove pogodbo s takojšnjim učinkom brez kazni z obvestilom drugi pogodbeni stranki, če:

(i)

je neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke bistvena, ali

(ii)

je v primeru neizpolnitve obveznosti, ki ni bistvena, oškodovana pogodbena stranka poslala obvestilo, v katerem je določila razumno obdobje za odpravo neizpolnitve obveznosti, to obdobje pa je poteklo, ne da bi druga pogodbena stranka izpolnila obveznost;

(iii)

(če je ustrezno) [če so izpolnjeni vsi pogoji iz klavzule 4.4.5 v primerih, opisanih v klavzuli 4.4.2 oziroma 4.4.3];

(d)

zahteva odškodnino za gospodarsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, ki ni opravičljiva v skladu s klavzulo 8.1.2; pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, je odgovorna samo za škodo, ki jo je ob sklenitvi te pogodbe predvidela ali bi se lahko razumno pričakovalo, da jo je predvidela kot posledico njene neizpolnitve obveznosti, razen če je bila neizpolnitev obveznosti namerna ali storjena iz hude malomarnosti.

8.2.5

[MOŽNOST] Če pogodbena stranka ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe, v vsakem primeru plača kazni, ki so podrobno določene v Dodatku 5 in ki jih pogodbeni stranki štejeta za odškodnino v smislu klavzule 8.2.4, točka (d). Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, ima pravico zahtevati, da se kazen zniža na razumen znesek, če lahko dokaže, da je kazen skrajno pretirana glede na škodo, ki je posledica neizpolnitve obveznosti.

Pogodbeni stranki bosta morda želeli določiti kazni za določene vrste neizpolnitve obveznosti, saj je lahko za oškodovano pogodbeno stranko dokazovanje zneska dejanske škode, ki je na primer nastala, ker podatki niso bili zagotovljeni, prezahtevno. Kazni bi morale biti sorazmerne.

9.   Splošne določbe

9.1   Zaupnost

9.1.1

Naslednje informacije je treba šteti za zaupne:

(a)

informacije, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, finančni položaj ali kateri koli drug vidik v zvezi s poslovanjem pogodbene stranke, razen če je ta pogodbena stranka te informacije objavila;

(b)

informacije, ki določajo podlago za izračun razumnega nadomestila;

(c)

informacije, ki se nanašajo na uporabnika, ki je vložil zahtevo, in katero koli tretjo osebo, razen če so te informacije že objavljene.

9.1.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta sprejeli vse razumne ukrepe za varno shranjevanje zaupnih informacij in da takih informacij ne bosta dali na voljo tretjim osebam, razen če:

(a)

je ena od pogodbenih strank pravno zavezana, da da na voljo ustrezne informacije, na primer, da v skladu s členom 8(3) akta o podatkih izpolni obveznost predložitve informacij, ki dokazujejo, da ni bilo diskriminacije, ali

(b)

mora ena od pogodbenih strank dati na voljo ustrezne informacije, da lahko izpolni svoje obveznosti iz te pogodbe, ali

(c)

je ena od pogodbenih strank pridobila predhodno soglasje druge pogodbene stranke ali subjekta, ki je predložil zaupne informacije ali na katerega vpliva njihovo razkritje.

9.1.3

V vsakem primeru lahko imetnik podatkov razkrije ali da na voljo [MOŽNOST 1] [pogodbo z uporabnikom, ki je vložil zahtevo] [MOŽNOST 2] [informacije, ki jih uporabnik, ki je vložil zahtevo, potrebuje, da imetnik podatkov dokaže izpolnjevanje svojih obveznosti, (i) ki so povezane s prejemnikom podatkov v skladu s členom 5 akta o podatkih ali (ii) ki izhajajo iz pogodbe, sklenjene z uporabnikom, ki je vložil zahtevo, v skladu s členom 4(6) akta o podatkih].

9.1.4

Te obveznosti glede zaupnosti ostanejo v veljavi tudi po odpovedi pogodbe, in sicer (navedite obdobje).

9.1.5

S temi obveznosti glede zaupnosti se ne odpravljajo nobene strožje obveznosti iz (i) splošne uredbe o varstvu podatkov, (ii) določb za izvajanje Direktive 2002/58/ES ali Direktive (EU) 2016/943 ali (iii) katerega koli drugega prava Unije ali prava držav članic.

9.2   Nediskriminacija

Imetnik podatkov izjavlja, da pogoji te pogodbe in prakse, povezane z njenim izpolnjevanjem, pri dajanju podatkov na voljo ne razlikujejo med primerljivimi kategorijami prejemnikov podatkov, vključno s katerim koli od njihovih partnerjev ali povezanih podjetij (v nadaljnjem besedilu: podjetja), kot so opredeljena v členu 3 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Če prejemnik podatkov meni, da so pogoji, pod katerimi so mu podatki dani na voljo, diskriminatorni, mora imetnik podatkov na zahtevo prejemnika podatkov brez nepotrebnega odlašanja predložiti informacije, ki dokazujejo, da diskriminacije ni bilo.

9.3   Komunikacijska sredstva

Vsa uradna obvestila ali druga sporočila, ki se zahtevajo s to pogodbo, morajo biti v pisni obliki in se lahko dostavijo osebno, pošljejo po pošti s predplačano poštnino ali posredujejo po elektronski poti, vključno z elektronsko pošto, pod pogojem, da pošiljatelj obdrži dokazilo o pošiljanju na spodaj navedene naslove:

Pogodbena stranka

Kontaktna oseba

E-naslov

Telefon

Naslov

Uporabnik

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Prejemnik podatkov

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Za vsako tako obvestilo ali sporočilo se šteje, da je prejeto:

(a)

če je dostavljeno osebno, na dan dostave;

(b)

če je poslano po pošti s predplačano poštnino, na tretji delovni dan po pošiljanju;

(c)

če je poslano po elektronski poti, na dan pošiljanja, pod pogojem, da pošiljatelj ni prejel nobenega sporočila o napaki, ki bi nakazovalo, da obvestilo ali sporočilo ni bilo dostavljeno.

9.4   Celotna pogodba, spremembe in ločljivost

9.4.1

Ta pogodba (skupaj z njenimi dodatki) predstavlja celotno pogodbo med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe ter nadomesti vse predhodne, ustne ali pisne, pogodbe in dogovore med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe.

9.4.2

Vsaka sprememba te pogodbe je veljavna le, če se pogodbeni stranki o njej dogovorita v pisni obliki, med drugim v kateri koli elektronski obliki.

9.4.3

Če se ugotovi, da je katera koli določba te pogodbe iz kakršnega koli razloga nična, neveljavna, izpodbojna ali neizvršljiva, in če je to določbo mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, ostanejo te preostale določbe še naprej veljavne in izvršljive. Vse nastale vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi je treba obravnavati v skladu s klavzulo 9.6.

9.5   Pravo, ki se uporablja

To pogodbo mora urejati pravo (navedite državo članico).

9.6   Razlaga

9.6.1

Ta pogodba se sklene med pogodbenima strankama ob upoštevanju njunih pravic in obveznosti v skladu z aktom o podatkih. Vsako določbo v tej pogodbi je treba razlagati tako, da je skladna z aktom o podatkih in drugim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, ter z vsakim veljavnim nacionalnim pravom, ki je združljivo s pravom Unije in od katerega ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

9.6.2

Če vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi ni mogoče odpraviti na način, naveden iz klavzule 9.6.1, je treba to pogodbo razlagati v skladu s pravili razlage, določenimi v veljavnem pravu (glej klavzulo 9.5).

9.7   Reševanje sporov

9.7.1

Pogodbeni stranka soglašata, da si bosta po najboljših močeh prizadevali za sporazumno rešitev sporov in da bosta pred predložitvijo zadeve sodišču spor predložili (vstavite ime in kontaktne podatke določenega organa za reševanje sporov ali se v primeru sporov, ki so v njegovi pristojnosti, obrnite na kateri koli organ za reševanje sporov v državi članici, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10 akta o podatkih.)

[MOŽNOST] [Sodišča (navedite državo članico) bodo imela izključno pristojnost za obravnavo zadeve v zvezi s to pogodbo.]

Dodatek 1

(dokazilo o zahtevi in, če je ustrezno, morebitno pooblastilo)

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 2

(podrobnosti o podatkih, ki jih zajema pogodba, in ureditvah dostopa)

V tem dodatku bi morali pogodbeni stranki navesti podrobnosti o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, ureditvah dostopa ter sredstvih in informacijah, potrebnih za dostop do podatkov in njihovo uporabo, kot je dogovorjeno v klavzulah 3.1 in 3.2.

Ta dodatek vsebuje le seznam ključnih elementov, o katerih bi se morali pogodbeni stranki dogovoriti. Pogodbeni stranki prilagodita njegovo obliko in vsebino, tako da ustreza njunim potrebam. Pogodbeni stranki lahko ta seznam dopolnita.

A.   Specifikacija vsebine podatkov

V tem dodatku bi bilo treba razvrstiti in navesti podatke iz izdelka in podatke iz povezane(-ih) storitve(-ev), ki jih zajema ta pogodba, z navedbo vsebine podatkov in pogostosti zbiranja (strukturiran seznam podatkovnih točk ali natančnih kategorij podatkov).

B.   Trajanje hrambe

V tem dodatku bi bilo treba navesti trajanje hrambe, tako da je uporabnik obveščen o trajanju razpoložljivosti podatkov. To se lahko stori podrobno za vsako podatkovno točko ali skupino podatkovnih točk.

C.   Podatkovna ureditev

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, ali so vsi podatki ali njihov del posebni podatki, ki jih ureja posebna ureditev. Navedeno bi bilo lahko na primer, ali in kateri podatki se štejejo za osebne podatke.

D.   Struktura in oblika podatkov

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, v kakšni strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki se podatki dajejo na voljo.

E.   Medij za prenos/dostop

V tem dodatku bi bilo treba tukaj navesti, prek katerega varnega in priročnega elektronskega medija bo imetnik podatkov dal podatke na voljo prejemniku podatkov, bodisi s prenosom bodisi z dostopom.

F.   Časovni okvir dostopa do podatkov

V tem dodatku bi bilo treba navesti hitrost, pogostost in druge časovne parametre dostopa do podatkov, kot so na primer dostop v realnem času, v skoraj realnem času, neprekinjeno, brez nepotrebnega odlašanja in z določeno pogostostjo.

G.   Začetni datum

V tem dodatku bi bilo treba navesti začetni datum, od katerega bo imetnik podatkov dajal podatke na voljo prejemniku podatkov.

H.   Informacije, potrebne za uveljavljanje pravic prejemnika podatkov do dostopa

V tem dodatku se tukaj lahko navedejo informacije, ki so potrebne, da lahko prejemnik podatkov uveljavlja svoje pravice do dostopa. Vključujejo lahko podatke o kontaktni osebi za reševanje tehničnih težav na strani imetnika podatkov in na strani prejemnika podatkov.

Dodatek 3

(dokazi o velikosti prejemnika podatkov in podrobnosti izračuna nadomestila)

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 4

(poslovne skrivnosti)

[pripravita pogodbeni stranki]


PRILOGA V

VZORČNI POGODBENI POGOJI

za pogodbe o prostovoljni souporabi podatkov med souporabniki in prejemniki podatkov

Ti vzorčni pogodbeni pogoji so oblikovani za pogodbe, pri katerih je souporaba podatkov med souporabnikom in prejemnikom podatkov prostovoljna, kar pomeni, da souporabniku podatkov ni treba dajati podatkov v souporabo v skladu z Uredbo (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) ali katero koli drugo pravno obveznostjo iz prava Unije (kot sta člen 6(9) in člen 6(10) akta o digitalnem trgu) ali nacionalnega prava.

Glavna novost akta o podatkih za taka razmerja je, da v členu 13 vsebuje nadzor nad nepoštenimi pogodbenimi pogoji. Pogodbeni pogoji v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki, ki jih je podjetju enostransko naložilo drugo podjetje, niso zavezujoči, če so nepošteni.

Čeprav ta pogodba ni namenjena nadomestitvi pogodb o prostovoljni souporabi podatkov, ki že obstajajo, se lahko uporablja kot referenčno merilo za presojanje poštenosti klavzul v obstoječih pogodbah.

V primerih obvezne souporabe podatkov iz izdelkov in podatkov iz povezanih storitev v skladu z aktom o podatkih uporabite vzorčne pogodbene pogoje za pogodbe med imetniki podatkov in prejemniki podatkov o dajanju podatkov na voljo na zahtevo uporabnikov povezanih izdelkov in povezanih storitev (člen 5 akta o podatkih) ali vzorčne pogodbene pogoje za pogodbe o dostopu do podatkov in njihovi uporabi med imetniki podatkov ter uporabniki povezanih izdelkov in povezanih storitev (člen 4 akta o podatkih).

Druge scenarije obvezne souporabe podatkov bi morali pogodbeni stranki obravnavati ločeno, pri čemer bi morali zagotoviti, da so izpolnjene obveznosti iz posebnega pravnega pravila in obveznosti iz poglavja III akta o podatkih. Za tak scenarij obvezne souporabe podatkov se lahko uporabljajo namenski sklopi pogojev, ki jih oblikuje Evropska komisija ali država članica.

1.   Pogodbeni stranki

Ta pogodba o dostopu do podatkov in njihovi uporabi se sklene med

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: souporabnik podatkov)

in

(vstavite ime, kontaktne podatke in dodatne podatke) (v nadaljnjem besedilu: prejemnik podatkov),

v tej pogodbi skupaj imenovanima: pogodbeni stranki, in posamično: pogodbena stranka.

Souporabnik podatkov je lahko vsako podjetje, ki:

—

ima podatke in

—

ima pravico do prostovoljnega dajanja podatkov na voljo ter

—

nadzira, odvisno od primera, značilnosti podatkov ali načine dostopa do podatkov, tako da lahko izpolnjuje obveznosti, določene v teh vzorčnih pogodbenih pogojih (v nasprotnem primeru bi lahko bila primernejša druga pogodba).

Upoštevajte, da je za souporabo osebnih podatkov potrebna skladnost z veljavnim pravom na področju varstva podatkov (vključno s potrebo po pravni podlagi in, kadar se podatki souporabljajo s prejemnikom podatkov v tretji državi, skladnost z zahtevami za mednarodne prenose podatkov).

Za primere uporabe, povezane z aktom o podatkih, bi lahko bil souporabnik podatkov na primer:

—

imetnik podatkov iz člena 2, točka (13), Uredbe (EU) 2023/2854, ki ima pravico do souporabe podatkov iz izdelkov in podatkov iz povezanih storitev ali ki želi souporabljati pridobljene ali izpeljane podatke,

—

uporabnik povezanega izdelka ali povezane storitve, kateremu je imetnik podatkov prenesel podatke (vključno, na primer, s podatki virtualnega pomočnika, ki komunicira z izdelkom ali povezano storitvijo),

—

nekdanji prejemnik podatkov iz člena 2, točka (14), Uredbe (EU) 2023/2854, ki ima zdaj pravico do uporabe in dajanja podatkov na voljo v skladu s svojimi sporazumi z uporabnikom in imetnikom podatkov.

Za druge primere uporabe bi lahko bil souporabnik podatkov na primer:

—

kmet, ki želi dati podatke o tleh za izboljšanje svojih rastlinskih vzorcev v souporabo s svojim ponudnikom umetne inteligence ali za usposabljanje, izboljšanje ali razvoj novih sistemov umetne inteligence z drugim ponudnikom umetne inteligence,

—

podjetje, ki želi del svojih poslovnih podatkov prodati drugemu podjetju,

—

univerza, ki želi podatke prodati inštitutu za sociološke raziskave, da bi zbrala statistične podatke,

—

informacijsko podjetje, ki želi sodelovati v podatkovnem omrežju za kibernetske incidente, da bi pospešilo odzivanje na incidente.

Prejemnik podatkov je lahko vsako podjetje, kateremu da souporabnik podatkov na voljo podatke ter ki te podatke prejema in uporablja za lastne poslovne namene v okviru te pogodbe kot nasprotna stranka souporabnika podatkov.

Opredelitev prejemnika podatkov v tej pogodbi zajema vse prejemnike v okviru vseh vrst souporabe podatkov, ne le prejemnike podatkov v okviru scenarijev obvezne souporabe podatkov v skladu z aktom o podatkih.

2.   Podatki, ki jih zajema pogodba

Podatki, ki jih zajema ta pogodba, so podatki, opredeljeni v Dodatku 1 (v nadaljnjem besedilu: podatki). Če za vse ali del podatkov, ki se zagotavljajo v skladu s to pogodbo, velja posebna ureditev (razen za osebne podatke, kot je posebej obravnavano v klavzuli 3.2), se souporabnik podatkov zavezuje, da bo take podatke opredelil v Dodatku 2 in sprejel ustrezne ukrepe za zaščito takih podatkov v skladu z veljavno ureditvijo.

Opredelitev posebnih ureditev

Ker se ti pogoji nanašajo na izključno prostovoljno souporabo podatkov, souporabniku podatkov ni treba dajati v souporabo podatkov, ki bi bili zajeti v posebni pravni ureditvi (zlasti in v nasprotju z obvezno souporabo podatkov na podlagi akta o podatkih mu ni treba dajati v souporabo podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost). Če se podatki v okviru posebne ureditve ne dajejo v souporabo, jih ni treba navesti v Dodatku 2, če pa se dajejo v souporabo, jih je treba navesti na seznamu in ustrezno zaščititi.

Za podatke, ki so kot taki opredeljeni v Dodatku 2, lahko na primer velja naslednje:

—

souporabnik podatkov jih je zaščitil kot poslovno skrivnost; v tem primeru bodo zajeti v klavzuli o poslovnih skrivnostih,

—

souporabnik podatkov jih šteje za zaupne; v tem primeru bodo zaščiteni v skladu s klavzulo o zaupnosti,

—

zaščiteni so s pravicami izdelovalca podatkovnih baz ali katerimi koli drugimi pravicami intelektualne lastnine; v tem primeru se bo uporabljala klavzula o intelektualni lastnini,

—

zajeti so v sektorski ureditvi (npr. na področju energije, obrambe, varnosti, financ, kliničnih raziskav itd.), vključno s predpisi v zvezi s skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori,

—

nanje vplivajo omejitve konkurenčnega prava ali

—

zaščiteni so s katero koli drugo ustrezno pravno ureditvijo, ki jo želita pogodbeni stranki izpostaviti.

Opis podatkov, ki so zajeti v ustrezni pravni ureditvi, bi bilo treba dopolniti z informacijami, potrebnimi za zakonito in varno uporabo podatkov s strani prejemnika podatkov (na primer v primeru varstva intelektualne lastnine, informacij o licenciranju in avtorskih pravic tretjih oseb).

Poseben primer skupnih evropskih podatkovnih prostorov

V nekaterih primerih bi se lahko podatki souporabljali v okviru skupnega evropskega podatkovnega prostora za posamezna področja. To souporabo podatkov bi bilo treba izvajati v skladu z določbami ustrezne uredbe, ki se uporablja za tak podatkovni prostor, kadar gre za obvezno souporabo podatkov na podlagi take uredbe. Zunaj okvira obvezne souporabe podatkov v skladu z ustrezno uredbo, ki se uporablja za podatkovni prostor, je še vedno mogoča prostovoljna souporaba podatkov. V tem primeru se lahko uporablja ta sklop pogojev.

3.   Podlaga za pogodbo

3.1   Izvor podatkov

3.1.1

Souporabnik podatkov izjavlja, da so podatki, zagotovljeni na podlagi te pogodbe, pridobljeni iz naslednjih virov: (navedite vse vire podatkov in, če je mogoče, podatke, pridobljene iz vsakega vira)

Pogodbeni stranki lahko določita različne vrste virov, kot so na primer:

—

podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve v skladu z aktom o podatkih,

—

drugi podatki iz izdelka ali povezane storitve, ki se v skladu z aktom o podatkih ne štejejo za podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve (npr. pridobljeni podatki ali podatki iz druge programske opreme, kot so demografski podatki, ki jih uporabnik vnese v aplikacijo),

—

podatki iz zunanjih virov, na primer podatki, ki jih tretja oseba zagotovi souporabniku podatkov v zvezi z izdelki ali uporabniki take tretje osebe,

—

podatki, ki jih ustvari souporabnik podatkov (samostojno), na primer evidence o strankah, ki jih ustvarijo zaposleni souporabnika podatkov v njegovem sistemu za upravljanje odnosov s strankami, preglednice, obdelani podatki, izpeljani podatki, pridobljeni podatki, združeni podatki itd.

Jamstva na splošno izhajajo iz tega, da souporabnik podatkov, ki zagotavlja podatke, in prejemnik podatkov ne moreta preveriti zakonitosti takih podatkov in njihovega izvora. V takih primerih se mora prejemnik podatkov zanašati na souporabnika podatkov in morda želi pridobiti nekatera jamstva v zvezi s tem. Vendar jamstva morda niso pomembna v primeru, ko je prejemnik podatkov v boljšem položaju za preverjanje in/ali prevzemanje tveganja v zvezi s podatki, na primer zaradi dejstva, da je souporabnik podatkov MSP in/ali da se podatki prikličejo neposredno iz izdelka.

3.1.2

Souporabnik podatkov izjavlja, da:

(a)

(če je ustrezno) ker podatki vsebujejo neosebne podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve (kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2023/2854 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo (akt o podatkih) in ker ima souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot imetnik podatkov dostop do podatkov, sta obdelava in souporaba takih podatkov v skladu s členom 4(13) akta o podatkih predmet pogodbe z ustreznim uporabnikom, kot je opredeljen v členu 2, točka (12), akta o podatkih (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), in da ta pogodba omogoča souporabo podatkov za namene, obravnavane v tej pogodbi;

(b)

(če je ustrezno) ker podatki vsebujejo podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve in je souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot prejemnik podatkov pridobil dostop do njih v skladu s členom 5 akta o podatkih, ta pogodba ne krši pogodbenih obveznosti do uporabnika in imetnika podatkov ter obveznosti na podlagi akta o podatkih;

(c)

je lastnik ali imetnik zadostnih pravnih in/ali pogodbenih pravic do podatkov brez kakršne koli kršitve pravic drugih in da zoper njega ne poteka nobena tožba ali postopek, ki bi v primeru neugodne odločitve bistveno negativno vplivala na njegovo zmožnost podeljevanja pravic, ki se podelijo s to pogodbo;

(d)

je, razen če ni v Dodatku 2 določeno drugače in brez poseganja v klavzulo 3.2, pridobil ter bo med trajanjem te pogodbe in za namen te pogodbe na lastne stroške ohranjal vsa dovoljenja, licence in pooblastila, potrebna za souporabo in uporabo katerih koli podatkov, ki se pridobijo od tretje osebe ali ki jih zagotovi tretja oseba, s strani prejemnika podatkov.

3.1.3

(če je ustrezno) Ker podatki vsebujejo podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve (kot so opredeljeni v aktu o podatkih) in je souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot uporabnik pridobil dostop do njih v skladu s členom 4 akta o podatkih, prejemnik podatkov izjavlja, da ni imenovan za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (akt o digitalnih trgih).

3.1.4

[MOŽNOST] [Vsaka pogodbena stranka zagotovi, da so vsi podatki, datoteke ali programska oprema, posredovana drugi pogodbeni stranki na podlagi te pogodbe, brez virusov, zlonamerne programske opreme, izsiljevalskega programja ali druge škodljive kode, ki bi lahko ogrozili celovitost, varnost ali funkcionalnost sistemov druge pogodbene stranke.]

3.1.5

[MOŽNOST] [Vsaka pogodbena stranka zagotovi, da vsi podatki, datoteke ali programska oprema, posredovana drugi pogodbeni stranki na podlagi te pogodbe, izhajajo iz dejavnosti zbiranja podatkov, ki so v skladu z veljavnimi standardi (navedite: poklicne standarde, etične panožne standarde, standarde na področju kibernetske varnosti, raziskav in/ali umetne inteligence).]

3.2   Skladnost s pravom na področju varstva podatkov in zasebnosti

3.2.1

Če se podatki štejejo za osebne podatke, vsaka pogodbena stranka izjavlja, da so skladni z Uredbo (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) in, če je ustrezno, Direktivo 2002/58/ES ter katerim koli drugim veljavnim pravom na področju varstva podatkov.

3.2.2

Pogodbeni stranki morata v Dodatku 3 navesti podrobnosti o tem, kateri podatki se štejejo za osebne podatke, ter svoje zadevne obveznosti v zvezi z obdelavo takih osebnih podatkov v skladu s to pogodbo.

Vloge pogodbenih strank in sporazumi v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov

Pojem „osebni podatki“ iz splošne uredbe o varstvu podatkov je zelo širok. Zajema vse podatke, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo. Neosebni podatki lahko postanejo osebni podatki, na primer kadar so del mešanega nabora podatkov, kadar so združeni z novimi podatki in kadar rezultat te kombinacije omogoča, da se ti podatki povežejo z določenim ali določljivim posameznikom. To se lahko zgodi tudi, kadar se pojavijo nove zmogljivosti za obdelavo podatkov. Pogodbeni stranki bi morali oceniti svoje vloge v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Ključni pojmi splošne uredbe o varstvu podatkov:

—

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se informacije nanašajo,

—

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave,

—

„obdelovalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca.

Te klavzule se uporabljajo, kadar je souporabnik podatkov upravljavec ali skupni upravljavec z drugim subjektom v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov. Za določitev, kdo ima katero vlogo v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov, morata pogodbeni stranki upoštevati, ali odločata o tem, zakaj (namen) in kako (s katerimi sredstvi) se osebni podatki obdelujejo.

—

Če souporabnik podatkov daje podatke v skupno rabo s prejemnikom podatkov, ki podatke uporablja za lastne namene, sta pogodbeni stranki ločena upravljavca in vsaka nosi svojo odgovornost za skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov.

—

Če souporabnik podatkov daje podatke v souporabo s prejemnikom podatkov, da bi dosegel skupni namen, sta souporabnik podatkov in prejemnik podatkov skupna upravljavca v skladu s členom 26 splošne uredbe o varstvu podatkov. Skupaj se morata dogovoriti, kako bosta izpolnjevala zahteve iz splošne uredbe o varstvu podatkov.

—

Kadar so za zagotovitev skladnosti s splošno uredbo o varstvu podatkov (npr. s členom 26 ali členom 46) potrebne dodatne pogodbene klavzule, se take klavzule lahko (in bi se morale) uporabljati skupaj s temi vzorčnimi pogodbenimi pogoji. Pogodbeni stranki se lahko nanje sklicujeta v Dodatku 3, v katerem bi moralo biti na splošno navedeno, kako so izpolnjene zahteve iz splošne uredbe o varstvu podatkov, tudi v zvezi z vlogami in odgovornostmi pogodbenih strank v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov.

Veljavna pravna podlaga

Za souporabo podatkov bi morala obstajati veljavna pravna podlaga v skladu s členom 6(1) splošne uredbe o varstvu podatkov, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pa mora biti v skladu s členom 13 oziroma 14 splošne uredbe o varstvu podatkov obveščen o zadevni (nadaljnji) obdelavi.

—

Veljavna pravna podlaga za souporabnika in prejemnika podatkov, ki delujeta kot dva ločena ali skupna upravljavca, bi lahko bila privolitev zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pogodba z zadevnim posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali v njegovem interesu ali pravni interes upravljavca(-ev) ali tretje osebe (če nad njim ne prevladajo interesi ali pravice zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki).

—

Podatki se lahko souporabljajo le za določen, izrecen in zakonit namen. To bi lahko bila na primer souporaba podatkov za izboljšanje izdelka, če sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bosta podatke uporabljali za skupni razvoj nove funkcionalnosti.

—

Souporabnik podatkov, ki deluje kot upravljavec, bi lahko na podlagi svojega pravnega interesa za boljše zadržanje strank v prihodnosti podatke dajal v souporabo tudi s svojo matično družbo, ki prav tako deluje kot neodvisni upravljavec podatkov in podatke uporablja za pripravo svetovne statistike, in sicer na podlagi svojega pravnega interesa za izboljšanje storitev, ki jih skupina zagotavlja na svetovni ravni.

Prejemnik podatkov bi moral od souporabnika podatkov prejeti dovolj informacij, da lahko dokaže svoje izpolnjevanje zahtev iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Pogodbeni stranki se lahko na primer dogovorita, da bosta v Dodatku 3 navedli prvotni namen zbiranja podatkov. To je lahko potrebno za ugotovitev, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani v skladu s členom 6(4) splošne uredbe o varstvu podatkov v primeru skupnega upravljanja. V Dodatku 3 bi bilo treba navesti vse potrebne podrobnosti o ustreznih obveznostih pogodbenih strank v zvezi z obdelavo takih osebnih podatkov na podlagi te pogodbe.

Več informacij o splošni uredbi o varstvu podatkov:

—

razlaga ključnih pojmov iz splošne uredbe o varstvu podatkov:

https://commission.europa.eu/law/law-topic/data-protection/data-protection-explained_en,

—

vodnik po varstvu podatkov za mala podjetja:

https://www.edpb.europa.eu/sme-data-protection-guide/home_sl,

—

smernice, priporočila in najboljše prakse Evropskega odbora za varstvo podatkov:

https://www.edpb.europa.eu/our-work-tools/general-guidance/guidelines-recommendations-best-practices_sl,

—

v vsaki državi članici so na voljo dodatne smernice nacionalnih organov za varstvo podatkov. Seznam nacionalnih organov za varstvo podatkov:

https://www.edpb.europa.eu/about-edpb/about-edpb/members_sl,

—

standardna pogodbena določila iz člena 28 splošne uredbe o varstvu podatkov:

https://commission.europa.eu/publications/publications-standard-contractual-clauses-sccs_en,

—

informacije pri prenosu osebnih podatkov zunaj EU/EGP:

https://commission.europa.eu/law/law-topic/data-protection/international-dimension-data-protection_en.

3.3   Netočnost izjav

3.3.1

Vsaka pogodbena stranka, ki izve, da katera koli izjava iz te klavzule ni ali ni več točna ali v bližnji prihodnosti ne bo več točna, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti drugo pogodbeno stranko, razen če je druga pogodbena stranka s tem dejstvom že seznanjena ali bi morala biti že seznanjena.

3.3.2

Ko zadevna pogodbena stranka izve za to stanje, mora ustrezno ukrepati in v največji možni meri popraviti netočnost izjave. Če se stanje ne popravi in ga ni mogoče popraviti, je treba to pogodbo odpovedati s pisnim obvestilom o odpovedi, v katerem ena od pogodbenih strank drugi navede razloge za odpoved. Odpoved začne veljati takoj. Če netočnost vpliva le na del podatkov, ki jih zajema ta pogodba, mora odpoved veljati le za zadevni del.

3.3.3

Nadaljnje učinke odpovedi ureja klavzula 9.3.

4.   Dajanje podatkov na voljo

4.1   Značilnosti podatkov

Souporabnik podatkov lahko sprejme različne stopnje zavez glede zagotovljenih podatkov, od najosnovnejše zaveze, da bodo podatki zagotovljeni skupaj z metapodatki, da bodo razumljivi, do najstrožje zaveze, da bodo ustrezali namenom, ki jih je predvidel prejemnik podatkov, in/ali da bodo izčrpni in točni. Pogodbeni stranki bi lahko izbrali eno od naslednjih možnosti.

Poleg tega lahko pogodbeni stranki dodata kakršne koli dodatne zahteve, ki so smiselne z vidika posebnega stanja souporabe podatkov: na primer, kadar se podatki souporabljajo za raziskovalne namene, se lahko zaradi cilja ponovljivosti raziskav zahteva, da se določita pogostost in obdobje hrambe vsake posodobljene različice nabora podatkov; v tem primeru se lahko ti elementi dodajo v oddelek „posebne zahteve glede kakovosti“ v nadaljevanju.

Souporabnik podatkov da prejemniku podatkov na voljo podatke:

(a)

enake kakovosti, kot je na voljo souporabniku podatkov, in

(b)

skupaj z ustreznimi metapodatki, preglednicami domen, semantiko, informacijami o licenciranju in drugimi informacijami, ki so potrebne, da so podatki prejemniku podatkov razumljivi.

[MOŽNOST] (c) [in (če je ustrezno, izberite eno ali več možnosti)

(i)

podatki se dajo na voljo v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki. Pogodbeni stranki menita, da je ta zahteva izpolnjena z naslednjimi specifikacijami v zvezi s podatki: (navedite);

(ii)

podatki se dajo voljo v skladu z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable – najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi), kot so podrobneje opisana na spletnem naslovu www.go-fair.org/fair-principles: [MOŽNOST] [(opišite, kako izpolniti merila FAIR)];

Skladnost z načeli FAIR je mogoče doseči z izpolnjevanjem več merljivih zahtev. Zrelostni model FAIR Zveze za raziskovalne podatke (Research Data Alliance – RDA) (https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC140764) zagotavlja okvir za ocenjevanje, v kolikšni meri so ti kazalniki izpolnjeni. Souporabnik podatkov bi moral svoje prakse souporabe podatkov uskladiti s stopnjo zrelosti, ki ustreza njegovim specifičnim potrebam.

Souporabnik podatkov mora zagotoviti vsaj, da so na voljo metapodatki in da izpolnjujejo vse kazalnike, ki so v zrelostnem modelu označeni kot „bistveni“. Poleg tega lahko souporabnik podatkov za poenostavitev in konkretizacijo izvajanja načel FAIR uporablja orodja, dobre prakse in smernice, specifične za okoliščine, kot so orodja, dobre prakse in smernice, ki so na voljo na spletnem naslovu https://doi.org/10.2760/5646214.

(iii)

podatki so prilagojeni naslednjemu okviru obdelave s strani souporabnika podatkov v skladu z običajnimi pričakovanji: (dodajte kratek opis);

(iv)

podatki ustrezajo ciljem prejemnika podatkov: (dodajte kratek opis);

(v)

souporabnik podatkov da prejemniku podatkov na voljo naslednje: (dodajte/odstranite/dopolnite posebne zahteve glede kakovosti)

—

izčrpen nabor podatkov, kar pomeni, da podatki vsebujejo vse podatke, ki jih ima souporabnik podatkov v posesti v okviru področja uporabe te pogodbe, in/ali

—

posodobljen nabor podatkov, kar pomeni, da podatki vključujejo podatke, ki jih ima souporabnik podatkov v posesti na dan podpisa te pogodbe, in/ali

—

točen nabor podatkov, kar pomeni, da je podatke pripravil souporabnik podatkov ter so po njegovi najboljši vednosti brez napak, pravilni in zanesljivi, in/ali

—

nabor podatkov, ki je skladen z naslednjimi standardi: (navedite npr. interoperabilnost, dostopnost, varnost itd.),

—

nabor podatkov, ki je na voljo v obliki, ki je odprta, kar pomeni obliko, ki ni lastniška in jo lahko uporablja vsakdo, in sicer: (navedite)].

4.2   Obveznosti souporabnika podatkov v zvezi z dostopom do podatkov

Souporabnik podatkov lahko daje podatke na voljo na različne načine, bodisi z zagotavljanjem ali ohranjanjem tehničnega nadzora nad podatki (brez poseganja v podeljene ali zadržane pravice intelektualne lastnine). Pogodbeni stranki se lahko na primer dogovorita, da prejemnik podatkov prikliče podatke iz izdelka ali storitve (možnost a) ali iz okolja souporabnika podatkov (možnost b) ali da souporabnik podatkov prenese podatke v okolje prejemnika podatkov (možnost c).

Image 3

Pogodbeni stranki se lahko tudi dogovorita, da se podatki ne bodo prenesli na prejemnika podatkov, temveč bodo dani na voljo za obdelavo v okolju souporabnika podatkov. To bi bilo zlasti pomembno v primeru osebnih podatkov (možnost d).

Image 4

Pri dajanju podatkov na voljo v okviru ene ali več od teh možnosti morata pogodbeni stranki izvajati različne ukrepe za varnost podatkov, da se zagotovijo začetna in stalna zaupnost, celovitost in razpoložljivost podatkov. Poleg pravnih zaščitnih ukrepov v zvezi z osebnimi podatki, ki so opisani v klavzuli 3.2. (oziroma Dodatku 3), bi morali varnostni ukrepi (kot so podrobneje opisani v Dodatku 4) zajemati tudi tehnične in organizacijske vidike, na primer v zvezi z:

—

zagotavljanjem zaupnosti podatkov z nadzorom dostopa in varnim pretokom podatkov,

—

določbami o hrambi in izbrisu podatkov,

—

ukrepi za celovitost podatkov in ukrepi za spremljanje,

—

določbami o kršitvi varstva podatkov.

4.2.1

Souporabnik podatkov da podatke na voljo prejemniku podatkov tako, da:

(a)

[MOŽNOST: prejemnik podatkov prikliče podatke iz izdelkov ali storitev], [omogoči priklic neposredno iz naslednjih izdelkov in/ali storitev, ki jih ne gosti souporabnik podatkov, vključno z dajanjem na voljo vseh zahtevanih tehničnih specifikacij (npr. komunikacijskega protokola), pod naslednjimi tehničnimi pogoji: (vstavite metodo in izdelke/storitve, ki jih ne gosti souporabnik podatkov);]

(b)

[MOŽNOST: prejemnik podatkov prikliče podatke iz okolja souporabnika podatkov] [omogoči priklic iz okolja souporabnika podatkov, vključno z dajanjem na voljo vseh zahtevanih tehničnih specifikacij, pod naslednjimi tehničnimi pogoji: (vstavite metodo, npr. prenos datotek ali uporaba vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) za komunikacijo s storitvami souporabe podatkov).]

(velja, če je izbrana možnost a ali b.) [Souporabnik podatkov s to pogodbo pooblašča prejemnika podatkov za uporabo specifikacij za priklic podatkov, izključno kot je opredeljeno v tej pogodbi. Razen zgoraj navedene pravice se prejemnik podatkov strinja in priznava, da nima nobene druge pravice, interesa ali licence za specifikacije;]

(c)

[MOŽNOST: souporabnik podatkov prenese podatke v okolje prejemnika podatkov] [zagotovi popoln prenos podatkov iz okolja souporabnika podatkov v okolje prejemnika podatkov pod naslednjimi tehničnimi pogoji: (vstavite metodo, npr. enkratni prenos ali redni prenosi stisnjenih datotek (s končnico .zip) prejemniku podatkov);]

(d)

[MOŽNOST: prejemnik podatkov dostopa do okolja souporabnika podatkov] [zagotovi dostop do podatkov v okolju souporabnika podatkov pod naslednjimi tehničnimi pogoji: (vstavite metodo, npr. prijava v platformo, dovoljene funkcije, vključno s funkcijami izvoza, odvisno od primera);].

Souporabnik podatkov s to pogodbo podeljuje prejemniku podatkov neprenosljivo pravico dostopa do podatkov v zgoraj opisanem okolju, ki je ni mogoče podlicencirati, samo za namen in trajanje, ki sta določena v tej pogodbi. Souporabnik podatkov si pridržuje pravico, da prekine dostop do okolja, če se odkrije neskladna uporaba.

4.2.2

Za namen klavzule 4.2.1 se šteje, da okolje souporabnika podatkov in okolje prejemnika podatkov vključujeta:

(a)

okolje katere koli tretje osebe, ki jo zadevna pogodbena stranka imenuje za hrambo ali prejemanje podatkov v njenem imenu (po potrebi vključno s katerim koli varnim okoljem za obdelavo, kot je opredeljeno v členu 2, točka (20), Uredbe (EU) 2022/868);

(b)

katero koli aplikacijo ali programsko opremo, ki jo zadevna pogodbena stranka gosti neposredno ali prek ponudnikov storitev.

V primerih, ko je treba razviti aplikacije strojnega učenja ali umetne inteligence, se lahko uporabijo nove tehnologije, kot sta združeno učenje in diferencialna zasebnost, podrobneje opisana v https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC141298, da se zagotovi, da prejemnik podatkov dostopa do podatkov na način, s katerim se ohranja zasebnost.

V primeru združenega učenja podatke „obišče“ algoritem prejemnika podatkov, ki se izvaja v varnem okolju za obdelavo souporabnika podatkov ali tretje osebe. S tem pristopom se prejemniku podatkov preprečujeta neposreden dostop do podatkov in njihova vidnost. V primeru diferencialne zasebnosti se prvotnim podatkom doda šum, da se zaščitijo nekatere občutljive lastnosti.

4.2.3

Souporabnik podatkov daje podatke na voljo prejemniku podatkov v skladu z naslednjimi časovnimi zahtevami/koledarjem: (vstavite časovni okvir (npr. dnevno, določen čas, pogostost, v realnem času) in/ali podroben koledar ali časovno omejitev.)

[MOŽNOST] [Če med trajanjem te pogodbe souporabnik podatkov pridobi posodobljeno ali popravljeno različico podatkov, se zavezuje, da bo takšno posodobljeno ali popravljeno različico po tem, ko mu bo dana na voljo, dal na voljo prejemniku podatkov brez nepotrebnega odlašanja. Kadar se podatki stalno posodabljajo in popravljajo, se dajejo prejemniku podatkov na voljo (navedite: dnevno/tedensko/mesečno).]

[MOŽNOST] Souporabnik podatkov bo zagotovil, da bo vsaka nova različica nabora podatkov pravilno označena in da bodo prejšnje različice prejemniku na voljo ves čas trajanja te pogodbe, nato pa za obdobje (navedite).

[MOŽNOST] Souporabnik podatkov hrani podatke (navedite obdobje), po tem obdobju pa prejemniku podatkov niso več dostopni.

4.2.4

Souporabnik podatkov mora prejemniku podatkov zagotoviti sredstva in informacije, potrebne za dostop do podatkov ali njihovo prejemanje v skladu s to pogodbo. To vključuje zlasti:

(a)

[MOŽNOST, kadar podatki niso zagotovljeni v standardni obliki] [zagotovitev programske opreme in pripadajoče licence, ki sta potrebni za uporabo podatkov za dogovorjeni namen in nista takoj na voljo na trgu, vendar bi ju souporabnik podatkov lahko zagotovil, in/ali preslikavo iz razpoložljive oblike v odprto in splošno uporabljano specifikacijo/besednjak;]

(b)

zagotovitev informacij, ki so souporabniku podatkov takoj na voljo, v zvezi z izvorom podatkov in vsemi pravicami, ki bi jih lahko imele tretje osebe v zvezi s podatki, ali dejstvi, na podlagi katerih bi lahko nastale take pravice.

[MOŽNOST] Pogodbeni stranki se strinjata, da ta sredstva in informacije vključujejo: (navedite).

4.3   Obveznosti prejemnika podatkov v zvezi z dostopom do podatkov

4.3.1

Prejemnik podatkov souporabniku podatkov zagotovi tehnične informacije in ustrezne podatke, ki jih souporabnik podatkov potrebuje za izpolnitev zgoraj navedenih zahtev.

4.3.2

(Če je ustrezno v primeru dostopa do podatkov v okolju souporabnika podatkov) Prejemnik podatkov:

(a)

bo zagotovil, da bodo do okolja souporabnika podatkov lahko dostopali samo zaposleni, ki delajo za prejemnika podatkov ali z njim in katerih naloge zahtevajo dostop za izvajanje te pogodbe (potreba po seznanitvi), ti zaposleni pa bodo izpolnjevali zahteve iz te pogodbe, njenih dodatkov in veljavne zakonodaje;

(b)

ne bo:

(i)

pooblastil nobene tretje osebe ali ji omogočil dostopa do okolja souporabnika podatkov;

(ii)

ustvaril izpeljanih del ali dostopal do okolja souporabnika podatkov za razvoj kakršnega koli konkurenčnega izdelka ali storitve ali za kopiranje katerega koli elementa, funkcije ali diagrama v okolju souporabnika podatkov;

(iii)

kopiral, repliciral, dekompiliral, razstavil ali poskusil izvleči nobene izvorne kode, algoritmov, metod ali tehnik, ki se uporabljajo v okolju souporabnika podatkov, ali izvajal obratnega inženiringa na njih [MOŽNOST] [razen v obsegu, ki je nujno potreben za preizkušanje združljivosti ali optimizacijo za integracijo];

(iv)

zaobšel nobenega varnostnega mehanizma okolja souporabnika podatkov ali se mu izognil ali

(v)

uporabljal tehničnega okolja souporabnika podatkov za pridobitev dostopa do podatkov, ki jih ta pogodba ne zajema, ali pod drugačnimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi.

4.4   Varnostni ukrepi

4.4.1

Vsaka pogodbena stranka bo pri dajanju podatkov na voljo v okviru ureditev dostopa iz klavzule 4.2.1 zagotovila zaupnost, celovitost in razpoložljivost podatkov z izvajanjem ustreznih varnostnih ukrepov, opisanih v Dodatku 4.

4.4.2

Če bi spremembe podatkov ali njihovega okolja lahko vplivale na varnost podatkov, se souporabnik in prejemnik podatkov strinjata, da bosta varnostne ukrepe ocenjevala (navedite: redno/na zahtevo druge pogodbene stranke/ob posebnih dogodkih) in se v dobri veri pogajala o morebitni potrebni prilagoditvi.

4.4.3

Vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki na njeno zahtevo zagotovi podrobne informacije o izvedbenih ukrepih, sprejetih v skladu s to klavzulo 4.4 in Dodatkom 4.

4.4.4

Vsaka pogodbena stranka bo drugi pogodbeni stranki v 24 urah po odkritju sporočila vsakršno kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do podatkov.

4.4.5

[MOŽNOST] [Souporabnik podatkov si pridržuje pravico, da izvaja redne revizije ali zahteva dokumentacijo za preverjanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki veljajo za prejemnika podatkov.]

4.4.6

(če je ustrezno) Souporabnik podatkov se zavezuje, da ne bo hranil nobenih informacij o dostopu prejemnika podatkov do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za:

(a)

dostop do podatkov;

(b)

(če je ustrezno) varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture ter

(c)

izpolnjevanje zakonskih obveznosti, ki veljajo za souporabnika podatkov.

Souporabnik podatkov bo prejemnika podatkov obvestil o informacijah, ki jih hrani v skladu z veljavno zakonodajo ali na zahtevo prejemnika podatkov.

4.5   Dolžnost ponovnega pogajanja, povratne zanke in enostranske spremembe

4.5.1

Če so podatki dani na voljo v skladu s pogodbenimi dogovori o značilnostih podatkov, postopkih dostopa ali potrebnih sredstvih in informacijah za dostop do podatkov in njihovo uporabo ter če se zdi, da dogovorjeni pogodbeni dogovori ne zadoščajo za dostop do podatkov in njihovo uporabo, kot je dogovorjeno v tej pogodbi, se pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta začeli pogajanja v dobri veri in pogodbene dogovore prilagodili.

4.5.2

Če prejemnik podatkov ugotovi incident v zvezi s klavzulo 2 o podatkih, ki jih zajema ta pogodba, ali klavzulama 4.1 in 4.2 o značilnostih podatkov in ureditvah dostopa ter če obvesti souporabnika podatkov s podrobnim opisom incidenta, morata souporabnik podatkov in prejemnik podatkov sodelovati v dobri veri, da ugotovita razlog za incident. Če je do incidenta prišlo, ker souporabnik podatkov ni izpolnil svojih obveznosti, mora kršitev nemudoma odpraviti. Če souporabnik podatkov tega ne stori, se to šteje za bistveno kršitev in prejemnik podatkov se lahko sklicuje na klavzulo 10 te pogodbe o pravnih sredstvih v primeru kršitve pogodbe.

4.5.3

Če katerega koli od pogodbenih dogovorov, dogovorjenih v skladu s klavzulama 4.1 in 4.2, zaradi izjemne spremembe okoliščin, do katere pride po sklenitvi te pogodbe, ni mogoče uresničiti ali je to pretirano obremenjujoče, mora souporabnik podatkov prejemniku podatkov predložiti podroben opis tega stanja, pogodbeni stranki pa bosta začeli pogajanja v dobri veri in zadevne pogodbene ureditve prilagodili. Zlasti mora vsaka pogodbena stranka drugi pogodbeni stranki zagotoviti zadostne informacije za oceno, obravnavo in razrešitev konkretne situacije. Ta klavzula ne vpliva na pravico prejemnika podatkov, da uveljavlja pravna sredstva v skladu s klavzulo 10.

4.5.4

Souporabnik podatkov lahko v dobri veri enostransko spremeni podrobnosti v zvezi s pogodbenimi dogovori za podatke in dogovori o dostopu, če je to objektivno utemeljeno z običajnim poslovanjem souporabnika podatkov, na primer s tehnično spremembo zaradi neposredne varnostne ranljivosti v liniji izdelkov ali povezanih storitev, ki jih ponuja souporabnik podatkov, ali s spremembo infrastrukture souporabnika podatkov. Vsaka sprememba mora izpolnjevati temeljne zahteve iz klavzul 4.1 in 4.2.

4.5.5

Souporabnik podatkov mora prejemnika podatkov o spremembi obvestiti vsaj (navedite razumno obdobje) pred začetkom veljavnosti spremembe.

Zadošča lahko tudi krajše obdobje:

(a)

kadar sprememba ne vpliva negativno na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani prejemnika podatkov ali

(b)

kadar bi bilo tako obvestilo v danih okoliščinah nemogoče ali nerazumno, na primer kadar so potrebne takojšnje spremembe zaradi pravkar odkrite varnostne ranljivosti.

Kadar sprememba negativno vpliva na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani prejemnika podatkov, se pogodbeni stranki zavezujeta, da si bosta skupaj prizadevali za ublažitev takega vpliva. Prejemnik podatkov lahko v vsakem primeru odpove to pogodbo (ali njen ustrezen del), ne da bi moral souporabniku podatkov plačati kakršno koli nadomestilo, ne glede na morebitne druge pravice ali pravna sredstva, ki jih morda ima prejemnik podatkov.

5.   Uporaba podatkov in souporaba s tretjimi osebami

5.1   Uporaba podatkov

5.1.1

Dovoljeni nameni (izberite samo eno možnost.)

[OMEJEVALNA MOŽNOST] [Prejemnik podatkov lahko obdeluje podatke samo za namene: (navedite dovoljene namene) (v nadaljnjem besedilu: dovoljeni nameni).]

ali

[ŠIRŠA MOŽNOST samo za neosebne podatke] [Prejemnik podatkov lahko obdeluje podatke za kateri koli zakonit namen (v nadaljnjem besedilu: dovoljeni nameni) [MOŽNOST] [razen (navedite, npr. uporabe podatkov, ki jih prejme, za pridobitev vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode souporabnika podatkov, ali njegovo uporabo podatkov)].]

(če je ustrezno, kadar podatki vsebujejo podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve in je souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot uporabnik ali prejemnik podatkov pridobil dostop do njih v skladu s členom 4 oziroma 5 akta o podatkih) Prejemnik podatkov prejetih podatkov v nobenem primeru ne sme uporabiti za razvoj izdelka, ki konkurira izdelku, iz katerega podatki izvirajo.

Pri dogovarjanju o dovoljenih namenih bi morali pogodbeni stranki upoštevati vse omejitve, ki izhajajo iz veljavnega prava ali njunih pogodbenih obveznosti do tretjih oseb. Na primer, če so podatki, ki jih zajema ta pogodba, podatki iz izdelka, kot so opredeljeni v aktu o podatkih, in če je souporabnik podatkov uporabnik izdelka ali prejemnik podatkov v smislu akta o podatkih, bi morali upoštevati prepoved razvoja konkurenčnega izdelka iz člena 4(10) in člena 6(2), točka (e), akta o podatkih. Če je souporabnik podatkov tovrstni uporabnik in se je z imetnikom podatkov dogovoril o posebnih omejitvah svojih zakonskih pravic v skladu z aktom o podatkih, bi morala biti ta pogodba skladna s takimi omejitvami.

5.1.2

Dovoljene operacije v zvezi s podatki (izberite samo eno možnost.)

[OMEJEVALNA MOŽNOST] [Prejemnik podatkov lahko v zvezi s podatki izvaja samo naslednje operacije: (navedite dovoljene operacije, npr. dostop do podatkov in njihovo kopiranje za pripravo zbirnih statističnih podatkov v zvezi z dovoljenimi nameni) (v nadaljnjem besedilu: dovoljene operacije).]

ali

[ŠIRŠA MOŽNOST samo za neosebne podatke] [Prejemnik podatkov lahko v zvezi s podatki izvede katero koli zakonito operacijo (v nadaljnjem besedilu: dovoljene operacije) [MOŽNOST] [razen (navedite, npr. gostovanja ali drugačnega prenosa ali omogočanja dostopa do podatkov zunaj Evropske unije ali poskusa identifikacije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki).]

(če je ustrezno, kadar podatki vsebujejo podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve in je souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot uporabnik ali prejemnik podatkov pridobil dostop do njih v skladu s členom 4 oziroma 5 Uredbe (EU) 2023/2854) Prejemnik podatkov prejetih podatkov v nobenem primeru ne sme uporabljati na način, ki bi negativno vplival na varnost izdelka ali katere koli povezane storitve.]

5.1.3

Poleg tega se prejemnik podatkov zavezuje, da za pridobitev podatkov ne bo:

(a)

posredoval lažnih informacij souporabniku podatkov;

(b)

uporabljal zavajajočih ali prisilnih sredstev;

(c)

zlorabil vrzeli ali izkoristil morebitnih ranljivosti v tehnični infrastrukturi souporabnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

5.1.4

Pravica do uporabe podatkov v skladu s to klavzulo je prejemniku podatkov podeljena (navedite: za nedoločen čas/za čas trajanja te pogodbe/za čas trajanja (navedite)).

5.1.5

(če je ustrezno v primeru priklica podatkov s strani prejemnika podatkov/prenosa podatkov na prejemnika podatkov in če se pogodbeni stranki dogovorita o časovni omejitvi uporabe podatkov) Prejemnik podatkov se zavezuje, da bo po prenehanju ali izteku njegove pravice do uporabe podatkov podatke trajno izbrisal (vključno z vsemi kopijami ali varnostnimi kopijami) in zagotovil, da bodo vse tretje osebe, ki so jim bili podatki razkriti, trajno izbrisale take podatke. Prejemnik podatkov na zahtevo souporabnika podatkov brez nepotrebnega odlašanja predloži pisno potrdilo o takem izbrisu.

5.2   Souporaba podatkov s tretjimi osebami

5.2.1

Prejemnik podatkov ne da podatkov v souporabo z nobeno tretjo osebo ali prenese nanjo, ne glede na to, ali so v določeni, anonimizirani ali psevdonimizirani ali združeni obliki [MOŽNOST] [, lahko pa jih da v souporabo izključno za naslednjo uporabo: (navedite). Tretja oseba ne da v nadaljnjo souporabo nobenih podatkov ali jih nadalje prenese, [MOŽNOST] [razen za naslednjo uporabo: (navedite)]].

5.2.2

(če je ustrezno, kadar podatki vsebujejo podatke iz izdelka ali podatke iz povezane storitve in je souporabnik podatkov na podlagi te pogodbe kot uporabnik ali prejemnik podatkov pridobil dostop do njih v skladu s členom 4 oziroma 5 akta o podatkih) Prejemnik podatkov prejetih podatkov ne sme dati na voljo podjetju, imenovanemu za vratarja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1925 (akt o digitalnih trgih).

5.2.3

Kadar je prejemniku podatkov dovoljeno dati podatke na voljo tretji osebi na podlagi te pogodbe, mora:

(a)

[MOŽNOST] [obvestiti souporabnika podatkov o tem, da bodo podatki dani na voljo tretji osebi, navesti zadevne podatke ter souporabniku podatkov sporočiti identiteto in kontaktne podatke te tretje osebe;]

(b)

sprejeti ustrezne pogodbene, tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da tretja oseba izpolnjuje enake ali vsebinsko enakovredne obveznosti, ki za prejemnika podatkov izhajajo iz te pogodbe. To vključuje zlasti obveznosti prejemnika podatkov, da:

(i)

zagotovi, da tretja oseba uporablja vsaj enake varnostne ukrepe in obveznosti, o katerih se je dogovoril prejemnik podatkov v klavzuli o varnostnih ukrepih, in

(ii)

zagotovi, da tretja oseba uporablja podatke izključno na način, ki je združljiv s klavzulo 5.1 o uporabi podatkov, in

(iii)

[MOŽNOST] [zagotovi, da ima souporabnik podatkov vsaj enaka pravna sredstva zoper tretjo osebo zaradi nepooblaščene uporabe ali razkritja podatkov kot zoper prejemnika podatkov v skladu s to pogodbo, in]

(iv)

(velja, če je tretja oseba upravičena dati podatke na voljo drugim osebam v skladu s klavzulo 5.2.1) [od tretje osebe zahteva, da zagotovi, da vse nadaljnje tretje osebe, ki prejmejo podatke, izpolnjujejo obveznosti iz te pogodbe].

5.2.4

Ne glede na klavzule 5.2.1 do 5.2.3 lahko prejemnik podatkov za svoj račun in na lastno odgovornost uporablja storitve obdelave, npr. storitve računalništva v oblaku (vključno z infrastrukturo kot storitvijo, platformo kot storitvijo in programsko opremo kot storitvijo), storitve gostovanja ali podobne storitve za uporabo podatkov, kot je dogovorjeno v klavzulah 5.1.1 in 5.2.1. Take storitve lahko za uporabo podatkov, kot je dogovorjeno v klavzuli 5.2.1, za svoj račun in na lastno odgovornost uporabljajo tudi tretje osebe.

6.   (če so podatki zaščiteni kot poslovna skrivnost) Poslovne skrivnosti

O poslovnih skrivnostih:

Poslovne skrivnosti so zaupne informacije, ki podjetju dajejo konkurenčno prednost.

V skladu s členom 2(1) Direktive (EU) 2016/943 izraz „poslovna skrivnost“ pomeni informacijo, ki izpolnjuje tri zahteve: (a) je skrivnost v smislu, da kot celota ali v natančni konfiguraciji in sestavi njenih komponent ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; (b) ima tržno vrednost, ker je skrivnost, in (c) v danih okoliščinah je oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

„Imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima zakoniti nadzor nad tako poslovno skrivnostjo.

Kar zadeva podatke, je souporabnik podatkov upravičen do varovanja poslovnih skrivnosti, zlasti kadar digitalne informacije zajemajo:

—

tehnične informacije (proizvodna tehnologija, podatki o raziskavah in razvoju, procesno znanje, nepatentirane tehnologije itd.),

—

poslovne informacije (tržne strategije, finančne informacije itd.).

Zato mora souporabnik podatkov v zvezi z digitalnimi informacijami opredeliti morebitno poslovno skrivnost. Za več informacij o poslovnih skrivnostih v digitalnem sektorju glej vodnik Svetovne organizacije za intelektualno lastnino po poslovnih skrivnostih in inovacijah:

https://www.wipo.int/web-publications/wipo-guide-to-trade-secrets-and-innovation/en/part-vii-trade-secrets-and-digital-objects.html.

Omejen dostop za druge, šifriranje ali sporazumi o zaupnosti bi bili načini ohranjanja tajnosti podatkov, kar bi omogočilo varovanje poslovnih skrivnosti.

Kako ravnati s poslovnimi skrivnostmi?

Če souporabnik podatkov nekatere poslovne skrivnosti opredeli kot del souporabe podatkov na podlagi te pogodbe, mu takih podatkov ni treba dati v souporabo ne glede na to, kako je določeno v členu 4(6) in členu 5(9) akta o podatkih.

Če se souporabnik podatkov odloči za dajanje takih podatkov v souporabo, lahko določi zahteve in se o njih dogovori s prejemnikom podatkov kot pogoj za souporabo podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, na primer sprejetje nekaterih dodatnih tehničnih in organizacijskih ukrepov za ohranitev zaupnosti. Souporabnik podatkov in prejemnik podatkov bi morala v Dodatek 2 kot del pogodbe vključiti vse podrobnosti o podatkih, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

6.1   Uporaba ureditev poslovnih skrivnostih

6.1.1

Zaščitni ukrepi in z njimi povezane pravice, dogovorjene v nadaljevanju, se uporabljajo izključno za podatke ali metapodatke, vključene v podatke, ki jih mora souporabnik podatkov dati na voljo prejemniku podatkov in so zaščiteni kot poslovna skrivnost (kot je opredeljena v členu 2(1) Direktive (EU) 2016/943 o poslovnih skrivnostih), ki jo ima imetnik podatkov ali drug imetnik poslovne skrivnosti (kot je opredeljen v členu 2(2) navedene direktive).

6.1.2

Podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, in identiteta imetnika poslovne skrivnosti so navedeni v Dodatku 2.

6.1.3

Obveznosti iz klavzul 6.2 in 6.3 ostanejo v veljavi tudi po vsaki odpovedi te pogodbe, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

6.2   Zaščitni ukrepi, ki jih mora sprejeti prejemnik podatkov

Prejemnik podatkov uporablja zaščitne ukrepe, kot so določeni v Dodatku 4 (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi prejemnika podatkov).

Pogodbeni stranki bi morali v Dodatek 4 vključiti vse podrobnosti o zaščitnih ukrepih. Ukrepi so lahko tehnični (npr. šifriranje, požarni zidovi, deljeno shranjevanje) in organizacijski (npr. notranje upravljanje, ustrezno upravljanje identitet in nadzor dostopa in vključitev zaupanja vredne tretje osebe).

Ker morajo biti ukrepi sorazmerni, se bo njihova vsebina razlikovala glede na naravo poslovne skrivnosti. Ukrepi bodo odvisni tudi od tega, ali (i) je treba zagotoviti dostop do mesta, kjer so podatki shranjeni, ali (ii) je treba podatke v celoti prenesti na prejemnika podatkov. V prvem primeru ima imetnik podatkov višjo stopnjo nadzora in lahko sam uporabi del zaščitnih ukrepov, medtem ko je stopnja uporabe podatkov pri prejemniku podatkov lahko nižja. V vsakem primeru se morata obe pogodbeni stranki osredotočiti na doseganje predvidenih učinkov te pogodbe.

6.3   Zaščitni ukrepi, ki jih sprejme imetnik poslovne skrivnosti

6.3.1

Souporabnik podatkov lahko uporabi ukrepe, dogovorjene v Dodatku 4, za ohranjanje zaupnosti podatkov, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost (v nadaljnjem besedilu: zaščitni ukrepi souporabnika podatkov).

6.3.2

Souporabnik podatkov lahko doda tudi enostransko ustrezne tehnične in organizacijske zaščitne ukrepe, če ti ne vplivajo negativno na dostop do podatkov in njihovo uporabo s strani prejemnika podatkov po tej pogodbi.

6.3.3

Prejemnik podatkov se zavezuje, da ne bo spremenil ali odpravil zaščitnih ukrepov souporabnika podatkov niti ukrepov, sprejetih v skladu s klavzulo 6.3.2, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

6.4   Tretji imetniki opredeljenih poslovnih skrivnosti

6.4.1

Souporabnik podatkov prejemniku podatkov izjavlja, da ima vse ustrezne pravice katerega koli tretjega imetnika poslovne skrivnosti za sklenitev te pogodbe v zvezi s podatki, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost.

6.4.2

Zaščitni ukrepi prejemnika podatkov in zaščitni ukrepi souporabnika podatkov odražajo pogodbene zaveze souporabnika podatkov do prvotnega imetnika podatkov. Če se take zaveze souporabnika podatkov do prvotnega imetnika podatkov spremenijo, se prejemnik podatkov zavezuje, da bo upošteval vse nove ukrepe, dogovorjene med souporabnikom podatkov in prvotnim imetnikom podatkov.

7.   Pravice intelektualne lastnine

„Pravice intelektualne lastnine“ pomeni avtorske pravice (vključno s pravicami na računalniški programski opremi in drugimi sorodnimi pravicami), pravice iz modelov (vključno s pravicami iz registriranih modelov), blagovne znamke, storitvene znamke, firme, trgovska imena, domenska imena in naslove URL, pravice iz poslovnih skrivnosti, strokovnega znanja ter zaupnih in nerazkritih informacij (kot so izumi, ki jih je mogoče patentirati ali ne), pravice na logotipih in patentih, pravice izdelovalca podatkovnih baz in vse podobne pravice, priznane v skladu z veljavnim pravom.

Podatki v okviru te pogodbe in dovoljena uporaba s strani prejemnika podatkov morajo biti urejeni s to pogodbo, da se zaščitijo pravice intelektualne lastnine souporabnika podatkov, tretjih oseb ali nove pravice intelektualne lastnine prejemnika podatkov. Kar zadeva souporabo podatkov, sta najpomembnejši pravici intelektualne lastnine, ki ju je treba upoštevati pri sklepanju pogodbe, pravica sui generis iz direktive o podatkovnih zbirkah in avtorska pravica.

Pravica sui generis:

V skladu s členom 43 akta o podatkih „[se] [p]ravica sui generis iz člena 7 Direktive 96/9/ES [...] ne uporablja, če so podatki ustvarjeni ali pridobljeni s povezanim izdelkom ali povezano storitvijo, ki spada na področje uporabe te uredbe, zlasti v zvezi s členoma 4 in 5“. Vendar „[t]o ne vpliva na morebitno uporabo pravice sui generis iz člena 7 Direktive 96/9/ES za podatkovne zbirke, ki vsebujejo podatke, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, če so izpolnjene zahteve za varstvo na podlagi odstavka 1 navedenega člena“ (uvodna izjava 112).

Pravica sui generis iz direktive o podatkovnih zbirkah varuje izdelovalca podatkovne zbirke, saj je to oseba, ki je izvedla znatne naložbe v smislu kakovosti ali količine za pridobitev, preverjanje ali predstavitev njene vsebine. Izdelovalec lahko prepove izvlečenje in ponovno uporabo celotne vsebine zadevne podatkovne zbirke ali njenega bistvenega dela, ocenjenega kvalitativno in/ali kvantitativno. Če so posamezna dela ali podatkovni elementi v podatkovni zbirki izvirni, bi bili lahko ločeno varovani z avtorsko pravico, čeprav se to varstvo razlikuje od varstva, ki ga zagotavlja direktiva o podatkovnih zbirkah.

Avtorske pravice:

Avtorske pravice so oblika varstva intelektualne lastnine, ki je z zakonom zagotovljena ustvarjalcem izvirnih avtorskih del. To varstvo zajema najrazličnejša dela, vključno z morebitno arhitekturo podatkovne zbirke. Opozorilo: Varstvo avtorskih pravic ni v celoti harmonizirano, zato se lahko med državami članicami razlikuje.

Patenti:

Souporaba in uporaba podatkov lahko privedeta do izumov, saj dajeta navdih za nove zamisli, optimizirata obstoječe tehnologije in pospešujeta razvoj inovativnih rešitev. Izume tehnične narave, ki so novi in vključujejo inventivne ravni, ki jih je mogoče uporabiti v industriji, je mogoče patentirati. Pogodbeni stranki bi zato morali izume pogodbeno urediti in določiti, kdo je upravičen do uporabe teh rezultatov, ki jih je mogoče patentirati.

7.1   Predhodne pravice intelektualne lastnine

7.1.1

Razen če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače, vsaka pogodbena stranka ohrani lastništvo vseh pravic intelektualne lastnine, ki so v lasti pogodbenih strank ali za katere so ji tretje osebe podelile licenco pred izvajanjem te pogodbe ali povsem neodvisno od njenega izvajanja, vključno z vsemi njenimi spremembami in/ali izboljšavami (v nadaljnjem besedilu: predhodno obstoječi elementi). V nobenem primeru se ne sme šteti, da se s to pogodbo kateri koli pogodbeni stranki podeljuje katera koli pravica intelektualne lastnine na predhodno obstoječih elementih druge pogodbene stranke, razen če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače.

7.1.2

(velja, če za podatke veljajo pravice intelektualne lastnine) Ob upoštevanju plačila nadomestila (npr. licenčnine) v skladu s to pogodbo souporabnik podatkov prejemniku podatkov za obdobje veljavnosti te pogodbe podeljuje licenco, ki zajema naslednje značilnosti: (navedite, npr. je svetovna, neizključna, neprenosljiva), vključno s pravico do (navedite, npr. uporabe, kopiranja, spreminjanja, izboljševanja, ohranjanja) podatkov, ki bi bili zajeti s pravico intelektualne lastnine, izključno v obsegu, ki je potreben v skladu s pogodbo. Podlicenca podizvajalcem prejemnika podatkov je dovoljena le za namene podizvajanja in kolikor ni nezdružljiva z določbami te pogodbe.

7.2   Pravice intelektualne lastnine v zvezi z rezultati

7.2.1

Če prejemnik podatkov z uporabo podatkov na podlagi te pogodbe ustvari oprijemljive rezultate dela, ki jih je mogoče zaščititi s pravicami intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: rezultati), je dogovorjeno, da:

7.2.2

[MOŽNOST 1] [prejemnik podatkov postane edini lastnik katerih koli in vseh pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati; samo prejemnik podatkov lahko po lastni presoji registrira ali pridobi tako pravico intelektualne lastnine;]

7.2.3

[MOŽNOST 2] [bosta pogodbeni stranki skupaj in v enaki meri upravičeni do pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati ter skleneta ločeno pogodbo, v kateri so opisani načini uveljavljanja takih pravic;]

7.2.4

[MOŽNOST 3] [se prejemnik podatkov strinja, da bo v potrebnem obsegu souporabniku podatkov odstopil polno pravno in dejansko lastništvo rezultatov ter vse pravice intelektualne lastnine v zvezi z njimi, na izključni podlagi, za nadomestilo, o katerem se bosta pogodbeni stranki nadalje dogovorili, po vsem svetu in za celotno trajanje pravic intelektualne lastnine.]

7.2.5

Poleg tega se pogodbeni stranki strinjata, da se nadaljnje licence za rezultate podelijo na naslednji način:

[MOŽNOST] [(navedite pogodbeno stranko, ki ni lastnik pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati) s to pogodbo podeljuje (navedite lastnika pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati), za čas trajanje varstva pravic intelektualne lastnine, v celoti plačano svetovno, neizključno, neprenosljivo licenco za uporabo, kopiranje, spreminjanje, izboljševanje in ohranjanje svojih predhodno obstoječih elementov izključno v obsegu, ki je potreben za izvajanje pravic (navedite lastnika pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati) v zvezi z rezultati v skladu s to klavzulo.]

[MOŽNOST] [(navedite lastnika pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati) s to pogodbo podeljuje (navedite pogodbeno stranko, ki ni lastnik pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati), za čas trajanja varstva pravic intelektualne lastnine, v celoti plačano svetovno, neizključno, neprenosljivo licenco za uporabo, kopiranje, spreminjanje, izboljševanje in ohranjanje rezultatov izključno za naslednje namene: (ustrezno vnesite).]

8.   Nadomestilo za zagotavljanje dostopa do podatkov

Pogodbeni stranki lahko v sami tej pogodbi ali v ločenem dodatku določita podrobnosti o nadomestilu, vključno s stroški vzpostavitve vmesnika za aplikacijsko programiranje (API) (ki se uporablja za souporabo podatkov) ali drugimi stroški, povezanimi z omogočanjem souporabe podatkov, vključno z vsemi licenčninami, odvisno od primera. Pogodbeni stranki bi se morali dogovoriti vsaj o naslednjem: znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, in ustrezni valuti; času zapadlosti plačila nadomestila in plačilnih postopkih.

Po potrebi se lahko dogovorita o dodatnem nadomestilu za dodatne storitve, za katere se zaračuna dodatna pristojbina.

Pogodbeni stranki se strinjata, da bo prejemnik podatkov uporabniku podatkov plačal nadomestilo, kot sledi: (ustrezno vnesite).

Pogodbeni stranki bi se morali dogovoriti vsaj o naslednjem: znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, in ustrezni valuti; času zapadlosti plačila in plačilnih postopkih.

9.   Datum začetka uporabe, trajanje pogodbe in odpoved

9.1   Datum začetka uporabe in trajanje

9.1.1

Ta pogodba [MOŽNOST 1] [začne veljati takoj] [MOŽNOST 2] [začne veljati (navedite datum)].

9.1.2

[MOŽNOST] [Ta pogodba se sklene za [MOŽNOST 1] [nedoločen čas] [MOŽNOST 2] [določen čas (navedite)], ob upoštevanju vseh razlogov za potek ali odpoved iz te pogodbe.]

9.1.3

[MOŽNOST] [Souporabnik podatkov mora začeti dajati podatke na voljo prejemniku podatkov [MOŽNOST 1] brez nepotrebnega odlašanja po začetku veljavnosti te pogodbe. [MOŽNOST 2] (vstavite datum in po potrebi dodatne podrobnosti glede časovnega okvira).]

Če gre za zahtevo za enkratno pošiljanje podatkov, zadošča, da se dogovorita o datumu začetka uporabe iz klavzule 9.1.1. Če gre za zahtevo za neprekinjeno pošiljanje podatkov, se bosta morali pogodbeni stranki dogovoriti o trajanju pogodbe in izbrati prvo ali drugo možnost iz klavzule 9.1.2.

9.2   Odpoved brez navedbe razloga

9.2.1

Prejemnik podatkov lahko kadar koli med trajanjem te pogodbe odpove pogodbo s predhodnim obvestilom souporabniku podatkov in odpovednim rokom (vstavite obdobje).

9.2.2

[MOŽNOST] Če prejemnik podatkov odpove to pogodbo v skladu s klavzulo 9.3.1 pred (vstavite čas ali najkrajše pogodbeno obdobje), mora souporabniku podatkov plačati nadomestilo za stroške, ki so mu nastali zaradi dajanja podatkov na voljo, pri čemer mora po potrebi zagotoviti tudi kakršno koli dodatno podporo, in sicer na naslednji način: (navedite)

V nekaterih primerih lahko souporabniku podatkov pri dajanju podatkov na voljo prejemniku podatkov nastanejo stroški, na primer zaradi prilagoditve njegove digitalne infrastrukture, pri čemer računa na to, da se bodo ti stroški sčasoma amortizirali.

V tem primeru se bo souporabnik podatkov morda želel prepričati, da bo od prejemnika podatkov prejel nadomestilo.

9.3   Učinki poteka ali odpovedi

9.3.1

S potekom pogodbenega obdobja ali odpovedjo te pogodbe sta obe pogodbeni stranki razbremenjeni svoje obveznosti glede izpolnjevanja in prevzemanja prihodnjih obveznosti, vendar potek ali odpoved ne vpliva na pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka odpovedi.

Potek ali odpoved ne vpliva na nobeno določbo v tej pogodbi za reševanje sporov v skladu s klavzulo 11.6 ali katero koli drugo določbo, ki naj bi veljala tudi po prenehanju veljavnosti te pogodbe.

9.3.2

[MOŽNOST 1] [Souporabnik podatkov mora sprejeti ustrezne ukrepe za podporo pri izstopu, ki jih lahko prejemnik podatkov razumno pričakuje.] [MOŽNOST 2] [Souporabnik podatkov mora sprejeti naslednje ukrepe za podporo pri izstopu: (navedite).]

Pogodbeni stranki lahko preučita, ali prejemnik podatkov potrebuje kakršne koli ukrepe za podporo pri izstopu.

To bo na primer pomembno, če je bilo prejemniku podatkov dovoljeno izvleči podatke z nosilca podatkov, ki ga nadzoruje souporabnik podatkov, vendar podatkov še ni izvlekel, ker ni pričakoval, da bo pogodba odpovedana.

10.   Pravna sredstva v primeru kršitve pogodbe

10.1   Primeri neizpolnitve obveznosti

10.1.1

Neizpolnitev obveznosti je bistvena, če:

(a)

je zaradi neizpolnitve obveznosti druga pogodbena stranka bistveno prikrajšana za to, kar je lahko upravičeno pričakovala po tej pogodbi, razen če pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, tega rezultata ni predvidela in ga ni mogla razumno predvideti, ali

(b)

je iz okoliščin jasno, da se ni mogoče zanesti na to, da bo pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, v prihodnje obveznosti izpolnjevala.

10.1.2

Neizpolnitev obveznosti pogodbene stranke je opravičljiva, če je posledica ovire, na katero ta pogodbena stranka ne more vplivati, in če te od pogodbene stranke ob sklenitvi te pogodbe ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo oviro upoštevala ali da se bo oviri ali njenim posledicam izognila ali jih odpravila.

Kadar je ovira le začasna, oprostitev neizpolnitve obveznosti s strani pogodbene stranke velja za obdobje, v katerem ovira obstaja. Če pa zamuda povzroči bistveno neizpolnitev, jo lahko druga pogodbena stranka šteje za takšno.

Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, mora zagotoviti, da druga pogodbena stranka prejme obvestilo o oviri in njenem vplivu na zmožnost pogodbene stranke, ki ni izpolnila obveznosti, za izpolnjevanje njenih obveznosti, in sicer brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je bila pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, seznanjena ali bi se lahko razumno pričakovalo, da je bila seznanjena, s temi okoliščinami. Druga pogodbena stranka je upravičena do odškodnine za gospodarsko škodo, ki je posledica dejstva, da ni prejela takega obvestila.

10.2   Pravna sredstva v primeru kršitve

10.2.1

Če ena od pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ima druga pogodbena stranka na voljo pravna sredstva, navedena v naslednjih klavzulah, in sicer brez poseganja v katera koli pravna sredstva, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom.

10.2.2

Pravna sredstva, ki niso nezdružljiva, je mogoče kumulirati.

10.2.3

Pogodbena stranka ne sme uveljavljati pravnega sredstva, kolikor je sama povzročila neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke, na primer kadar zaradi pomanjkljivosti v njeni lastni podatkovni infrastrukturi druga pogodbena stranka ni mogla ustrezno izpolnjevati svojih obveznosti. Prav tako ne sme uveljavljati odškodninskega zahtevka za nastalo škodo, kolikor bi lahko škodo zmanjšala s sprejetjem razumnih ukrepov.

10.2.4

Oškodovana pogodbena stranka lahko:

(a)

odpove to pogodbo s takojšnjim učinkom brez kazni z obvestilom drugi pogodbeni stranki, če:

(i)

neizpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke pomeni bistveno neizpolnitev obveznosti ali

(ii)

je v primeru neizpolnitve, ki ni bistvena, oškodovana pogodbena stranka poslala obvestilo, v katerem je zahtevala, da se neizpolnitev obveznosti odpravi brez nepotrebnega odlašanja, druga pogodbena stranka pa tega ni storila;

(b)

zahteva odškodnino za gospodarsko škodo, ki ji je bila povzročena zaradi neizpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, ki ni opravičljiva v skladu s klavzulo 10.1.2; pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, je odgovorna samo za škodo, ki jo je ob sklenitvi te pogodbe predvidela ali bi se lahko razumno pričakovalo, da jo je predvidela kot verjetno posledico njene neizpolnitve obveznosti, razen če je bila neizpolnitev obveznosti namerna ali storjena iz hude malomarnosti;

(c)

zahteva, da pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, brez nepotrebnega odlašanja izpolni svoje obveznosti iz te pogodbe, razen če bi bilo to nezakonito ali nemogoče ali če bi določena izpolnitev obveznosti pogodbeni stranki, ki ni izpolnila obveznosti, povzročila stroške, ki bi bili nesorazmerni s koristmi, ki bi jih imela druga pogodbena stranka.

10.2.5

[MOŽNOST] [Če pogodbena stranka ne izpolni svojih obveznosti iz te pogodbe, v vsakem primeru plača kazni, ki so podrobno določene v Dodatku 5 in ki jih pogodbeni stranki štejeta za odškodnino v smislu klavzule 10.2.4, točka (b). Pogodbena stranka, ki ni izpolnila obveznosti, ima pravico zahtevati, da se kazen zniža na razumen znesek, če lahko dokaže, da je kazen skrajno pretirana glede na škodo, ki je posledica neizpolnitve obveznosti.]

11.   Splošne določbe

11.1   Zaupnost

11.1.1

Naslednje informacije je treba šteti za zaupne:

(a)

informacije, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti, finančni položaj ali kateri koli drug vidik v zvezi s poslovanjem druge pogodbene stranke, razen če je druga pogodbena stranka te informacije objavila;

(b)

informacije, ki določajo podlago za izračun razumnega nadomestila;

(c)

informacije, ki se nanašajo na katero koli tretjo osebo, razen če je te informacije že objavila.

11.1.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta sprejeli vse razumne ukrepe za varno shranjevanje in popolno zaupnost informacij iz klavzule 11.1.1 ter da takih informacij ne bosta razkrili ali dali na voljo tretjim osebam, razen če:

(a)

je ena od pogodbenih strank pravno zavezana razkriti ali dati na voljo ustrezne informacije ali

(b)

mora ena od pogodbenih strank razkriti ali dati na voljo ustrezne informacije, da bi izpolnila svoje obveznosti iz te pogodbe, ali

(c)

je ena od pogodbenih strank pridobila predhodno soglasje druge pogodbene stranke ali subjekta, ki je predložil zaupne informacije ali na katerega vpliva njihovo razkritje.

11.1.3

Te obveznosti glede zaupnosti ostanejo v veljavi tudi po odpovedi pogodbe, in sicer (navedite obdobje).

11.1.4

S temi obveznosti glede zaupnosti se ne odpravljajo nobene strožje obveznosti iz (i) Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov), (ii) določb za izvajanje Direktive 2002/58/ES ali Direktive (EU) 2016/943 ali (iii) katerega koli drugega prava Unije ali držav članic.

11.2   Komunikacijska sredstva

Vsa uradna obvestila ali druga sporočila, ki se zahtevajo ali so dovoljena na podlagi te pogodbe, morajo biti v pisni obliki in se lahko dostavijo osebno, pošljejo po pošti s predplačano poštnino ali posredujejo po elektronski poti, vključno z elektronsko pošto, pod pogojem, da pošiljatelj obdrži dokazilo o pošiljanju na spodaj navedene naslove:

Pogodbena stranka

Kontaktna oseba

E-naslov

Telefon

Naslov

Uporabnik

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Prejemnik podatkov

[Ime]/[Funkcija]

[E-naslov]

[Telefon]

[Naslov]

Za vsako tako obvestilo ali sporočilo se šteje, da je prejeto:

(a)

če je dostavljeno osebno, na dan dostave;

(b)

če je poslano po pošti s predplačano poštnino, na tretji delovni dan po pošiljanju;

(c)

če je poslano po elektronski poti, na dan pošiljanja, pod pogojem, da pošiljatelj ni prejel nobenega sporočila o napaki, ki bi nakazovalo, da obvestilo ali sporočilo ni bilo dostavljeno.

11.3   Celotna pogodba, spremembe in ločljivost

11.3.1

Ta pogodba (skupaj z njenimi dodatki) predstavlja celotno pogodbo med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe ter nadomesti vse predhodne, ustne ali pisne, pogodbe, sporazume in dogovore med pogodbenima strankama glede predmeta te pogodbe.

11.3.2

Vsaka sprememba te pogodbe je veljavna le, če se pogodbeni stranki o njej dogovorita v pisni obliki, med drugim v kateri koli elektronski obliki.

11.3.3

Če se ugotovi, da je katera koli določba te pogodbe iz kakršnega koli razloga nična, neveljavna, izpodbojna ali neizvršljiva, in če je to določbo mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, to ne bo vplivalo na te preostale določbe, ki bodo še naprej veljavne in izvršljive, razen če navedene določbe ni mogoče ločiti od preostalih določb te pogodbe. Vse nastale vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi je treba obravnavati v skladu s klavzulo 11.5.

11.4   Pravo, ki se uporablja

To pogodbo ureja pravo (navedite državo članico).

11.5   Razlaga

11.5.1

Vsako določbo te pogodbe je treba razlagati tako, da je skladna s pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije, ter z vsakim veljavnim nacionalnim pravom, ki je združljivo s pravom Unije in od katerega ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.

11.5.2

Če vrzeli ali dvoumnosti v tej pogodbi ni mogoče odpraviti na način iz klavzule 11.5.1, je treba to pogodbo razlagati v skladu s pravili razlage, določenimi v veljavnem pravu (glej klavzulo 11.4).

11.6   Reševanje sporov

11.6.1

Pogodbeni stranki soglašata, da si bosta po najboljših močeh prizadevali za sporazumno rešitev sporov in da bosta pred predložitvijo zadeve sodišču spor predložili [vstavite ime in kontaktne podatke določenega organa za reševanje sporov].

11.6.2

[MOŽNOST] [Sodišča (navedite državo članico) bodo imela izključno pristojnost za obravnavo zadeve v zvezi s to pogodbo.]

Dodatek 1 vsebuje opis podatkov.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 2 vsebuje dodatne podrobnosti v zvezi s podatki, zajetimi v ureditvi, ki zahteva posebne ukrepe.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 3 vsebuje podrobnosti o osebnih podatkih in ustreznih obveznostih pogodbenih strank.

[pripravita pogodbeni stranki]

Dodatek 4 vsebuje veljavne varnostne ukrepe za souporabo podatkov.

[pripravita pogodbeni stranki]

[MOŽNOST] Dodatek 5 vsebuje podrobnosti o kaznih.

[pripravita pogodbeni stranki]


PRILOGA VI

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

o zamenjavi in izstopu

Glavni cilji Uredbe (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) o zamenjavi ponudnikov storitev v oblaku vključujejo omogočanje strankam storitev obdelave podatkov (računalništvo v oblaku in storitve na robu), da: (i) prehajajo med ponudniki, ki ponujajo storitve iste vrste, (ii) preidejo na lokalno infrastrukturo IKT ali (iii) hkrati uporabljajo več storitev različnih ponudnikov. Zato akt o podatkih določa pravice in obveznosti ponudnikov in strank v zvezi s tem postopkom. V tem okviru bi morale stranke tudi oceniti svoje cilje, povezane z zamenjavo, in zlasti posebne potrebe, dodatne izdatke ali časovni okvir. Izvorni ponudnik, stranka in ciljni ponudnik morajo sodelovati v dobri veri, da se zagotovi učinkovit postopek zamenjave, omogoči pravočasen prenos podatkov in ohrani neprekinjenost storitve obdelave podatkov (člen 27 akta o podatkih).

S temi standardnimi pogodbenimi klavzulami se nove pravice in obveznosti, uvedene z aktom o podatkih, glede postopka zamenjave in izstopa, prenašajo v pogodbene pogoje. Akt o podatkih določa, da morajo ponudniki strankam zagotoviti pisno pogodbo, v kateri so določene ureditve postopka zamenjave. V pogodbi morajo biti določeni tudi roki za zamenjavo (najdaljše prehodno obdobje 30 dni) in podrobnosti o vseh stroških (vključno s kaznimi za predčasno odpoved, standardnimi pristojbinami za storitve (člen 29(4) akta o podatkih) in povračili za prenos podatkov). V zvezi s samim postopkom zamenjave obstajajo tudi obveznosti, ki bi morale biti določene v pogodbi: zagotavljanje razumne pomoči stranki (in vsem tretjim osebam, ki jih je stranka pooblastila), ohranjanje neprekinjenega poslovanja in zagotavljanje visoke ravni varnosti med postopkom zamenjave.

Povračila za zamenjavo

V skladu s členom 29 akta o podatkih lahko ponudnik še naprej zaračunava povračila za zamenjavo do 12. januarja 2027, vendar ta ne smejo presegati nastalih stroškov, ki so neposredno povezani s postopkom zamenjave. Za zamenjavo po 12. januarju 2027 ponudnik ne sme zaračunavati povračil za zamenjavo. Povračila za zamenjavo vključujejo povračila za prenos podatkov in druge stroške za dejanja, ki jih mora ponudnik izvesti v okviru postopka zamenjave. To na primer vključuje stroške uporabe orodij za avtomatizirano zamenjavo ali orodij za preizkušanje, kadar jih ponudnik uporablja za izpolnjevanje svojih obveznosti iz akta o podatkih.

Kadar se storitev obdelave podatkov uporablja vzporedno z drugo storitvijo obdelave podatkov, lahko ponudniki storitev obdelave podatkov stroške, ki nastanejo pri prenosu podatkov, tudi po 12. januarju 2027 še naprej prenašajo na stranko (člen 34 akta o podatkih).

Kjer akt o podatkih opredeljuje „povračila za zamenjavo“ kot povračila ki „jih ponudnik obdelave podatkov naloži stranki za dejanja, ki jih ta uredba zahteva za zamenjavo na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT [...]“, člen 25(2), točka (a)(i), akta o podatkih tudi določa, da mora ponudnik „v postopku zamenjave razumno pomaga[ti] stranki in tretjim osebam, ki jih je stranka pooblastila“. Vsa povračila, povezana z zagotavljanjem take „razumne pomoči“, bi bilo treba sčasoma odpraviti, kot je navedeno v členu 29.

V aktu o podatkih so navedeni primeri, v katerih standardni pristop ni mogoč:

—

v členu 29(5): „Kadar je ustrezno, ponudniki storitev obdelave podatkov stranki zagotovijo informacije o storitvah obdelave podatkov, povezanih z zelo zapleteno ali drago zamenjavo ali kjer zamenjave ni mogoče opraviti brez večjega poseganja v podatke, digitalna sredstva ali storitveno arhitekturo“,

—

in členu 29(6): „Kadar je ustrezno, [...] ponudniki [...] informacije [...] javno objavijo.“

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in obravnavajo specifične teme, ki niso povezane z zamenjavo in izstopom. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

Posebna ureditev

Opozoriti je treba, da člen 31 akta o podatkih določa nekatere izjeme od nekaterih obveznosti, povezanih z zamenjavo in izstopom v skladu s standardnimi pogodbenimi klavzulami. Za prehajanje med storitvami obdelave podatkov se na primer uporablja posebna ureditev, če:

(a)

je bila večina glavnih lastnosti storitev obdelave podatkov oblikovana po meri za prilagoditev posebnim zahtevam posamezne stranke ALI so bili vsi sestavni deli razviti za namene posamezne stranke in

(b)

se te storitve obdelave podatkov ne ponujajo v širokem komercialnem obsegu prek kataloga storitev ponudnika storitev in

(c)

je ponudnik stranko ustrezno obvestil, da obveznosti glede zamenjave ne veljajo za to določeno storitev.

Glede na posamezno izjemo se nekatere pravne obveznosti morda ne uporabljajo. Vendar se morata stranka in ponudnik dogovoriti, ali jih bosta vključila v svoj sporazum. Čeprav te standardne pogodbene klavzule niso bile oblikovane za take primere, se lahko kljub temu uporabljajo kot navdih za pogodbeni stranki sporazuma/pogodbe v zvezi s takimi storitvami.

Ponudnik bi moral potencialne stranke pravočasno pred sklenitvijo sporazuma obvestiti o posebnih storitvah, za katere se uporablja posebna ureditev iz člena 31 akta o podatkih.

Ponudniku nič ne preprečuje, da sčasoma uvede take storitve v velikem obsegu, pri čemer pa mora izpolnjevati vse obveznosti glede zamenjave iz akta o podatkih.

Pristopi k zamenjavi

Vse več ponudnikov ponuja samopostrežna orodja za zamenjavo za vnos podatkov, ko stranke začnejo uporabljati storitev, in za prenos podatkov, ko stranke prenehajo uporabljati storitev in preidejo bodisi na lokalni sistem bodisi na novega (ciljnega) ponudnika. Za nekatere storitve obdelave podatkov taka orodja morda ne obstajajo ali pa morda ne omogočajo popolne zamenjave.

V teh standardnih pogodbenih klavzulah sta predvidena dva pristopa k načrtovanju in izvedbi postopka zamenjave:

(a)

zamenjava na podlagi načrta zamenjave in izstopa (možnost A) in

(b)

zamenjava z uporabo avtomatiziranih orodij (možnost B).

Ti možnosti se lahko kombinirata. Na primer, v Dodatku 1 „Načrt zamenjave in izstopa“ lahko pogodbeni stranki predvidita tudi uporabo avtomatiziranih orodij, ki se lahko uporabljajo za nekatere vrste storitev ali nekatere podatke.

V skladu z navedenima pristopoma morajo ponudniki odpraviti ovire za učinkovito zamenjavo, kot je določeno v Uredbi (EU) 2023/2854, pri čemer ponudniki „stranki zagotovijo: informacije o razpoložljivih postopkih za zamenjavo in prenos storitev obdelave podatkov, vključno z informacijami o razpoložljivih metodah in oblikah zamenjave in prenosa ter omejitvah in tehničnih omejitvah, s katerimi je ponudnik storitev obdelave podatkov seznanjen“ (člen 26, točka (a)), in „[i]zvorni ponudnik storitev obdelave podatkov olajša postopek zamenjave z zagotavljanjem zmogljivosti, ustreznih informacij, dokumentacije, tehnične podpore in, kadar je ustrezno, potrebnih orodij“ (člen 30).

Pomembno je tudi opozoriti, da se od ponudnika ne pričakuje, da bo dal v souporabo ali navedel katere koli podatke, specifične za notranje delovanje njegove storitve obdelave podatkov, kadar obstaja tveganje kršitve njegovih poslovnih skrivnosti. V skladu s pogodbenimi obveznostmi iz člena 25(2), točka (f), mora ponudnik zagotoviti le izčrpno specifikacijo kategorij takih podatkov.

Ali se standardne pogodbene klavzule uporabljajo za vse modele storitev v oblaku (npr. za pogodbe o infrastrukturi kot storitvi (IaaS), platformi kot storitvi (PaaS) ali programski opremi kot storitvi (SaaS)?

Te standardne pogodbene klavzule se uporabljajo za vse vrste vzorcev pogodb o storitvah v oblaku, kadar zadevna storitev v oblaku ustreza opredelitvi storitve obdelave podatkov iz člena 2(8). V skladu s tem členom storitev obdelave podatkov pomeni „digitalno storitev, ki se zagotovi stranki in ki omogoča vseprisoten omrežni dostop na zahtevo do skupnega nabora nastavljivih, prožnih in prilagodljivih računalniških virov centralizirane, porazdeljene ali zelo porazdeljene narave ter se lahko zagotovi hitro in sprosti z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve“. Določbe akta o podatkih se tako uporabljajo za vrste storitev, ki imajo značilnosti, navedene v opredelitvi storitev obdelave podatkov:

—

omogočajo dostop do računalniških virov, vključno z omrežji, strežniki, pomnilniki, aplikacijami in storitvami,

—

omogočajo dostop do omrežja na zahtevo, kar pomeni, da lahko stranka enostransko zagotavlja te računalniške vire, ki so na voljo prek omrežja in standardnih mehanizmov, na primer prek mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov ali delovnih postaj,

—

lahko se zagotovijo hitro in sprostijo z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve, kar pomeni, da se lahko enostransko zagotavljajo brez večjega posredovanja ponudnika storitev in se lahko hitro uvedejo, kar organizacijam omogoča, da vire začnejo uporabljati skoraj takoj,

—

so prilagodljive in jih je mogoče hitro zagotoviti, kar pomeni, da se lahko rešitve zlahka prilagodijo spreminjajočim se potrebam ter da lahko uporabniki glede na svoje potrebe povečajo ali zmanjšajo povpraševanje.

Ponudnik, čigar ponudba storitev izkazuje te značilnosti, mora upoštevati določbe akta o podatkih, da omogoči zamenjavo storitev obdelave podatkov. To na primer vključuje uskladitev pogodb o storitvah s členom 25, znižanje in odpravo povračil za zamenjavo in prenos podatkov v skladu s členom 29 ter upoštevanje tehničnih vidikov zamenjave, določenih v členu 30. Vendar se za programsko opremo kot storitev ne uporabljajo vse zahteve, ki so za storitve obdelave podatkov določene v poglavju VI akta o podatkih. Zlasti se pojem „funkcionalna enakovrednost“ iz člena 30(1) uporablja samo za ponudnike infrastrukture kot storitve, medtem ko se člen 30(2) in člen 30(3) uporabljata za ponudnike platforme kot storitve in programske opreme kot storitve. Ti zadnji dve določbi od ponudnikov platforme kot storitve in programske opreme kot storitve zahtevata, da dajo na voljo odprte vmesnike ter upoštevajo odprte specifikacije za interoperabilnost in harmonizirane standarde, objavljene v odložišču EU.

Člen 30 akta o podatkih razlikuje med:

1.

infrastrukturo kot storitvijo, ki je opredeljena kot „storit[ve] obdelave podatkov, ki zadevajo prožne in prilagodljive računalniške vire, omejene na infrastrukturne elemente, kot so strežniki, omrežja in virtualni viri, potrebni za upravljanje infrastrukture, toda ki ne zagotavljajo dostopa do operativnih storitev, programske opreme in aplikacij, ki se shranjujejo, kako drugače obdelujejo ali uporabljajo na teh infrastrukturnih elementih“,

in

2.

drugimi vrstami storitev v oblaku.

Poleg tega je v uvodni izjavi 81 akta o podatkih navedeno, da splošni pojem „storitve obdelave podatkov“ zajema veliko število storitev z zelo širokim naborom različnih namenov, funkcionalnosti in tehničnih ustrojev, za katere se običajno razume, da spadajo v enega ali več od treh modelov zagotavljanja storitev obdelave podatkov, tj. infrastruktura kot storitev, platforma kot storitev in programska oprema kot storitev.

Zmogljivosti pogodbenih strank

V členu 24 akta o podatkih je pojasnjeno, da „[o]dgovornosti ponudnikov storitev obdelave podatkov, določene v členih 23, 25, 29, 30 in 34, veljajo le za storitve, pogodbe ali poslovne prakse, ki jih zagotavlja izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov.“

Med drugim je potrebno poznavanje strukture podatkov in razmerij med podatki, da se določi zaporedje operacij za izvoz podatkov, ki jih je mogoče izvoziti. Spodnji seznam zato pogodbenima strankama zagotavlja splošne smernice za lažje razumevanje zmogljivosti druge pogodbene stranke, na katerih temeljijo različni deli postopka zamenjave. Vendar je seznam le okviren in obstajajo pomembne razlike med posameznimi kategorijami modelov storitev in znotraj njih, odvisno od zadevne storitve obdelave podatkov. Pogodbeni stranki bi morali biti na take razlike posebej pozorni.

Infrastruktura kot storitev (IaaS)

—

Stranka pozna strukturo podatkovne zbirke, ki jo je določila. Ponudnik infrastrukture kot storitve ne pozna strukture podatkovne zbirke. Ponudnik infrastrukture kot storitve lahko navede podrobnosti o metodah prenosa in, kadar je ustrezno, potrebnih orodjih.

—

Stranka lahko določi zaporedje operacij, časovni okvir in potrebne vire informacijske tehnologije.

—

Ponudnik lahko potrdi razpoložljivost zahtevanih virov informacijske tehnologije v določenem časovnem okviru.

—

Stranka lahko začne zamenjavo ob dogovorjenem času.

—

Stranka je odgovorna za uvoz podatkov v ciljno okolje in njihovo uvedbo v njem.

Platforma kot storitev (PaaS)

—

Stranka pozna strukturo podatkovne zbirke, ki jo je določila.

—

Ponudnik platforme kot storitve prav tako pozna značilnosti podatkovne zbirke, ker ga je stranka prosila, naj zagotovi storitve, kot so dodelitev prostora, optimizacija, reorganizacija in varnostna kopiranja.

—

Ponudnik platforme kot storitve ima praktične izkušnje s postopki za operacije, kot so varnostna kopiranja. Seznanjen je s potrebnimi viri in časom, ki je pretekel. Ponudnik platforme kot storitve lahko navede podrobnosti o načinih prenosa in, kadar je ustrezno, potrebnih orodjih ter informacije o časovnem okviru in potrebnih virih informacijske tehnologije.

—

Stranka lahko določi zaporedje operacij, časovni okvir (obdobje, kot je na primer konec tedna, v katerem namerava stranka onemogočiti dostop do svojih sistemov za uporabnike in v katerem se ne izvajajo posodobitve, tako da so podatki zamrznjeni in stranka lahko izvede zamenjavo) ter potrebne vire informacijske tehnologije.

—

Ponudnik lahko potrdi razpoložljivost zahtevanih virov informacijske tehnologije v določenem časovnem okviru.

—

Stranka začne zamenjavo ob dogovorjenem času.

Programska oprema kot storitev (SaaS)

—

Stranka ne pozna strukture podatkovne zbirke.

—

Ponudnik programske opreme kot storitve pozna strukturo podatkovne zbirke, ki jo je določil.

—

Ponudnik programske opreme kot storitve pozna postopke in čas, potreben za operacije, kot so varnostna kopiranja, optimizacije in reorganizacije.

—

V primeru namestitve nove različice programske opreme kot storitve z novo različico strukture podatkovne zbirke ni neobičajno, da se izvede popoln izvoz iz stare strukture, nato pa popoln uvoz v novo strukturo. Ta postopek ponudniku programske opreme kot storitve omogoča praktičen vpogled v postopek, vire in čas, potrebne za izvoz podatkov.

—

Ponudnik programske opreme kot storitve lahko navede podrobnosti o metodah prenosa in, kadar je ustrezno, potrebnih orodjih

—

ter informacije o časovnem okviru in potrebnih virih informacijske tehnologije

—

ter predlaga metode in oblike izvoza ter zaporedje operacij.

—

Stranka je odgovorna za uvoz podatkov v ciljno okolje ter ima lahko zahteve in pripombe glede predlaganega zaporedja.

—

Ponudnik programske opreme kot storitve in stranka se lahko dogovorita o zaporedju operacij, časovnem okviru in potrebnih virih informacijske tehnologije.

—

Ponudnik lahko potrdi razpoložljivost zahtevanih virov informacijske tehnologije v določenem časovnem okviru.

—

Glede na orodje in dogovorjeno zaporedje ponudnik ali stranka začne zamenjavo ob dogovorjenem času.

—

Stranka je odgovorna za uvoz podatkov v ciljno okolje.

Image 5

Dejanja v okviru najdaljšega odpovednega roka in prehodnega obdobja

Začetek zamenjave: v skladu s členom 25(2), točka (d), akta o podatkih mora biti v pogodbah določen najdaljši odpovedni rok za začetek postopka zamenjave, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev. Ta klavzula določa, katere informacije bi moral ponudnik zagotoviti stranki v tem roku in katera dejanja bo ponudnik izvedel po začetku postopka zamenjave.

Prehodno obdobje: člen 25(2), točka (a), akta o podatkih določa, da morajo pogodbe vsebovati določbe, ki stranki omogočajo, da na zahtevo preide na drugo storitev obdelave podatkov ali vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, prenese v lokalno infrastrukturo IKT brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru najpozneje v roku obveznega najdaljšega prehodnega obdobja 30 koledarskih dni, ki se začne po najdaljšem odpovednem roku.

Člen 25(2), točka (g), akta o podatkih tudi določa, da mora pogodba vsebovati najkrajše obdobje za priklic podatkov, ki traja vsaj 30 koledarskih dni in se začne po koncu prehodnega obdobja, o katerem sta se dogovorili pogodbeni stranki.

Kadar je obvezno najdaljše 30-dnevno prehodno obdobje za zamenjavo tehnično neizvedljivo, mora ponudnik o tem uradno obvestiti stranko v 14 delovnih dneh od vložitve zahteve za zamenjavo, pojasniti tehnično neizvedljivost in navesti nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih mesecev (člen 25(4) akta o podatkih). Stranka ima pravico, da obvezno najdaljše prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se ji zdi primernejše (člen 25(5) akta o podatkih).

Image 6

Sporazum o obdelavi podatkov se šteje za odpovedanega po uspešnem zaključku zamenjave ali po koncu najdaljšega odpovednega roka, kadar stranka po odpovedi storitve noče izvesti zamenjave, temveč hoče izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva. Obvestilo o odpovedi s strani stranke ni potrebno, saj bo sporazum samodejno odpovedan. Vendar mora ponudnik zaradi pravne varnosti in za zagotovitev zaščite interesov pogodbenih strank stranko uradno obvestiti o odpovedi pogodbe (člen 25(2), točka (c), akta o podatkih).

Možnost A: načrt zamenjave in izstopa kot priloga k sporazumu

Pogodbeni stranki bi lahko pred sklenitvijo pogodbe razmislili o oblikovanju podrobnega načrta za zamenjavo in izstop. To je lahko koristno, zlasti v primeru kompleksnih storitev obdelave podatkov. Načrt zamenjave in izstopa, ki je vključen tukaj, pogodbenima strankama od začetka pogodbenega razmerja omogoča jasen vpogled v postopek zamenjave, vključno s tem, katere vrste informacij, podatkov in postopkov si bosta morali izmenjati, da bi se zamenjava izvedla brez zamud ali vpliva na storitve ali poslovanje stranke.

Predloga „načrt zamenjave in izstopa“ v Dodatku 1 je le primer takega načrta, ki stranki daje predstavo o vprašanjih, ki jih bo morala postaviti svojemu ponudniku, in o strukturi takih razprav.

Razdelitev odgovornosti med izvajanjem postopka zamenjave je primer, ki je, kjer je ustrezno, usklajen s pravicami in obveznostmi, določenimi v aktu o podatkih. Ob spoštovanju takih pravic in obveznosti se lahko pogodbeni stranki dogovorita o drugačni razdelitvi ali vključitvi dodatnih podrobnosti.

Zato načrt ni enak standardni pogodbeni klavzuli. Ena od možnosti je, da se ohrani kot ločena tehnična priloga k pogodbi, ki jo lahko pogodbeni stranki ločeno spreminjata/posodabljata. Druga možnost je, da pogodbeni stranki prilogo vključita v samo pogodbo.

Ta priloga bi lahko bila standardni načrt zamenjave in izstopa, ki ga predlaga ponudnik in s katerim se stranka strinja, ali pa bi lahko bila prilagojen načrt zamenjave in izstopa, ki ga ponudnik predlaga za stranko.

Pogodbeni stranki bi lahko načrt zamenjave in izstopa med trajanjem sporazuma posodobili, kadar to zahteva razvoj storitev obdelave podatkov in podatkov, ki jih zajema sporazum, in sicer v obdobjih, o katerih se dogovorita. Ta posodobitev bi lahko vplivala tudi na dogovorjeno prehodno obdobje, na primer v mejah, določenih z aktom o podatkih.

Načrt zamenjave in izstopa se uporablja le, kadar stranka zamenja ponudnika ali preide na lokalno infrastrukturo IKT, ne pa, če stranka namerava ob koncu odpovednega roka izbrisati svoje podatke.

Možnost B: orodja za samopostrežno avtomatizirano zamenjavo

Čeprav je uporaba orodij za samopostrežno avtomatizirano zamenjavo razširjena, lahko prinaša določene izzive. Zlasti skrb vzbujajoče je na primer, da v primeru programske opreme kot storitve nekatere podatkovne zbirke in njihove nastavitve morda niso pravilno in/ali v celoti prenesene, zaradi česar je potrebno ročno posredovanje ponudnika. Če se ponudnik zanaša na takšno samopostrežno rešitev, klavzule pri možnosti B stranki omogočajo, da zagotovi, da sporazum vsebuje dovolj informacij o postopku in orodju. Elementi, vključeni v možnost A (načrt zamenjave in izstopa kot priloga k sporazumu), lahko služijo kot navdih.

Če ponudnik uporablja orodja za zamenjavo za izvajanje dejanj, ki jih akt o podatkih določa za prehod na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT, bi se zaračunavanje stranki za uporabo teh orodij za zamenjavo štelo za povračilo za zamenjavo.

Kaj če zamenjava ni uspešna? Klavzula 1.7 pri možnosti A in klavzula 2.6 pri možnosti B obravnavata primer, ko zamenjava ni uspešna, tako da določata korake, ki jih morata stranka (in njen ciljni ponudnik) ter izvorni ponudnik v dobri veri izvesti za uspešno izvedbo zamenjave in/ali za sprožitev možnosti izbrisa podatkov, ki jo določa akt o podatkih.

Primer: izvorni ponudnik predlaga rešitev programske opreme kot storitve A, ciljni ponudnik pa rešitev programske opreme kot storitve B. Stranka prosi izvornega ponudnika, naj ji pomaga preiti na ciljnega ponudnika z izvozom in prenosom njenih podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, na določen strežnik. Pri tem lahko pride do naslednjih scenarijev:

1.

izvorni ponudnik ne predlaga učinkovitih orodij in postopkov za izvoz in prenos vseh podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, na zadevni strežnik;

2.

podatki so bili preneseni na zadevni strežnik, vendar stranka ali ciljni ponudnik podatkov ne moreta pravilno naložiti.

1.   Možnost A: zamenjava in izstop z načrtom kot prilogo k sporazumu

1.1   Informacije

1.1.1

Pogodbeni stranki potrjujeta, da je ponudnik stranki v prilogi k sporazumu ali na svojem spletišču dal na voljo jasne informacije o:

(a)

standardnih pristojbinah za storitve in, kadar je ustrezno, kaznih za predčasno odpoved;

(b)

povračilih za zamenjavo;

(c)

storitvah, ki vključujejo zelo zapleteno ali drago zamenjavo ali pri katerih zamenjave ni mogoče izvesti brez večjega poseganja v podatke, digitalna sredstva ali storitveno arhitekturo, kadar je ustrezno;

(d)

posebnih storitvah, za katere obveznosti glede zamenjave in izstopa ne veljajo, kadar je ustrezno.

Člen 31 akta o podatkih določa posebno ureditev za nekatere storitve obdelave podatkov. Za storitve po meri ali zelo individualizirane storitve nekatere obveznosti glede zamenjave ne veljajo. Pogodbeni stranki se morata dogovoriti, kako bi lahko potekala taka zamenjava (vključno s stroški). Za storitve obdelave podatkov, ki se v omejenem obdobju zagotavljajo kot neproizvodna različica za preizkušanje in ocenjevanje, obveznosti glede zamenjave ne veljajo. Čeprav te standardne pogodbene klavzule niso bile oblikovane za take primere, se lahko kljub temu uporabljajo kot navdih za pogodbeni stranki sporazuma v zvezi s takimi storitvami.

V skladu s členom 30(6) akta o podatkih ponudnikom ne bo treba razvijati novih tehnologij ali storitev. Prav tako jim ne bo treba razkriti stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali prenesti nanju digitalnih sredstev, ki: (i) so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine, (ii) pomenijo poslovno skrivnost ali (iii) ogrožajo varnost in celovitost storitve stranke ali ponudnika.

1.2   Zamenjava in izstop

1.2.1

Pogodbeni stranki se dogovorita o „načrtu zamenjave in izstopa“ (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki ga pripravita z uporabo obrazca iz Dodatka 1 in je sestavni del sporazuma ter ga bosta pogodbeni stranki izvajali. Načrt vsebuje:

(a)

izčrpno specifikacijo vseh kategorij podatkov in digitalnih sredstev, ki jih je mogoče prenesti, vključno vsaj z vsemi podatki, ki jih je mogoče izvoziti (člen 25(2), točka (e), akta o podatkih);

(b)

izčrpno specifikacijo kategorij podatkov, specifičnih za notranje delovanje ponudnikove storitve obdelave podatkov, ki jih je treba izvzeti iz podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, kadar obstaja tveganje, da bodo kršene poslovne skrivnosti ponudnika (člen 25(2), točka (f), akta o podatkih);

(c)

jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno zagotavljanje funkcij ali storitev s strani izvornega ponudnika (člen 25(2), točka (a)(iii), akta o podatkih);

(d)

podrobnosti v zvezi s pomočjo pri zamenjavi in izstopu, vključno z metodami in oblikami prenosa ter koraki, potrebnimi za izvedbo postopka zamenjave;

(e)

ime in kontaktne podatke predstavnika, ki ga za izvedbo načrta določita stranka in ponudnik;

(f)

oceno časa, potrebnega za izvoz in prenos podatkov in digitalnih sredstev iz okolja izvornega ponudnika;

Izvorni ponudnik lahko postopek zamenjave, ki ga izvaja stranka, podpre tako, da zagotovi oceno časa, potrebnega za izvoz in prenos podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, iz svojega okolja, na podlagi časa, potrebnega za uvoz podatkov, ocenjene količine, zmogljivosti omrežja ter preteklih izkušenj ali preizkusov. Podobno lahko stranka oceni čas, potreben za uvoz in uvedbo podatkov v ciljno okolje. Obe pogodbeni stranki bi morali izkoristiti take informacije, da bi ugotovili, ali je potrebno nadomestno prehodno obdobje.

(g)

omejitve in tehnične omejitve, vključno s tistimi, ki izhajajo iz shranjevanja podatkov zunaj Evropske unije;

(h)

opis zaporedja postopkov zamenjave, ki jih predlaga ponudnik;

(i)

opis preskusne metode, ki jo predlaga ponudnik, če se izvajajo preizkusi.

1.2.2

Ponudnik stranki zagotovi napotilo na spletni register na spletnem mestu [navedite povezavo do lokacije] s podatkovnimi strukturami in oblikami zapisov podatkov, zadevnimi standardi in odprtimi specifikacijami za interoperabilnost, v katerem so na voljo podatki, ki jih je mogoče izvoziti (člen 26, točka (b), akta o podatkih).

1.2.3

Če stranka to zahteva, mora ponudnik z ustreznimi elektronskimi sredstvi dati na voljo informacije, ki pojasnjujejo ustrezne postopke osebju, ki ga določi stranka (ali pooblaščenim tretjim osebam).

1.2.4

Na zahtevo stranke bo ponudnik organiziral preizkus ali pomagal stranki izvesti preizkus, kot je dogovorjeno v Dodatku 1, da bi preveril, ali načrt v praksi deluje za podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva. Če se bodo med preizkusom pojavile težave, bosta pogodbeni stranki v dobri veri analizirali vzroke in se dogovorili o rešitvah.

1.2.5

Ponudnik in stranka bi morala načrt posodobiti, kadar koli je to potrebno ali na zahtevo stranke, pri čemer bi morala zahtevane spremembe utemeljiti.

1.3   Začetek postopka zamenjave

1.3.1

Stranka začne zamenjavo tako, da ponudniku pošlje obvestilo o zamenjavi, kot je navedeno v klavzuli 1.10, pri čemer upošteva odpovedni rok [pogodbeni stranki navedeta dogovorjeni odpovedni rok, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev]. Če želi stranka izvesti zamenjavo le v zvezi z nekaterimi storitvami in pripadajočimi podatki ali digitalnimi sredstvi, mora to navesti v obvestilu o zamenjavi. [MOŽNOST] [Stranka pošlje obvestilo z uporabo obrazca iz Dodatka 3].

Ob upoštevanju pogojev sporazuma se lahko stranka odloči, da bo zamenjala le določeno podskupino storitev, ki jih gosti izvorni ponudnik. V tem primeru se obveznosti glede zamenjave nanašajo le na te storitve ter pripadajoče podatke in digitalna sredstva, za preostalo pa še vedno veljajo predhodno dogovorjeni pogodbeni pogoji.

1.3.2

V obvestilu o zamenjavi stranka ponudnika obvesti, ali namerava:

(a)

preiti na drugega ponudnika storitev obdelave podatkov. V tem primeru stranka predloži potrebne podatke o ciljnem ponudniku (člen 25(3), točka (a), akta o podatkih);

(b)

preiti na lokalno infrastrukturo IKT stranke (člen 25(3), točka (b), akta o podatkih) ali

(c)

ne izvesti zamenjave, temveč le izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva (člen 25(3), točka (c), akta o podatkih).

(d)

[MOŽNOST] [Stranka pošlje obvestilo z uporabo obrazca iz Dodatka 4.]

1.3.3

Ponudnik stranki potrdi prejem obvestila o zamenjavi najpozneje [v treh delovnih dneh] z uporabo istega komunikacijskega sredstva, kot ga je uporabila stranka.

1.4   Prehodno obdobje

1.4.1

Stranka ima pravico do zamenjave brez nepotrebnega odlašanja v najdaljšem prehodnem obdobju 30 dni. S ponudnikom se lahko dogovori za prehodno obdobje (pogodbeni stranki navedeta dogovorjeno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od 30 dni) (člen 25(2), točka (a), akta o podatkih).

1.4.2

Kadar ponudnik ne more upoštevati [obveznega najdaljšega] prehodnega obdobja, ker to tehnično ni izvedljivo (člen 25(4) akta o podatkih):

(a)

o tem uradno obvesti stranko v 14 delovnih dneh od [datuma obvestila o zamenjavi];

(b)

navede nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih (7) mesecev od datuma obvestila stranke o zamenjavi, in

(c)

tehnično neizvedljivost ustrezno utemelji.

1.4.3

Stranka potrdi prejem obvestila o nadomestnem prehodnem obdobju [v treh delovnih dneh].

1.4.4

Stranka lahko prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se ji zdi primernejše za lastne potrebe, vendar ne za več kot [navedite število mesecev] (člen 25(5) akta o podatkih). V tem primeru stranka pred koncem prvotnega prehodnega obdobja uradno obvesti ponudnika, kot je dogovorjeno v klavzuli 1.11, o svoji nameri in navede nadomestno prehodno obdobje. Ponudnik potrdi prejem takega obvestila o podaljšanju [v treh delovnih dneh].

1.4.5

[MOŽNOST] Stranka pošlje obvestilo o nadomestnem prehodnem obdobju z uporabo obrazca iz Dodatka 5.

1.5   Obveznosti ponudnika med postopkom zamenjave

1.5.1

Ponudnik se zavezuje, da bo v postopku zamenjave razumno pomagal stranki in tretjim osebam, ki jih je stranka pooblastila, in sicer od začetka postopka zamenjave ter med njim, tako da lahko stranka izvede zamenjavo v prehodnem obdobju. V ta namen mora ponudnik zlasti:

(a)

zagotoviti zmogljivosti, ustrezne informacije (vključno z dokumentacijo, potrebno za dokončanje zamenjave) in tehnično podporo; če se ugotovijo težave, bosta ponudnik in stranka v dobri veri analizirala vzroke in se dogovorila o rešitvah;

(b)

ravnati s potrebno skrbnostjo, da ohrani neprekinjeno poslovanje in še naprej zagotavlja funkcije ali storitve na podlagi sporazuma (člen 25(2), točka (a)(ii), akta o podatkih);

(c)

ohraniti visoko raven varnosti med postopkom zamenjave, zlasti varnosti podatkov med njihovim prenosom (člen 25(2), točka (a)(iv), akta o podatkih).

1.6   Obveznosti stranke med postopkom zamenjave

1.6.1

Stranka se zavezuje, da bo sprejela vse razumne ukrepe za učinkovito zamenjavo. Stranka je odgovorna za uvoz podatkov in digitalnih sredstev v svoje sisteme ali v sisteme ciljnega ponudnika ter za uvedbo teh podatkov in digitalnih sredstev v teh sistemih, tudi kadar stranka za ta dejanja uporablja storitve tretje osebe.

1.6.2

Če je ustrezno in brez poseganja v člen 30(6) akta o podatkih, se stranka in ponudnik ali tretje osebe, ki jih pooblastita, zavezujejo, da bodo spoštovali pravice intelektualne lastnine katerega koli gradiva, ki ga v postopku zamenjave zagotovi ponudnik, in poslovne skrivnosti ponudnika. Stranka se zavezuje, da bo tretjim osebam, ki jih pooblasti, zagotovila dostop do tega gradiva in omogočila njegovo uporabo le, če je to potrebno za dokončanje postopka zamenjave in le na podlagi izrecnega dovoljenja ponudnika. Dostop do ponudnikovega gradiva, ki je povezano s postopkom zamenjave in zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine in/ali poslovnimi skrivnostmi, povezanimi s postopkom zamenjave, ter njihova uporaba, bosta prekinjena najpozneje ob koncu dogovorjenega prehodnega obdobja, vključno z nadomestnim prehodnim obdobjem, ob polnem spoštovanju zavez glede zaupnosti in pravic intelektualne lastnine, ki jih je podelil ponudnik.

1.6.3

Stranka v dobri veri izvaja vse smernice v zvezi s postopkom zamenjave, ki jih posreduje ponudnik.

1.6.4

Stranka se lahko z izvornim ponudnikom dogovori o metrikah uspešnosti zamenjave in mejnikih zamenjave ter izvornega ponudnika med postopkom zamenjave obvešča, v kolikšni meri so ti mejniki doseženi. V vsakem primeru bi morala stranka obvestiti ponudnika, da je zamenjavo uspešno zaključila.

Poleg obveznosti iz tega sporazuma imajo vse udeležene strani, vključno s ciljnimi ponudniki storitev obdelave podatkov, pravno obveznost, določeno v členu 27 akta o podatkih, da sodelujejo v dobri veri, da se zagotovi učinkovit postopek zamenjave, omogoči pravočasen prenos podatkov in ohrani neprekinjenost storitve obdelave podatkov.

1.7   Neuspešna zamenjava

1.7.1

Če postopek zamenjave ni uspešno zaključen, morata pogodbeni stranki sodelovati v dobri veri, da ugotovita vzrok in zamenjavo uspešno zaključita, omogočita pravočasen prenos podatkov ter ohranita neprekinjenost storitev. Ponudnik stranki na njeno zahtevo zlasti pomaga pri ugotavljanju razlogov za neuspešno zamenjavo in, če se ugotovljeni razlogi nanašajo na ponudnikovo okolje ali postopke zamenjave, svetuje, kako je mogoče ugotovljene tehnične težave rešiti. Pravila, ki se uporabljajo za povračila za zamenjavo, veljajo tudi za podporo, ki jo zagotavlja ponudnik, in za druge storitve ponudnika, navedene v tem oddelku.

1.7.2

Stranka lahko pooblasti ciljnega ponudnika, da deluje v njegovem imenu.

1.8   Priklic in izbris podatkov

1.8.1

Stranka lahko prikliče ali izbriše svoje podatke v dogovorjenem obdobju za priklic podatkov, ki je […] dni.

1.8.2

Ob koncu dogovorjenega obdobja za priklic podatkov in če je bil postopek zamenjave uspešno zaključen, ponudnik izbriše vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva, ki jih je ustvarila stranka ali so neposredno povezani s stranko. Ponudnik [v x delovnih dneh] potrdi, da je tak izbris dokončan, razen izbrisa osebnih podatkov, ki jih je mogoče izvoziti in ki jih mora ponudnik hraniti v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Priklic podatkov se začne po koncu dogovorjenega prehodnega obdobja in mora trajati najmanj 30 koledarskih dni po koncu prehodnega obdobja, o katerem sta se dogovorila stranka in ponudnik. Stranka se lahko odloči, da svoje pravice do priklica podatkov ne bo izkoristila. V takem primeru bo bodisi sama izbrisala podatke (in lahko o tem obvesti ponudnika, kot je navedeno v členu 25(3), točka (c), akta o podatkih) bodisi bo take nepriklicane podatke izbrisal ponudnik, kot je navedeno v klavzulah 1.8.2 možnosti A in 2.7.2 možnosti B.

1.9   Povračila za zamenjavo

1.9.1

Povračila, ki jih mora stranka plačati za zamenjavo, so naslednja […]

V primeru vzporedne uporabe več storitev obdelave podatkov (scenarij uvajanja več oblakov) se povračila za prenos podatkov ne štejejo za povračila za zamenjavo in se kot taka lahko zaračunajo stranki za namen prenosa takih stroškov, ki so nastali ponudniku, ne da bi presegli dejanske stroške. V vseh drugih primerih po 12. januarju 2027 stranki ni mogoče zaračunati povračil za zamenjavo (glej pojasnila o povračilih za zamenjavo, vključena v uvodne informacije k tem standardnim pogodbenim klavzulam).

1.10   Prekinitev postopka zamenjave

[Glej standardne pogodbene klavzule o prekinitvi.]

1.11   Uradna obvestila

Pogodbeni stranki se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi z zamenjavo in izstopom pošiljajo (pogodbeni stranki navedeta izbrana komunikacijska sredstva, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi).

1.12   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali nedoslednosti med temi klavzulami o zamenjavi in izstopu ter katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, povezanimi z zamenjavo storitev obdelave podatkov, imajo te klavzule prednost.

2.   Možnost B: zamenjava in izstop z orodji za samopostrežno avtomatizirano zamenjavo

2.1   Informacije

2.1.1

Ponudnik je stranki pred oddajo naročila za storitve obdelave podatkov zagotovil jasne informacije o:

(a)

razpoložljivih orodjih za samopostrežno avtomatizirano zamenjavo za take storitve (v nadaljnjem besedilu: orodja za zamenjavo) in pogojih njihove uporabe;

(b)

standardnih pristojbinah za storitve in, kadar je ustrezno, kaznih za predčasno odpoved;

(c)

povračilih za zamenjavo, vključno s pristojbinami za uporabo orodij za zamenjavo.

Člen 31 akta o podatkih določa posebno ureditev za nekatere storitve obdelave podatkov. Za storitve po meri ali zelo individualizirane storitve nekatere obveznosti glede zamenjave ne veljajo. Pogodbeni stranki se morata dogovoriti, kako bi lahko potekala taka zamenjava (vključno s stroški). Za storitve obdelave podatkov, ki se v omejenem obdobju zagotavljajo kot neproizvodna različica za preizkušanje in ocenjevanje, obveznosti glede zamenjave ne veljajo. Čeprav te standardne pogodbene klavzule niso bile oblikovane za take primere, se lahko kljub temu uporabljajo kot navdih za pogodbeni stranki sporazuma o takih storitvah.

V skladu s členom 30(6) akta o podatkih ponudnikom ne bo treba razvijati novih tehnologij ali storitev. Prav tako jim ne bo treba razkriti stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali prenesti nanju digitalnih sredstev, ki: (i) so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine; (ii) predstavljajo poslovne skrivnosti ali (iii) ogrožajo varnost stranke ali ponudnika in celovitost storitve.

2.1.2

Kontrolni seznam za zamenjavo v Dodatku 2, ki je sestavni del sporazuma, vključuje:

(a)

izčrpno specifikacijo vseh kategorij podatkov in digitalnih sredstev, ki jih je mogoče prenesti z uporabo orodij za zamenjavo, vključno vsaj z vsemi podatki, ki jih je mogoče izvoziti (člen 25(2), točka (e), akta o podatkih);

(b)

izčrpno specifikacijo kategorij podatkov, specifičnih za notranje delovanje ponudnikove storitve obdelave podatkov, ki jih je treba izvzeti iz podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, kadar obstaja tveganje, da bodo kršene poslovne skrivnosti ponudnika (člen 25(2), točka (f), akta o podatkih);

(c)

informacije o postopkih za zamenjavo in prenos z uporabo orodij za zamenjavo, vključno z metodami in oblikami ter omejitvami in tehničnimi omejitvami (vključno s tistimi, ki izhajajo iz shranjevanja podatkov zunaj EU), postopki, dokumentacijo ter po potrebi dobrimi praksami, zmogljivostmi, tehnično podporo, ki jo bo ponudnik zagotovil stranki (zlasti med preizkušanjem, pripravo na zamenjavo in med zamenjavo), vključno z vsemi telefonskimi številkami za pomoč, ki so strankam na voljo med zamenjavo, ali alternativnimi komunikacijskimi kanali in preizkusnimi scenariji; te informacije morajo pojasnjevati, kako na skladen in dosleden način dovolj hitro zamenjati vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva, da bo zamenjava učinkovita;

(d)

oceno časa, potrebnega za izvoz in prenos podatkov in digitalnih sredstev iz okolja izvornega ponudnika, kadar se orodja za zamenjavo uporabljajo v skladu z dokumentacijo ponudnika;

(e)

jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno zagotavljanje funkcij ali storitev s strani izvornega ponudnika (člen 25(2), točka (a)(iii), akta o podatkih);

(f)

vire, vključno z viri informacijske tehnologije (kot so strežniki, procesor, pomnilnik, vhod/izhod in pasovna širina), ki jih bo ponudnik zagotovil za zagotovitev učinkovite zamenjave, ter postopek za pridobitev dodatnih virov informacijske tehnologije.

2.1.3

Ponudnik stranki zagotovi napotilo na spletni register na spletnem mestu [navedite povezavo do lokacije] s podatkovnimi strukturami in oblikami zapisov podatkov, zadevnimi standardi in odprtimi specifikacijami za interoperabilnost, v katerem so na voljo podatki, ki jih je mogoče izvoziti (člen 26, točka (b), akta o podatkih).

2.2   Začetek postopka zamenjave

2.2.1

Stranka začne zamenjavo tako, da ponudniku pošlje obvestilo o zamenjavi, kot je dogovorjeno v klavzuli 2.10, pri čemer upošteva odpovedni rok [pogodbeni stranki navedeta dogovorjeni odpovedni rok, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev]. Če želi stranka izvesti zamenjavo le v zvezi z nekaterimi storitvami in pripadajočimi podatki ali digitalnimi sredstvi, mora to navesti v obvestilu o zamenjavi. [MOŽNOST] [Stranka pošlje obvestilo z uporabo obrazca iz Dodatka 3.]

Obvestilo o zamenjavi je drugačen instrument kot obvestilo o odpovedi pogodbe. Ob upoštevanju pogojev sporazuma se lahko stranka odloči, da bo zamenjala le določeno podskupino storitev, ki jih zagotavlja izvorni ponudnik. V tem primeru se obveznosti glede zamenjave nanašajo le na te storitve ter pripadajoče podatke in digitalna sredstva, za preostalo pa še vedno veljajo predhodno dogovorjeni pogodbeni pogoji.

2.2.2

V obvestilu o zamenjavi stranka ponudnika obvesti, ali namerava:

(a)

preiti na drugega ponudnika storitev obdelave podatkov; v tem primeru bi morala stranka predložiti potrebne podatke o ciljnem ponudniku;

(b)

preiti na lokalno infrastrukturo IKT stranke ali

(c)

ne izvesti zamenjave, temveč le izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva.

(d)

[MOŽNOST] [Stranka pošlje obvestilo z uporabo obrazca iz Dodatka 4.]

2.2.3

Stranka lahko v obvestilu o zamenjavi navede tudi časovni(-e) okvir(-e) za zamenjavo in dodatne vire informacijske tehnologije, ki jih potrebuje v takih časovnih okvirih. Če ponudnik takih virov informacijske tehnologije ne more zagotoviti v navedenih časovnih okvirih, bi moral najpozneje v [treh delovnih dneh] od prejema obvestila o zamenjavi temu ugovarjati, pri čemer bi moral navesti ustrezno utemeljitev in stranki predlagati več nadomestnih časovnih okvirov, pri tem pa upoštevati najdaljše prehodno obdobje.

Časovni okvir(-i) za zamenjavo je (so) obdobje, na primer konec tedna, v katerem namerava stranka onemogočiti dostop do svojih sistemov za uporabnike in v katerem se ne izvajajo posodobitve, tako da so podatki zamrznjeni in stranka lahko izvede zamenjavo.

2.2.4

Ponudnik stranki potrdi prejem obvestila o zamenjavi [v treh delovnih dneh] z uporabo istega komunikacijskega sredstva, kot ga je uporabila stranka.

Stranka bo morda morala izvesti zamenjavo v določenem časovnem okviru, da bi čim bolj zmanjšala motnje v poslovanju. Poleg tega lahko zamenjava od izvornega ponudnika zahteva dodatne vire. Zato bi morala stranka po potrebi navesti časovne okvire, v katerih namerava izvesti zamenjavo, in dodatne vire (v skladu z informacijami, ki jih zagotovi izvorni ponudnik). Če izvorni ponudnik takih virov v teh časovnih okvirih iz utemeljenih razlogov (npr. načrtovano vzdrževanje storitev, ki bi resno vplivalo na razpoložljivost virov v navedenem času) ne more zagotoviti, bi moral stranki zagotoviti druge možnosti za učinkovito zamenjavo do konca najdaljšega prehodnega obdobja.

2.3   Prehodno obdobje

2.3.1

Kadar ponudnik ne more upoštevati [obveznega najdaljšega] prehodnega obdobja, ker to tehnično ni izvedljivo, se zavezuje, da bo:

(a)

pisno, tudi z ustreznimi elektronskimi sredstvi, obvestil stranko v 14 delovnih dneh od [datuma obvestila o zamenjavi];

(b)

navedel nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih (7) mesecev od datuma obvestila stranke o zamenjavi, in

(c)

tehnično neizvedljivost ustrezno utemeljil.

Stranka potrdi prejem takega obvestila o podaljšanju [v treh delovnih dneh].

2.3.2

Stranka lahko prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se ji zdi primernejše za lastne potrebe, vendar ne za več kot [navedite število mesecev]. V tem primeru do konca prvotnega prehodnega obdobja pisno, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi, uradno obvesti ponudnika o svoji nameri in navede nadomestno prehodno obdobje. Ponudnik potrdi prejem takega obvestila o podaljšanju [v treh delovnih dneh].

[MOŽNOST] [Stranka pošlje obvestilo z uporabo obrazca iz Dodatka 5.]

2.4   Obveznosti ponudnika med postopkom zamenjave

2.4.1

Ponudnik se zavezuje, da bo v postopku zamenjave razumno pomagal stranki in tretjim osebam, ki jih je stranka pooblastila, in sicer od začetka postopka zamenjave ter med njim, tako da lahko stranka izvede zamenjavo v prehodnem obdobju. V ta namen mora ponudnik zlasti:

(a)

delovati s potrebno skrbnostjo, da ohrani neprekinjeno poslovanje ter še naprej zagotavlja funkcije ali storitve na podlagi sporazuma;

(b)

ohranjati visoko raven varnosti med postopkom zamenjave, zlasti varnosti podatkov med njihovim prenosom, in,

(c)

če se med zamenjavo odkrijejo težave, ki jih ni mogoče rešiti s tehnično podporo, skupaj s stranko analizirati vzroke in se dogovoriti o rešitvah.

Tudi pri možnosti B „orodja za samopostrežno avtomatizirano zamenjavo“ si ponudnik deli odgovornost za upoštevanje časovnega okvira zamenjave, na primer, če so orodja prepočasna, da bi zagotovila uspešno zamenjavo, ali če se ponudnik odzove z nepotrebnim odlašanjem, ko stranka zazna težavo, ki zahteva njegovo pomoč.

2.5   Obveznosti stranke med postopkom zamenjave

2.5.1

Stranka se zavezuje, da bo sprejela vse razumne ukrepe za učinkovito zamenjavo. Stranka se zavezuje, da bo odgovorna za uvoz podatkov in digitalnih sredstev v svoje sisteme ali v sisteme ciljnega ponudnika ter za uvedbo teh podatkov in digitalnih sredstev, tudi kadar za ta dejanja uporablja storitve tretje osebe.

2.5.2

Če je ustrezno in brez poseganja v člen 30(6) akta o podatkih, se stranka in ponudnik ali tretje osebe, ki jih pooblastita, zavezujejo, da bodo spoštovali pravice intelektualne lastnine katerega koli gradiva, ki ga v postopku zamenjave zagotovi ponudnik, in poslovne skrivnosti ponudnika. Stranka se zavezuje, da bo tretjim osebam, ki jih pooblasti, zagotovila dostop do tega gradiva in omogočila njegovo uporabo le, če je to potrebno za dokončanje postopka zamenjave in le na podlagi izrecnega dovoljenja ponudnika. Dostop do ponudnikovega gradiva, ki je povezano s postopkom zamenjave in zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine in/ali poslovnimi skrivnostmi, povezanimi s postopkom zamenjave, ter njegova uporaba bosta prekinjena najpozneje ob koncu dogovorjenega prehodnega obdobja, vključno z nadomestnim prehodnim obdobjem, ob polnem spoštovanju zavez glede zaupnosti in pravic intelektualne lastnine, ki jih je podelil ponudnik.

2.5.3

Stranka se lahko z izvornim ponudnikom dogovori o metrikah uspešnosti zamenjave in mejnikih zamenjave ter izvornega ponudnika med postopkom zamenjave obvešča, v kolikšni meri so ti mejniki doseženi. V vsakem primeru bi morala stranka obvestiti ponudnika, da je zamenjavo uspešno zaključila.

2.5.4

Stranka v dobri veri izvaja vse smernice v zvezi s postopkom zamenjave, ki jih posreduje ponudnik.

Poleg obveznosti iz tega sporazuma imajo vse udeležene strani, vključno s ciljnimi ponudniki storitev obdelave podatkov, pravno obveznost, določeno v členu 27 akta o podatkih, da sodelujejo v dobri veri, da se zagotovi učinkovit postopek zamenjave, omogoči pravočasen prenos podatkov in ohrani neprekinjenost storitve obdelave podatkov.

Razumni ukrepi za izvedbo učinkovite zamenjave na strani stranke vključujejo zlasti:

—

notranjo pripravo postopka zamenjave (npr. ustavitev vseh dostopov do podatkov in obveščanje uporabnika o nedostopnosti sistema; če je zamenjava zaupana tretji osebi, zagotovitev ustreznih navodil taki tretji osebi, da spoštuje sporazum med stranko in ponudnikom),

—

spremljanje postopka zamenjave (npr. preverjanje izvoženih podatkov in digitalnih sredstev med zamenjavo, da bi se takoj prepoznale morebitne težave),

—

ustrezne pogodbene dogovore s ciljnim ponudnikom ali zagotavljanje ustreznih virov za zamenjavo na lokaciji.

2.6   Neuspešna zamenjava

2.6.1

Če postopek zamenjave ni uspešno zaključen, morata pogodbeni stranki sodelovati v dobri veri, da ugotovita vzrok in zamenjavo uspešno zaključita, omogočita pravočasen prenos podatkov ter ohranita neprekinjenost storitev. Ponudnik stranki na njeno zahtevo zlasti pomaga pri ugotavljanju razlogov za neuspešno zamenjavo in, če se ugotovljeni razlogi nanašajo na ponudnikovo okolje ali postopke zamenjave, svetuje, kako je mogoče ugotovljene tehnične težave rešiti. Pravila, ki se uporabljajo za povračila za zamenjavo, veljajo tudi za podporo, ki jo zagotavlja ponudnik, in za druge storitve ponudnika, navedene v tem oddelku.

2.6.2

Stranka lahko pooblasti ciljnega ponudnika, da deluje v njenem imenu.

2.7   Priklic in izbris podatkov

2.7.1

Pogodbeni stranki se strinjata, da stranka prikliče ali izbriše svoje podatke v dogovorjenem obdobju za priklic podatkov, ki traja [...] dni.

2.7.2

Ob koncu dogovorjenega obdobja za priklic podatkov in če je bil postopek zamenjave uspešno zaključen, se ponudnik zavezuje, da bo izbrisal vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva, ki jih je ustvarila stranka ali ki neposredno zadevajo stranko, ter stranki potrdil, da je to storil, razen podatkov, ki jih mora hraniti v skladu z obveznimi predpisi EU ali držav članic EU, pri čemer mora, če je to dovoljeno z zakonom, stranko obvestiti, katere podatke, ki jih je mogoče izvoziti, bo hranil, kako dolgo in na kakšni podlagi.

Priklic podatkov se začne po koncu dogovorjenega prehodnega obdobja in mora trajati najmanj 30 koledarskih dni po koncu prehodnega obdobja, o katerem sta se dogovorila stranka in ponudnik. Stranka se lahko odloči, da svoje pravice do priklica podatkov ne bo izkoristila. V takem primeru bo podatke bodisi izbrisala sama (in lahko o tem obvesti ponudnika, kot je navedeno v členu 25(3), točka (c), akta o podatkih) bodisi bo take nepriklicane podatke izbrisal ponudnik, kot je navedeno v klavzulah 1.8 pri možnosti A in 2.7 pri možnosti B.

2.8   Povračila za zamenjavo

Povračila, ki jih mora stranka plačati za zamenjavo, so naslednja […]

V primeru vzporedne uporabe več storitev obdelave podatkov (scenarij uvajanja več oblakov) se povračila za prenos podatkov ne štejejo za povračila za zamenjavo in se kot taka lahko zaračunajo stranki za namen prenosa takih stroškov, ki so nastali ponudniku, ne da bi presegli dejanske stroške. Preizkuševalna orodja za zamenjavo in razumna podpora ponudnika stranki pri preizkušanju, kot je dogovorjeno v načrtu, bi se morali šteti za del postopka zamenjave, zato bi bilo treba povračila za take storitve postopno odpraviti v skladu s členom 29 akta o podatkih.

2.9   Prekinitev postopka zamenjave

Glej klavzulo 1 v standardnih pogodbenih klavzulah o prekinitvi.

2.10   Uradna obvestila

Pogodbeni stranki se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi z zamenjavo in izstopom pošiljajo [pogodbeni stranki navedeta izbrana komunikacijska sredstva, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi].

2.11   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o zamenjavi in izstopu ter katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, povezanimi z zamenjavo storitev obdelave podatkov, imajo te klavzule prednost.

Dodatek 1

Načrt zamenjave in izstopa

1.   Kontaktni podatki

(a)

Kontaktni podatki ponudnika za zamenjavo in izstop: …

(b)

Kontaktni podatki stranke za zamenjavo in izstop: …

2.   Stranka mora v pisnem obvestilu navesti naslednje informacije:

(a)

podatke, na katere se nanaša obvestilo, v skladu z dogovorjeno identifikacijo iz Dodatka 2;

(b)

ciljno lokacijo podatkov: strankino lokalno infrastrukturo IKT ali ciljnega ponudnika, vključno z ustreznimi tehničnimi specifikacijami o ciljni lokaciji;

(c)

lokacijo, na katero bi bilo treba podatke izvoziti in prenesti.

3.   Obveznosti ponudnika, da se odzove na pisno obvestilo

Ponudnik bo v …. dneh stranki pisno odgovoril z naslednjimi informacijami:

(a)

izčrpno specifikacijo vseh kategorij podatkov, ki jih je treba prenesti med postopkom zamenjave:

(i)

podatki, ki jih je mogoče izvoziti:

—

vsi podatki, ki jih je stranka uvozila ob začetku veljavnosti sporazuma o storitvah, vključno z metapodatki (vhodni podatki):

—

A, z metapodatki: ….. v obliki ….,

—

B, z metapodatki: ….. v obliki ….,

—

C, z metapodatki: ….. v obliki ….,

—

vsi podatki, ki jih je stranka neposredno ali posredno ustvarila ali soustvarila z uporabo storitve obdelave podatkov:

—

D, z metapodatki: ….. v obliki ….,

—

E, z metapodatki: ….. v obliki ….,

—

F, z metapodatki: ….. v obliki ….;

(ii)

digitalna sredstva:

—

L, v obliki …;

—

M, v obliki …

(b)

izčrpno specifikacijo kategorij podatkov, specifičnih za notranje delovanje ponudnikove storitve obdelave podatkov, ki jih je treba izvzeti iz podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, kadar obstaja tveganje, da bodo kršene poslovne skrivnosti ponudnika: ...

4.   Potrditev podatkov, ki jih je treba zamenjati

Stranka bo navedla, katere podatke in digitalna sredstva želi prejeti v dogovorjenem (ali nadomestnem) prehodnem obdobju.

5.   Vrstni red, časovni okvir in preizkušanje

Med prehodnim obdobjem:

(a)

dogovorjeni vrstni red in časovni okvir za izvoz in prenos izbranih podatkov in digitalnih sredstev je naslednji: …;

(b)

opis preskusne metode, ki jo predlaga ponudnik: ....

(c)

ponudnik ali stranka, ki uporablja orodja in postopke ponudnika, bo preizkusil(-a) izvoz in prenos na dogovorjeno lokacijo z delom dogovorjenih podatkov in digitalnih sredstev, da bi potrdil(-a) ali prilagodil(-a) vrstni red in časovni okvir;

(d)

stranka bo preizkusila uvoz in uvedbo dogovorjenih podatkov in digitalnih sredstev v svoje sisteme ali sisteme ciljnega ponudnika;

(e)

če pride do težav s preizkušanjem ali rezultati preizkušanja, bosta izvorni ponudnik in stranka ugotovila, ali te izhajajo iz izvoza dogovorjenih podatkov in digitalnih sredstev ter postopkov prenosa, za katere je odgovoren ponudnik, ali iz postopkov uvoza in uvedbe, za katere je odgovorna stranka.

6.   Izvedba postopka zamenjave

(a)

Ponudnik mora podatke ali digitalna sredstva izvoziti in prenesti z elektronskimi ali fizičnimi sredstvi na lokacijo, ki jo določi stranka, stranka (ali katera koli tretja oseba, ki jo je stranka pooblastila) pa mora podatke ali digitalna sredstva uvoziti v svoje sisteme ali v sisteme ciljnega ponudnika ter jih v teh sistemih tudi uvesti.

(b)

Stranka (ali katera koli tretja oseba, ki jo je stranka pooblastila) mora preizkusiti funkcionalnosti v svojem okolju ali okolju ciljnega ponudnika v .... [pogodbeni stranki navedeta dogovorjeno obdobje za izvedbo preizkusa] in za ponudnika dokumentirati vse težave, ki izhajajo iz (i) kakovosti izvoženih podatkov ali digitalnih sredstev ali (ii) nezadostnih informacij, ki jih je predložil ponudnik.

(c)

Ponudnik se mora odzvati brez nepotrebnega odlašanja, da lahko stranka zamenja ponudnika v obveznem prehodnem obdobju.

7.   Uspešna zamenjava

Takoj ko stranka obvesti ponudnika, da je bil postopek zamenjave uspešno zaključen, se ponudnik zaveže, da bo stranko brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestil o odpovedi pogodbe. Če stranka ponudnika ne obvesti, ali je zamenjavo uspešno zaključila ali ne, ponudnik pa ima razloge za domnevo, da je stranka zamenjavo uspešno zaključila, lahko ponudnik stranki pošlje zahtevo za potrditev uspešnega zaključka zamenjave. Če stranka ne potrdi uspešne zamenjave v 30 koledarskih dneh od take zahteve, se šteje, da zamenjava ni bila uspešna, in sporazum ne bo odpovedan.

Dodatek 2

Kontrolni seznam za zamenjavo

Zahtevane informacije so izrecno navedene v nadaljevanju ali so na voljo na [...]:

(a)

izčrpna specifikacija vseh kategorij podatkov in digitalnih sredstev, ki jih je mogoče prenesti, vključno vsaj z vsemi podatki, ki jih je mogoče izvoziti: ...;

(b)

izčrpna specifikacija kategorij podatkov in digitalnih sredstev, specifičnih za notranje delovanje ponudnikove storitve obdelave podatkov, pri katerih obstaja tveganje kršitve ponudnikovih poslovnih skrivnosti in so izvzete iz zamenjave: ...;

(c)

informacije o postopkih za zamenjavo in prenos z uporabo orodij za zamenjavo: ...;

(d)

ocena časa, potrebnega za izvoz in prenos podatkov in digitalnih sredstev: ...;

(e)

znana tveganja za neprekinjeno zagotavljanje funkcij ali storitev s strani izvornega ponudnika: …;

(f)

viri informacijske tehnologije, ki jih bo ponudnik zagotovil za učinkovito zamenjavo: ...

Dodatek 3

Obvestilo o zamenjavi

[Ime in naslov ponudnika za namene komunikacije]

[Datum]

Obvestilo o zamenjavi

Ime stranke: […]

Pogodba: (ime in podrobnosti pogodbe, npr. ime pogodbe, njena številka, datum sklenitve, kot je določeno v pogodbi)

Zamenjane storitve: [vse, ki jih zajema pogodba] ali [navedite izrecne storitve ali digitalna sredstva, ki so predmet zamenjave, če zamenjava zajema le del storitev]

[MOŽNOST] [V imenu stranke vas obveščam/-o, da stranka začenja postopek zamenjave zamenjanih storitev z dnem (navedite datum začetka). Odpovedni rok je (navede stranka: največ dva meseca, po presoji stranke pa je lahko tudi krajši).]

[MOŽNOST] V imenu stranke vas obveščam/-o, da stranka začenja postopek prenosa naslednjih storitev, podatkov ali digitalnih sredstev: …

[MOŽNOST] Stranka vas obvešča, da namerava preiti na [podrobnosti o novem ponudniku/lastni infrastrukturi stranke].

[MOŽNOST] [(velja za samodejno zamenjavo) Stranka želi izvesti zamenjavo v naslednjem(-ih) časovnem(-ih) okviru(-ih): (navedite datume in podrobnosti). Stranka zahteva, da so v takih časovnih okvirih na voljo naslednji viri informacijske tehnologije (izpolni stranka).]

Kontaktni podatki osebe, odgovorne za zamenjavo: (podatki zastopnika stranke, odgovornega za postopek zamenjave).

_________

[podpis pooblaščenega zastopnika stranke]

Dodatek 4

Obvestilo o izstopu

Ta obrazec se uporablja, če stranka noče izvesti zamenjave, temveč hoče le izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izbrisati, ali digitalna sredstva v okviru možnosti A in možnosti B.

[Ime in naslov ponudnika za namene komunikacije]

[Datum]

Obvestilo o izstopu

Ime stranke: […]

Pogodba: [ime in podrobnosti pogodbe, npr. ime pogodbe, njena številka, datum sklenitve, kot je določeno v pogodbi]

Izbrisani podatki/digitalna sredstva: [vsi, ki jih zajema pogodba] ali [navedite izrecne podatke ali digitalna sredstva, ki jih je treba izbrisati]

[MOŽNOST] [V imenu stranke vas obveščam/-o, da stranka začenja postopek zamenjave, ki obsega izključno izbris izbrisanih podatkov/digitalnih sredstev z dnem (datum začetka). Odpovedni rok je (navede stranka: največ dva meseca, po presoji stranke pa je lahko tudi krajši)].

[MOŽNOST] [Kontaktni podatki osebe, odgovorne za zamenjavo: (podatki zastopnika stranke, odgovornega za postopek zamenjave).]

_________

[podpis pooblaščenega zastopnika stranke]

Dodatek 5

Obvestilo o nadomestnem prehodnem obdobju

[Ime in naslov ponudnika za namene komunikacije]

[Datum]

Obvestilo o nadomestnem prehodnem obdobju

Ime stranke: […]

Pogodba: [Ime in podrobnosti pogodbe, npr. ime pogodbe, njena številka, datum sklenitve, kot je določeno v pogodbi]

Izbrisani podatki/digitalna sredstva: [vsi, ki jih zajema pogodba] ali [navedite izrecne podatke ali digitalna sredstva, ki jih je treba izbrisati]

[MOŽNOST] [V imenu stranke vas obveščam/-o, da želi stranka podaljšati prehodno obdobje največ do (datum)].

[MOŽNOST] [Kontaktni podatki osebe, odgovorne za zamenjavo: (podatki zastopnika stranke, odgovornega za postopek zamenjave).]

_________

[podpis pooblaščenega zastopnika stranke]


PRILOGA VII

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

ob odpovedi

Uredba (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) omogoča strankam storitev obdelave podatkov (tj. storitev računalništva v oblaku in na robu), da zamenjajo ponudnika ali prenesejo svoje podatke na svojo lokalno infrastrukturo IKT. Dejanje zamenjave bo vplivalo na to, ali bo sporazum med pogodbenima strankama ostal v veljavi ali bo odpovedan.

V teh standardnih pogodbenih klavzulah je obravnavana odpoved sporazuma med stranko in ponudnikom v zvezi z določeno storitvijo v okviru zamenjave. Te klavzule obravnavajo postopek odpovedi pogodbe o storitvah. Neposredno so povezane s standardnimi pogodbenimi klavzulami o zamenjavi in izstopu ter določajo različne možnosti odpovedi in s tem povezane pogoje. Sporazum o obdelavi podatkov se običajno odpove (v celoti ali delno), ko je postopek zamenjave uspešno zaključen ali če stranka noče zamenjati ponudnika, temveč zahteva izbris vseh podatkov in je tak izbris uspešno izveden. V te standardne pogodbene klavzule so vključene dodatne možnosti za pomoč pogodbenim strankam v scenarijih, ki niso zajeti v aktu o podatkih.

Sporazum s ponudnikom lahko zajema več storitev. Če so te standardne pogodbene klavzule dodane sporazumu in nato stranka prenese eno storitev na ciljnega ponudnika, medtem ko druge storitve še naprej zagotavlja izvorni ponudnik, se sporazum odpove samo v zvezi s to konkretno storitvijo, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

Poleg odpovedi, povezane z zamenjavo, zajeto v teh standardnih pogodbenih klavzulah, se lahko sporazum odpove tudi iz katerih koli drugih razlogov za odpoved, ki so vključeni v glavni sporazum ali določeni v veljavnem pravu. Ponudnik se lahko odloči odpovedati sporazum, če stranka krši svoje obveznosti, in pošlje obvestilo o odpovedi. V tem primeru lahko stranka pošlje obvestilo o zamenjavi, s čimer se sporazum podaljša do uspešnega zaključka postopka zamenjave.

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in obravnavajo specifične teme, ki niso povezane z odpovedjo sporazuma. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

Kaj je vključeno v standardne pogodbene klavzule glede odpovedi?

Scenariji, določeni v aktu o podatkih: sporazum bo odpovedan v določenih okoliščinah, ko bo zamenjava uspešno zaključena (dogodek A) ali če stranka noče izvesti zamenjave, temveč zahteva izbris vseh podatkov in je tak izbris uspešen (dogodek B). Sporazum se bo štel za odpovedanega po uspešnem zaključku zamenjave (dogodek A) ali ob koncu najdaljšega odpovednega roka (dogodek B). Obvestila o odpovedi ni treba vročiti ali upoštevati postopka odpovedi iz sporazuma, saj bo sporazum samodejno odpovedan. Vendar mora ponudnik stranko obvestiti, da se šteje, da je pogodba odpovedana (člen 25(2), točka (c), akta o podatkih). To obvestilo je informativne narave, saj je sporazum že odpovedan. Tudi če ponudnik z obvestilom zamuja, ne more zaračunati nobene pristojbine na podlagi odpovedane pogodbe.

Vendar bi morala stranka obvestiti ponudnika, da je bil postopek zamenjave uspešno zaključen, saj ponudnik tega morda ne ve. Če ima ponudnik razloge za sum, da je stranka že uspešno izvedla zamenjavo (npr. če se stranka ne prijavlja v storitev ali nima v storitvi shranjenih nobenih podatkov v mirovanju), se lahko ponudnik obrne na stranko in zahteva potrditev uspešne zamenjave. Če stranka ne odgovori, se šteje, da zamenjava ni bila uspešno zaključena in pogodba ostane v veljavi (tj. ni odpovedana) pod obstoječimi pogoji.

Akt o podatkih ne opredeljuje, kaj pomeni uspešna zamenjava. Načeloma se mora stranka sama odločiti, ali je bila zamenjava uspešna. Vendar se lahko stranka ali stranka in ponudnik dogovorita, da določita nekatera merila za oceno, ali je bila zamenjava uspešna, zlasti:

(a)

dokončanje prenosa podatkov, tj. ali so bili vsi podatki, ki jih je mogoče izvoziti, in, če je ustrezno, digitalna sredstva preneseni v okolje ciljnega ponudnika ter ali so bile pri tem ohranjene njihova točnost, celovitost in popolnost; podatki, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva morajo bi morali ustrezati prvotnim podatkom in digitalnim sredstvom brez kakršne koli izgube ali poškodbe;

(b)

uvedba digitalnih sredstev (če je ustrezno); če je zamenjava vključevala prenos digitalnih sredstev, kot so lastne ali licencirane aplikacije stranke, bi morala stranka preveriti, ali so taka digitalna sredstva nameščena, konfigurirana in delujejo v okolju ciljnega ponudnika;

(c)

preizkušanje nove storitve: v tej fazi bi morala stranka pred zamenjavo preveriti, ali storitve, ki jih zagotavlja ciljni ponudnik, delujejo, kot je bilo načrtovano; stranka bi morala zlasti izvesti preizkušanje učinkovitosti, funkcionalnosti in delovanja storitve ciljnega ponudnika, vključno s prenesenimi podatki ali digitalnimi sredstvi, da bi ocenila, ali so izpolnjena merila za preverjanje zamenjave.

V primeru pogodbe za določen čas se lahko zamenjava zaključi pred potekom pogodbe ali po njem (za drugonavedeno glej dogodek D). Če se zamenjava zaključi pred potekom pogodbe, sporazum preneha veljati. V tem primeru se lahko zaračunajo kazni za predčasno odpoved (členi 23, točka (a), 25(2), točka (c), in 29(4) akta o podatkih).

Kaj če zamenjava ni uspešna?

Glej standardno pogodbeno klavzulo o zamenjavi in izstopu

Za rešitev primera, ko zamenjava ni uspešna in sporazuma ni mogoče odpovedati, lahko pogodbeni stranki v skladu z aktom o podatkih vložita pritožbo pri pristojnem organu, da ta sprejme odločitev. Vendar je treba razumeti, da lahko pogodbeni stranki uporabita tudi vsa pravna sredstva, ki so na voljo v njuni jurisdikciji (npr. vložita zahtevek, zahtevata sodne odredbe pri civilnih sodiščih).

Dva dodatna scenarija: Klavzuli 1.4 in 1.5 sta neobvezni in predstavljata dva dodatna scenarija, ki ju lahko pogodbeni stranki upoštevata. Čeprav ta scenarija v aktu o podatkih nista izrecno navedena, se lahko v praksi pojavita in sta vključena v klavzulah, da pomagata pogodbenima strankama rešiti take primere. Ta scenarija sta naslednja:

—

Stranka želi podaljšati razpoložljivost svojih podatkov pri izvornem ponudniku ali ohraniti pogodbo z izvornim ponudnikom z možnostjo nakupa nove storitve za daljše obdobje, ne glede na to, ali se to zgodi po zamenjavi storitve ali enostavni odpovedi storitve brez zamenjave. Stranka od izvornega ponudnika morda potrebuje le storitev z omejeno funkcionalnostjo, tj. zagotavljanje razpoložljivosti njegovih podatkov za to daljše obdobje ali sklenjeno pogodbo, da je mogoče naročiti novo storitev (dogodek C).

Ker bodo podatki na voljo prek storitve z omejeno funkcionalnostjo, bi morala v tem primeru izvorni ponudnik in stranka skleniti nov sporazum za to dodatno storitev ali spremeniti obstoječi sporazum (glej klavzulo 1.4.2). Pogodbeni stranki bi se morali zlasti dogovoriti o novem obdobju za priklic podatkov. V primeru splošnih (okvirnih) sporazumov bo stranka morda želela ohraniti pogodbeno razmerje z izvornim ponudnikom, da bi lahko hitro kupila nove storitve, ne da bi morala skleniti novo pogodbo, kar je lahko v večjih organizacijah dolgotrajen in zapleten postopek.

Primer za dogodek C: stranka je uspešno izvozila in prenesla svoje podatke od izvornega ponudnika k ciljnemu ponudniku, v čigar okolju so bili podatki uspešno uvedeni. Drug primer bi lahko bil, da se stranka morda odloči odpovedati storitev pri izvornem ponudniku, ne da bi nato prešla k drugemu ponudniku. V obeh primerih pa stranka ne želi, da se njeni podatki izbrišejo, temveč želi, da jih izvorni ponudnik varno varnostno kopira tudi po izteku dogovorjenega obdobja za priklic podatkov. Kakršna koli dodatna storitev, ki jo omogoči izvorni ponudnik, ne preprečuje odpovedi prvotnega sporazuma, zagotavljanje storitve pa bi temeljilo na novem ali spremenjenem sporazumu.

—

Pogodba za določen čas poteče, preden se postopek zamenjave začne ali je zaključen (dogodek D).

Primer za dogodek D: tak primer bi lahko bil, kadar stranka ne pošlje obvestila dovolj zgodaj. V tem primeru podatki niso bili preneseni ciljnemu ponudniku na datum poteka pogodbe z izvornim ponudnikom.

Pogodbeni stranki bi se morali zavedati, da lahko med postopkom zamenjave pride do začasne prekinitve storitev. V tem primeru se uporablja splošna klavzula o začasni prekinitvi storitev, vključena v sporazum.

Za nekatere storitve, oblikovane po meri, obstajajo izjeme. Glej pojasnilo, priloženo standardnim pogodbenim klavzulam o zamenjavi in izstopu.

1.   Odpoved

1.1   Postopek odpovedi

1.1.1

Sporazum med pogodbenima strankama se šteje za odpovedanega, ko nastopi eden od naslednjih dogodkov:

(a)

kadar je ustrezno, po uspešnem zaključku postopka zamenjave. Če se postopek zamenjave uspešno zaključi pred iztekom dogovorjenega trajanja sporazuma, se uporabljajo pristojbine za predčasno odpoved, določene v tem sporazumu, ali

(b)

ob koncu najdaljšega odpovednega roka, kadar stranka noče izvesti zamenjave, temveč hoče po odpovedi storitve izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva.

1.1.2

Če sporazum vsebuje kakršne koli pogoje glede odpovedi v skladu z veljavnim pravom, kot je navedeno spodaj:

(a)

pogodbena stranka zaprosi za odložitev plačil ali razglasi stečaj;

(b)

pogodbena stranka ni pravočasno izpolnila katere koli obveznosti, ki izhaja iz sporazuma in ki povzroči ali bi lahko povzročila (bodisi po pogodbi bodisi po zakonu) odpoved sporazuma;

(c)

pri pogodbeni stranki je prišlo od spremembe lastništva ali nadzora, ki po pogodbi ali zakonu povzroči ali bi lahko povzročila odpoved sporazuma;

(d)

sporazum se šteje za ničnega in neveljavnega zaradi kršitve ali spremembe veljavne obvezne zakonodaje ali

(e)

obstaja katera koli druga okoliščina, ki po pogodbi ali zakonu povzroči ali bi lahko povzročila odpoved sporazuma;

tudi če se med postopkom zamenjave pojavi kakršen koli razlog za odpoved, sporazum ter dogovorjene storitve in funkcije ne bodo odpovedani ali potekli pred uspešnim zaključkom postopka zamenjave (glej klavzulo 1.1.1, točka (a)) ali ob koncu najdaljšega odpovednega roka, če želi stranka ob odpovedi storitve le izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva (glej klavzulo 1.1.1, točka (b)), razen če ni z obvezno zakonodajo določeno drugače. To ne vpliva na nobene druge pravice ali pravna sredstva, ki jih ima pogodbena stranka na voljo v razmerju do druge pogodbene stranke. To velja tudi, če se postopek zamenjave začne po tem, ko je ponudnik poslal obvestilo o odpovedi sporazuma.

1.1.3

Brez poseganja v druga pravna sredstva, ki so na voljo v skladu z veljavnim pravom, sporazum ne bo odpovedan ali potekel pred uspešnim zaključkom postopka zamenjave ali ustrezno odločitvijo pristojnega sodišča ali dogovorom med pogodbenima strankama.

1.2   Odpoved po zaključku zamenjave

1.2.1

Sporazum ni odpovedan, dokler postopek zamenjave ni uspešno zaključen. Takoj ko stranka obvesti ponudnika, da je bil postopek zamenjave uspešno zaključen, ponudnik brez nepotrebnega odlašanja obvesti stranko o odpovedi sporazuma.

1.2.2

Če stranka ponudnika ne obvesti, ali je zamenjavo uspešno zaključila ali ne, ponudnik pa ima utemeljene razloge za domnevo, da je stranka zamenjavo uspešno zaključila, lahko ponudnik stranki pošlje zahtevo za potrditev uspešnega zaključka zamenjave. Če stranka ne potrdi uspešne zamenjave v 30 delovnih dneh od take zahteve, se šteje, da zamenjava ni bila uspešna, sporazum pa ni odpovedan in ostane veljaven pod obstoječimi pogoji.

1.3   Odpoved brez zamenjave

1.3.1

Če stranka noče izvesti zamenjave, temveč hoče po odpovedi storitve izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva, kot je določeno v klavzuli 1.1.1, točka (b), se to lahko zgodi in se bo štelo za zaključeno le, če:

(a)

je [najdaljši] dogovorjeni odpovedni rok potekel in

(b)

je stranka od ponudnika izrecno zahtevala, naj izvede izbris podatkov, ponudnik pa je podatke uspešno izbrisal in to tudi potrdil;

(c)

je ponudnik ob koncu dogovorjenega odpovednega roka obvestil stranko o odpovedi sporazuma.

Drugi scenariji [neobvezne klavzule, o vključitvi katerih se razmisli]

1.4   Podaljšano obdobje hrambe podatkov

1.4.1

Ob koncu prehodnega obdobja se lahko stranka odloči, da ob izteku [najkrajšega]/dogovorjenega obdobja za priklic podatkov ne bo izbrisala vseh svojih podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev ter da bo zagotovila, da bodo na voljo, tudi za namen zagotavljanja storitve z omejeno funkcionalnostjo, v določenem podaljšanem obdobju.

1.4.2

V tem primeru se stranka in ponudnik bodisi dogovorita (i) o spremembi obstoječega sporazuma, da bo zajemal podaljšano obdobje za priklic podatkov, bodisi (ii) o sklenitvi novega sporazuma za storitev z omejeno funkcionalnostjo.

1.5   Potek pogodbe za določen čas pred zamenjavo

1.5.1

Če je bil sporazum sklenjen za določen čas in (i) je datum poteka dosežen pred zaključkom postopka zamenjave ter (ii) stranka ni zahtevala izbrisa svojih podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev:

(a)

se prehodno obdobje začne na datum poteka sporazuma; ponudnik zagotavlja razumno pomoč, kot je določeno v standardnih pogodbenih klavzulah o zamenjavi in izstopu;

(b)

se ob uspešnem zaključku postopka zamenjave uporablja klavzula 1.2;

(c)

se ob neuspešnem zaključku postopka zamenjave uporablja klavzula 1.7 standardnih pogodbenih klavzul o zamenjavi in izstopu v skladu z možnostjo A ali klavzula 2.6 v skladu z možnostjo B.

1.6   Uradna obvestila

Pogodbeni stranki se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi s temi klavzulami o odpovedi pošiljajo [pogodbeni stranki navedeta izbrana komunikacijska sredstva, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi].

1.7   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o odpovedi in katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, povezanimi z odpovedjo sporazuma, ki je podlaga za zagotavljanje storitev obdelave podatkov, imajo te klavzule prednost.


PRILOGA VIII

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

o varnosti in neprekinjenem poslovanju

V uvodni izjavi 94 Uredbe (EU) 2023/285 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) je navedeno, da bi bilo treba med postopkom zamenjave ohraniti visoko raven varnosti in da bi moral ponudnik delovati s potrebno skrbnostjo, da bi ohranil neprekinjeno poslovanje ter zagotavljal funkcije ali storitve na podlagi sporazuma ter zagotovil jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno poslovanje.

Akt o podatkih določa obveznosti ponudnika, da zagotavlja visoko raven varnosti in neprekinjeno poslovanje v zvezi s postopkom zamenjave. To zadeva zlasti varnost podatkov med njihovim prenosom in nadaljnjo varnost podatkov med obdobjem priklica (člen 25(2), točka (a)(iv), akta o podatkih). Čeprav sta varnost in neprekinjeno poslovanje na splošno vključena v sporazum o obdelavi podatkov in drugo pogodbeno dokumentacijo, se te standardne pogodbene klavzule osredotočajo na varnost in neprekinjeno poslovanje v zvezi s postopkom zamenjave in izstopa v skladu s pravicami in obveznostmi, uvedenimi z aktom o podatkih.

Te standardne pogodbene klavzule združujejo klavzule o posebnih vprašanjih varnosti in neprekinjenega poslovanja med postopkom zamenjave zaradi podobnega okvira in namena varnosti in neprekinjenega poslovanja. Čeprav so določbe o varnosti in neprekinjenem poslovanju vključene v sporazum o storitvah, je treba upoštevati nekatere posebnosti, povezane s postopkom zamenjave.

Postopek zamenjave lahko povzroči posebna varnostna tveganja, ki se lahko pojavijo v različnih fazah postopka glede na njegove različne vidike, katerim je treba nameniti posebno pozornost, kot so:

(i)

obdelava podatkov;

(ii)

upravljanje identitet in nadzor dostopa;

(iii)

prenos podatkov;

(iv)

priklic podatkov;

(v)

neprekinjena zaupnost, celovitost in razpoložljivost podatkov in

(vi)

druga tveganja, povezana s pripravo na učinkovit postopek zamenjave in njegovo izvedbo.

Podobno si posebno pozornost in obravnavo zaslužijo posebna tveganja za neprekinjeno poslovanje v zvezi s postopkom zamenjave. Ta se lahko nanašajo na:

(i)

ohranjanje neprekinjenega poslovanja za zagotavljanje visoke ravni varnosti storitve;

(ii)

nadaljnje zagotavljanje storitev na podlagi sporazuma;

(iii)

zagotavljanje jasnih informacij v zvezi z znanimi tveganji za neprekinjeno zagotavljanje storitev.

V zvezi s tem člen 25(2), točka (a)(ii), akta o podatkih ponudnika zavezuje, da deluje s potrebno skrbnostjo, da ohrani neprekinjeno poslovanje in zagotavlja funkcije ali storitve na podlagi pogodbe. Ponudnik mora zagotoviti tudi jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno zagotavljanje funkcij ali storitev s strani izvornega ponudnika storitev obdelave podatkov (člen 25(2), točka (a)(iii), akta o podatkih).

Varnost in neprekinjeno poslovanje, ki temeljita na tveganju: kadar standardne pogodbene klavzule določajo pogodbene dogovore, pristop k varnosti, ki temelji na tveganju in vseh vrstah nevarnosti, pomeni dinamičen in kontekstualen pristop k ustreznim storitvam in modelom uvajanja ter k uporabi, potrebam in tveganjem, povezanimi z njimi. Stranka in ponudnik morata skupaj opredeliti ustrezne ukrepe in kontrole ter se dogovoriti o njih, jih izvajati in spremljati, da bi zagotovila večjo splošno odpornost in celovitost storitev.

Na primer, posebno pozornost bo treba nameniti stalno ustreznim in odgovornim ravnem:

(i)

celovitosti podatkov;

(ii)

odpornosti proti vsem znanim ranljivostim pri dajanju podatkov na voljo za priklic;

(iii)

digitalnih podpisov;

(iv)

posebnega upravljanja dostopa z večfaktorsko identifikacijo;

(v)

preverjanja identitete, vključno z avtorizacijo;

(vi)

varnosti spletnih mest, portalov, platform in povezanih vmesnikov za aplikacijsko programiranje (API);

(vii)

varnosti na strani ponudnika;

(viii)

zagotavljanja in zanesljivosti na strani stranke, vključno z varnostjo zadevnega(-ih) ciljnega(-ih) ponudnika(-ov);

(ix)

omrežne dejavnosti;

(x)

registracije z uporabo napada s surovo silo;

(xi)

varnosti transportne plasti in druge varnosti med prenosom;

(xii)

zaščite pred porazdeljeno zavrnitvijo storitve ter

(xiii)

strogih politik in praks brisanja podatkov.

Ponudnik bi moral biti sposoben v korist stranke dokazati, da se tehnični, operativni in organizacijski ukrepi za varnost in varstvo podatkov stalno in ustrezno zagotavljajo.

Ta zamisel je podobna strukturi in pristopu iz (i) člena 25 oziroma člena 32 splošne uredbe o varstvu podatkov [Uredba (EU) 2016/679]; (ii) direktive NIS 2 [EUR-Lex)], (iii) certifikacijske sheme za kibernetsko varnost v skladu z aktom o kibernetski varnosti (EU) 2019/881.

Ponudnik bi moral dokazati na primer:

(i)

politike notranje varnosti, spremljanja zagotavljanja varnosti ter obravnavanja kršitev varnosti ali drugih incidentov;

(ii)

skladnost z določenimi odprtimi, nelastniškimi standardi, ki se običajno uporabljajo v zadevnem sektorju;

(iii)

certificiranje ali drugo zagotovilo, ki potrjuje skladnost z ustreznim veljavnim nacionalnim pravom ali ustreznimi evropskimi certifikacijskimi shemami za kibernetsko varnost, razvitimi na podlagi Uredbe (EU) 2019/881 (akt o kibernetski varnosti), ali

(iv)

regulativne tehnične standarde, če in kjer je to ustrezno v zadevnem(-ih) sektorju(-ih).

Predpisi, ki temeljijo na tveganju: za številne ponudnike, ki delujejo v EU, pa tudi za nekatere stranke, lahko veljajo določeni predpisi, ki temeljijo na tveganju. To na splošno pomeni višje ravni varnostnih obveznosti in odgovornosti, pri čemer kršitve in drugi incidenti povzročijo hujše pravne posledice, posledice za ugled in druge posledice. Zato se zelo priporoča upoštevanje teh predpisov, ki temeljijo na tveganju, pred sklenitvijo sporazuma o storitvah in med njegovim izvajanjem.

Nekateri primeri predpisov, ki temeljijo na tveganju in se lahko uporabljajo, so: direktiva NIS 2, direktiva o odpornosti kritičnih subjektov, akt o digitalni operativni odpornosti (DORA), akt o kibernetski odpornosti, akt o kibernetski varnosti in splošna uredba o varstvu podatkov (SUVP) ter morebitna pravila na podlagi nacionalne zakonodaje.

V teh standardnih pogodbenih klavzulah se izraz „incident“ uporablja v zvezi z varnostjo in neprekinjenim poslovanjem (glej oddelek „Opredelitev pojmov“).

Klavzula 1.4 na primer zajema tudi uradna obvestila v skladu s členom 33 SUVP in členom 23 direktive NIS 2.

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in zajemajo druge specifične teme, ki niso povezane z varnostjo in neprekinjenim poslovanjem. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

1.   Varnost in neprekinjenost poslovanja

1.1   Splošno

1.1.1

Ponudnik se zavezuje, da bo uporabil najustreznejše tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev, da je raven varnosti in odpornosti sorazmerna s tveganji, ki jih predstavljajo storitve ter njihova predvidena in razumno predvidljiva uporaba v zvezi s postopkom zamenjave.

1.1.2

Poleg tega se ponudnik zavezuje, da bo med postopkom zamenjave preprečil motnje v storitvah in ohranil neprekinjenost storitev. To vključuje vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki zajema ukrepe načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah in obnove po nesrečah na podlagi uveljavljene dobre prakse in tržnih standardov. Te ukrepe mora ponudnik redno posodabljati ter periodično pregledovati in preizkušati.

1.2   Varnost

1.2.1

V skladu s klavzulo 1.1.1 mora ponudnik izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi, da se med postopkom zamenjave ohrani visoka raven varnosti. To se nanaša zlasti na varnost podatkov med njihovim prenosom in nadaljnjo varnost podatkov v obdobju za priklic podatkov.

1.2.2

Ponudnik mora izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da med postopkom zamenjave ohrani raven varnosti, ki je sorazmerna s stopnjo tveganj. To vključuje: ustrezna tveganja, povezana z varnostjo obdelave podatkov, upravljanjem identitet in nadzorom dostopa, prenosljivostjo podatkov, priklicem podatkov, stalno zaupnostjo, celovitostjo in razpoložljivostjo podatkov ter vsemi drugimi tveganji, povezanimi z učinkovito zamenjavo.

1.2.3

Z ukrepi, zajetimi v klavzulah 1.1.1 in 1.2.1, je treba brez omejitev zagotoviti vsaj:

(a)

stalno zaupnost, celovitost in razpoložljivost podatkov ter odpornost storitev, sredstev, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev;

(b)

pravočasno ponovno vzpostavitev razpoložljivosti in celovitosti podatkov ter dostopa do njih v primeru incidenta ter

(c)

stalno spremljanje ter redno preizkušanje, ocenjevanje in vrednotenje učinkovitosti tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotovitev varnosti storitev, podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev.

1.3   Neprekinjeno poslovanje

1.3.1

V skladu s klavzulo 1.1.2 mora ponudnik zlasti:

(a)

delovati s potrebno skrbnostjo, da ohrani neprekinjeno poslovanje in še naprej zagotavlja storitve na podlagi tega sporazuma, ter

(b)

zagotoviti jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno zagotavljanje storitev.

1.4   Uradna obvestila

1.4.1

Pogodbeni stranki se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi s temi klavzulami o varnosti in neprekinjenem poslovanju pošiljajo [pogodbeni stranki navedeta izbrana komunikacijska sredstva, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi].

1.4.2

Ponudnik mora uradno obvestiti stranko o vseh incidentih. Ponudnik mora uradno obvestilo o incidentu poslati brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v 72 (dvainsedemdesetih) urah po seznanitvi z incidentom, razen če je treba v skladu z regulativnimi obveznostmi opozorilo ali podobno obvestilo poslati v krajšem roku.

1.4.3

Obvestilo ponudnika mora vsebovati informacije, ki jih stranka potrebuje za oceno posledic incidenta. Ponudnik mora nemudoma, učinkovito, razumno in brez dodatnih stroškov pomagati stranki (vključno s tretjimi osebami, ki jih pooblasti stranka) in sodelovati z njo v zvezi z vsemi preiskovalnimi ukrepi, ki jih je stranka upravičena izvesti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom.

1.4.4

Kadar incident vpliva ali obstaja verjetnost, da bo vplival na ponudnika, mora ponudnik sprejeti najustreznejše ukrepe, potrebne za zmanjšanje vpliva incidenta in preprečitev njegove ponovitve. To ne vpliva na druge pravice, ki jih ima stranka na podlagi sporazuma ali veljavnega prava EU ali nacionalnega prava.

1.5   Razno

1.5.1

Ponudnik mora stranki na njeno zahtevo brez nepotrebnega odlašanja predložiti povzetek ključnih elementov svojih varnostnih ukrepov in z njimi povezanega upravljanja varnosti, pa tudi ukrepov za neprekinjeno poslovanje in z njimi povezanega obvladovanja nepredvidenih dogodkov ter vseh bistvenih sprememb česar koli od navedenega.

1.5.2

Ponudnik mora stranki na njeno zahtevo brez nepotrebnega odlašanja predložiti dodatne podrobnosti, ki dopolnjujejo zgoraj navedeni povzetek, kot so rezultati preizkusov in dokazila o zanesljivosti. V tem primeru lahko ponudnik zahteva, da stranka pred izmenjavo takih podrobnosti podpiše sporazum o zaupnosti. Vendar mora ta sporazum o zaupnosti vključevati običajne izjeme in ne sme vplivati na druge pogoje iz tega odstavka, sporazuma ali veljavnega prava EU ali nacionalnega prava. Ponudnik ima pravico zahtevati, da se podrobnosti izmenjajo samo na podlagi potrebe po seznanitvi, tudi z njegovim(-i) imenovanim(-i) ponudnikom(-i) ali drugimi ustreznimi tretjimi dobavitelji stranke.

Take običajne izjeme vključujejo vse informacije (ali njihov ustrezen del), (i) ki so že v javni domeni, (ii) ki jih mora stranka razkriti, kadar je to obvezno (a) v skladu z veljavnim pravom ali (b) na zahtevo katerega koli vladnega ali drugega regulativnega organa (pri zadnjenavedenih to med drugim vključuje sodno odločbo, SUVP, direktivo NIS 2).

1.6   Prednostni vrstni red

Brez poseganja v standardne pogodbene klavzule v skladu s SUVP imajo v primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o varnosti in neprekinjenem poslovanju ter katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, povezanimi z varnostjo in neprekinjenim poslovanjem, te klavzule prednost.


PRILOGA IX

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

o nerazpršenosti

Sporazumi o obdelavi podatkov pogosto vključujejo različne spremljajoče dokumente, ki se nanašajo na dodatno gradivo in informacije, ki so lahko zelo razpršeni po različnih odložiščih. To potencialnim strankam otežuje iskanje vseh informacij, ki jih potrebujejo za oceno pogodbenih in pravnih obveznosti „pogodbenih strank“ ter njihovih posledic.

V okviru postopka zamenjave je preglednost zelo pomembna. Potencialna stranka potrebuje enostaven dostop do ustreznih posodobljenih informacij, dokumentov, gradiva in kontaktnih podatkov, še preden sklene pogodbo s ponudnikom. Standardne pogodbene klavzule o nerazpršenosti zagotavljajo informacijsko in komunikacijsko simetrijo.

Te standardne pogodbene klavzule stranki kot ponudniku omogočajo enostaven in praktičen dostop do ustreznih posodobljenih informacij, dokumentov, gradiva in kontaktnih podatkov. Njihov namen je ustvariti okolje preglednosti med pogodbenima strankama in zagotovitvi, da ni pogodbenih ovir za zamenjavo, tako da lahko stranka v sporazumu najde vse ustrezne in posodobljene informacije o svojih pravicah in obveznostih. To bo prispevalo k pravičnemu in uravnoteženemu pravnemu razmerju med stranko in ponudnikom ter na splošno k pogodbeni pravičnosti, kot je poudarjeno v Uredbi (EU) 2023/285 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih).

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in obravnavajo specifične teme, ki niso povezane z razpršenostjo. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

1.   Nerazpršenost

1.1   Uvodni pogoji in dogovori

1.1.1

Ponudnik zagotavlja, da so vsi pogodbeni dogovori enostavno, hitro in neprekinjeno na voljo in dostopni stranki (a) na enem namenskem varnem spletnem mestu ter (b) v razumljivi, človeku berljivi in strojno berljivi obliki. Poleg tega ponudnik zagotavlja, da lahko stranka pogodbene dogovore prenese ali kako drugače izvozi v celoviti ali strukturirani obliki.

1.1.2

Pogodbeni dogovori morajo vključevati vsaj:

(a)

ime in naslov: polno uradno ime ponudnika kot pravne osebe, med drugim vključno z uradno pravno obliko, nacionalno registracijsko številko, polnim uradnim naslovom in identifikacijsko številko za DDV;

(b)

posodobljeni sporazum: veljavni, časovno ožigosan sporazum ((in, če so na voljo, njegove overjene kopije), vključno z vsemi določili, sprejetimi ponudbami, pogoji, politikami, informacijami, dokumentacijo, seznami, dokazili in prilogami, ki se uporabljajo med ponudnikom in stranko;

(c)

pretekle evidence: pretekle evidence časovno ožigosanih sporazumov, skupaj, če je mogoče, z vsemi dodatnimi določili, pogoji, vključno s politikami, informacijami, dokumentacijo, seznami, dokazili, prilogami ali drugimi dokumenti, ki se uporabljajo med ponudnikom in stranko,

(i)

vključno z dokazi o dovoljenih enostranskih spremembah in ustreznimi datumi začetka veljavnosti dovoljenih enostranskih sprememb, kot so določeni v standardnih pogodbenih klavzulah o prepovedi sprememb.

Za dovoljene enostranske spremembe in ustrezne datume začetka njihove veljavnosti glej standardne pogodbene klavzule o prepovedi sprememb;

(d)

obdelavo podatkov in ekosistem oskrbe: posodobljene pretekle evidence in podroben seznam podizvajalcev, obdelovalcev podatkov in/ali drugih ustreznih deležnikov ekosistema oskrbovalne verige ponudnika, vključno z imeni in naslovi, kot je navedeno v klavzuli 1.1.2, točka (a), zgoraj;

(e)

kontaktne podatke: aktualne kontaktne podatke ponudnika, vključno s podrobnostmi o funkcijah glavne kontaktne osebe, glavne kontaktne osebe za tehnična vprašanja ter glavne kontaktne osebe za pogodbe in administracijo, vključno z ustreznimi nazivi funkcij, telefonskimi številkami in elektronskimi naslovi, o katerih se dogovorita pogodbeni stranki;

(f)

poročanje o operativni uspešnosti: kadar je to tehnično izvedljivo, posodobljen in zgodovinski pregled poročanja ponudnika o operativni uspešnosti zagotovljene storitve in drugih obveznosti na podlagi sporazuma ter

(g)

uradna obvestila: vsa pravna in druga ustrezna uradna obvestila s časovnim žigom med pogodbenima strankama ali za pogodbeno stranko v zvezi s pogodbenimi dogovori iz klavzule 1.1.2, točki (a) in (b).

V več primerih akt o podatkih zavezuje ponudnika, da stranki zagotovi zahtevane informacije. Te obveznosti so vključene v ustrezne standardne pogodbene klavzule. Na primer, informacije o razpoložljivih postopkih za zamenjavo in prenos podatkov (člen 26 akta o podatkih) so vključene v standardne pogodbene klavzule o zamenjavi in izstopu; obveznost zagotavljanja jasnih informacij o znanih tveganjih za nadaljnje zagotavljanje funkcij/storitev je vključena v standardne pogodbene klavzule o varnosti in neprekinjenem poslovanju ter v standardne pogodbene klavzule o zamenjavi in izstopu.

1.2   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o nerazpršenosti veljavne pogodbene dokumentacije in katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, ki se nanašajo na predmet teh klavzul, imajo te klavzule prednost.


PRILOGA X

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

O ODGOVORNOSTI

Čeprav je klavzula o odgovornosti običajno vključena v splošni sporazum med stranko in ponudnikom, določbe teh standardnih pogodbenih klavzul o odgovornosti odražajo duh Uredbe (EU) 2023/2854 (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih) glede pomena poštenih, razumnih in nediskriminatornih pravic in obveznosti ter so lahko kot take koristno dopolnilo standardnim določbam sporazuma o odgovornosti.

Zato se priporoča vključitev take klavzule, saj je bistvena za ravnotežje pogodbenega razmerja med pogodbenima strankama in spodbuja spoštovanje pravic in obveznosti, o katerih sta se dogovorili pogodbeni stranki. Zlasti mala in srednja podjetja ter druge organizacije lahko te standardne pogodbene klavzule uporabljajo kot pomoč pri dogovarjanju o določbah o odgovornosti v svojih sporazumih. Stranka in ponudnik se lahko v svoji pogodbi prosto dogovorita o dodatnih pravicah in obveznostih. Uporaba te klavzule pogodbenih strank ne odvezuje od obveznosti zagotavljanja skladnosti z vsemi veljavnimi obveznimi določbami prava EU ali nacionalnega prava in ustrezne prilagoditve klavzul.

Pred sklenitvijo sporazuma lahko stranka preveri zavarovalniški trg in poišče najprimernejši zavarovalni produkt za svoje potrebe. Priporočljivo je poiskati nasvet strokovnjaka, specializiranega za zavarovanja.

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in obravnavajo specifične teme, ki niso povezane z odgovornostjo. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

Neomejena odgovornost

Praviloma bi morala vsaka pogodbena stranka sporazuma nositi neomejeno odgovornost v primerih naklepa, namerne kršitve ali hude malomarnosti, vključno s kršitvijo obveznosti glede zaupnosti podatkov druge pogodbene stranke ali obveznosti, da podatkov ne uporablja za namene, ki niso izrecno dogovorjeni med pogodbenima strankama.

V standardnih pogodbenih klavzulah je priporočeno ločevanje primerov, ko je kršitev naklepna, in primerov namerne kršitve, ter jasno določeno, da so zajeta vsa naklepna dejanja, ne glede na pravo, ki ureja pogodbo. V nekaterih jurisdikcijah je namerna kršitev lahko sinonim za naklep. V takih primerih se lahko pogodbeni stranki odločita, da ne bosta razlikovali med namerno kršitvijo in naklepom.

Opustitve neomejene odgovornosti

Storitve obdelave podatkov, ki se zagotavljajo kot neproizvodne različice za namene preizkušanja in ocenjevanja ter za omejen čas (člen 31(2) akta o podatkih), običajno niso namenjene obdelavi občutljivih podatkov (na primer poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov ali dejanskih proizvodnih podatkov). Take neproizvodne različice na splošno tudi niso dovolj razvite za takšno obdelavo ter nimajo zmogljivosti, kontrol in konfiguracij, ki bi jih bilo mogoče razumno pričakovati v proizvodni različici. Stranki se močno odsvetuje obdelava dejanskih proizvodnih podatkov v takih neproizvodnih različicah. Te standardne pogodbene klavzule določajo, da če se stranka za to odloči, to stori na lastno odgovornost in ponudnik v takih primerih ni odgovoren, če pride do kršitve zaupnosti podatkov. V takem primeru se lahko uporabljajo posebne ureditve odgovornosti, o katerih se dogovorita pogodbeni stranki.

Podobno akt o podatkih predvideva primere, ko se nekatere obveznosti ne uporabljajo za storitve, pri katerih je bila večina glavnih značilnosti oblikovana po meri, za storitve, pri katerih so bili vsi sestavni deli razviti za posamezno stranko ali za storitve, ki se opravljajo v neproizvodnem okolju. Posledično bi se bilo treba izrecno dogovoriti tudi o odgovornosti za navedene primere.

Omejena odgovornost

Običajna poslovna praksa je, da se pogodbeni stranki v določenih primerih dogovorita o omejitvi svoje odgovornosti (zlasti odgovornosti ponudnika). V teh standardnih pogodbenih klavzulah so predlagane tri glavne možnosti za omejitev odgovornosti:

—

Možnost A: odgovornost je omejena na znesek, ki ga pogodbeni stranki določita na podlagi ocene tveganja. V okviru te možnosti obe pogodbeni stranki izvedeta oceno tveganja in svoje ugotovitve predložita drugi pogodbeni stranki v predpogodbeni fazi. Druga pogodbena stranka lahko prejeto oceno tveganja zavrne. Če je ocena tveganja zavrnjena, lahko pogodbeni stranki uporabita eno od drugih možnosti za omejitev odgovornosti.

Lahko pride do sprememb v obsegu storitev, prejetih od ponudnika, pa tudi do spremembe področja uporabe (dodajanje novih storitev ali umik nekaterih storitev). To lahko zahteva spremembe ocene tveganja, pogodbeni stranki pa bi morali prilagoditi omejitev odgovornosti, da bo odražala dejansko stanje glede tveganja. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj preverita primer predloge za oceno tveganja v okviru možnosti A, da bosta seznanjeni s tveganji, povezanimi s storitvami obdelave podatkov za njun določen posel.

—

Možnost B: odgovornost je omejena na neposredno škodo. Posredna škoda, kot je izguba dobička ali neizkoriščeni prihranki, je izključena. To možnost je mogoče kombinirati tudi z možnostma A in C (tj. omejitev odgovornosti na neposredno škodo, vendar ne nad zneskom, ki ga določita pogodbeni stranki bodisi na podlagi ocene tveganja bodisi na drugi podlagi).

—

Možnost C: odgovornost pogodbenih strank je omejena na vnaprej dogovorjeni najvišji znesek, ki se lahko izračuna na primer na podlagi (i) ekvivalenta enkratnih ali večkratnih letnih pristojbin (plačanih in zapadlih), ki jih stranka plača ponudniku; (ii) zavarovalnega kritja, ki ga je ponudnik sklenil v zvezi s storitvami; (iii) najvišjega zneska, ki ga krije splošno zavarovanje poklicne odgovornosti ponudnika, ali (iv) kombinacije različnih formul, npr. formule, povezane z denarno vrednostjo storitev, pomnožene z zneskom, ki je enak skupnim letnim pristojbinam (plačanim ali (še ne) zapadlim na podlagi sporazuma) za storitve.

Odškodnina: te standardne pogodbene klavzule ne vsebujejo določb o odškodnini. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj preučita, ali in, če da, v kakšnem obsegu mora ena pogodbena stranka drugi povrniti škodo in jo obvarovati pred kakršnimi koli zahtevki tretjih oseb, ki so posledica bistvene kršitve obveznosti iz sporazuma zaradi dejanj ali opustitev odgovorne pogodbene stranke, njenih zaposlenih, predstavnikov ali podizvajalcev ali so povezani z njo. V primeru strank se lahko odškodnina nanaša na primer na ponudnikovo kršitev obveznosti glede zaupnosti, neuporabo ali kršitev pravic intelektualne lastnine tretjih oseb. Za ponudnike lahko odškodnina krije strankino kršitev pravic intelektualne lastnine tretjih oseb ali zahtevke tretjih oseb do ponudnika v zvezi z gostovanjem nezakonitih vsebin s strani stranke.

1.   Odgovornost

1.1   Neomejena odgovornost

1.1.1

V primerih kršitve obveznosti iz tega sporazuma, storjene naklepno ali povzročene z namerno kršitvijo ali hudo malomarnostjo, je pogodbena stranka, ki je kršila obveznosti, odgovorna za vso škodo, ob upoštevanju klavzule 1.2 spodaj. [MOŽNOST] [Razen kot je določeno v klavzuli 1.2, je ponudnik brez omejitev odgovoren za vso škodo, povzročeno stranki s kršitvijo zaupnosti podatkov stranke, ki se obdelujejo v skladu s tem sporazumom.]

1.1.2

V primeru kršitve obveznosti, da se podatki pogodbene stranke ne uporabljajo za namene, ki niso izrecno dogovorjeni med pogodbenima strankama, je pogodbena stranka, ki je kršila obveznost, brez omejitev odgovorna za vso škodo.

Namen možnosti, vključene v klavzulo 1.1.1, je zagotoviti zaupnost vseh podatkov stranke v skladu s pravicami in obveznostmi glede zaupnosti ter v obsegu, dogovorjenem v sporazumu. V skladu z veljavnim pravom (na primer SUVP, direktiva NIS 2) ima lahko prejemnik zaupnih informacij določene obveznosti, da razkrije določene informacije določenim osebam ali organizacijam za namene, dogovorjene in izrecno opisane v sporazumu.

1.2   Opustitve neomejene odgovornosti

1.2.1

Če se pogodbeni stranki dogovorita o neomejeni odgovornosti v skladu s klavzulo 1.1.1, neomejena odgovornost ponudnika ne velja za podatke stranke v neproizvodni različici ponudnikovih storitev obdelave podatkov.

Glej člen 31(2) akta o podatkih in pojasnilo „Opustitve neomejene odgovornosti“ v teh standardnih pogodbenih klavzulah.

1.2.2

Ponudnik ni odgovoren za:

(a)

obveznosti, ki se ne uporabljajo za storitve obdelave podatkov v skladu s (i) členom 23, točka (d), akta o podatkih (doseganje funkcionalne enakovrednosti); (ii) členom 29 (postopna odprava povračil za zamenjavo) ali (iii) členom 30(1) in (3) akta o podatkih (tehnični vidiki zamenjave), če je večina glavnih funkcij ponudnikovih storitev obdelave podatkov oblikovana po meri za prilagoditev posebnim zahtevam stranke ali če so bile vse komponente razvite za namene stranke in če se te storitve obdelave podatkov ne ponujajo v širokem komercialnem obsegu prek kataloga storitev obdelave podatkov. Opustitev velja, če je ponudnik stranko pred sklenitvijo sporazuma o storitvah obdelave podatkov obvestil, da zgornje določbe akta o podatkih ne veljajo za navedene storitve;

(b)

kršitev obveznosti, povezanih z zamenjavo med storitvami obdelave podatkov in storitvami obdelave podatkov, ki se v omejenem obdobju zagotavljajo kot neproizvodna različica za preizkušanje in ocenjevanje.

1.3   Omejena odgovornost

Možnost A: znesek, določen na podlagi ocene tveganja

1.3.1

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta svojo odgovornost v primeru malomarne kršitve obveznosti iz tega sporazuma omejili na [...] na dogodek, tudi kadar se več povezanih dogodkov šteje za en dogodek. Znesek določi oškodovana pogodbena stranka v dobri veri na podlagi ocene tveganja ali drugih ocen, o katerih se pogodbeni stranki dogovorita v Prilogi 1 (Predloga za oceno tveganja). Ocena tveganja se izvede in predloži drugi pogodbeni stranki [.... dni] pred sklenitvijo sporazuma. Če druga pogodbena stranka ne zavrne ocene tveganja, se sporazum sklene na tej podlagi.

Pogodbeni stranki se lahko kadar koli dogovorita o ponovni oceni tveganja, da se upoštevajo spremembe v stanju glede tveganja v zvezi s storitvami. V ta namen lahko uporabita predlogo iz primera [Predloga za oceno tveganja]. Če ponovna ocena povzroči povečanje ali zmanjšanje tveganja za pogodbeno stranko, lahko ta pogodbena stranka zahteva pogajanja o zgornji meji odgovornosti za storitve, da se upošteva sprememba z njimi povezanega tveganja ali dodatni pogoji, ki bi jih bilo treba izpolniti, kar lahko vključuje oblikovanje cen ali spremembe dogovorjenega sporazuma o ravni storitve. Pogodbeni stranki bi se lahko dogovorili, da bo prvotno dogovorjena zgornja meja odgovornosti ostala nespremenjena, če v [treh mesecih od zahteve pogodbene stranke] ne bo dosežen dogovor.

Možnost B: neposredna škoda

1.3.2

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta v primeru malomarne kršitve obveznosti iz tega sporazuma svojo odgovornost omejili na neposredno povzročeno škodo.

1.3.3

Neposredna škoda vključuje tudi: (i) stroške, nastale pri ugotavljanju vzroka in obsega škode; (ii) stroške, ki so nastali oškodovani pogodbeni stranki pri preprečevanju ali omejevanju neposredne škode, pod pogojem, da so ti stroški dejansko privedli do preprečitve ali omejitve škode; (iii) škodo zaradi poškodovanih, nerazpoložljivih ali izgubljenih podatkov in (iv) stroške, ki nastanejo eni pogodbeni stranki zaradi zagotavljanja, da storitve dosegajo ravni uporabe, dogovorjene v sporazumu, če druga pogodbena stranka take kršitve ni odpravila v dogovorjenem roku.

1.3.4

Kadar se več povezanih dogodkov šteje za en dogodek, je skupna odgovornost ene pogodbene stranke do druge pogodbene stranke za tako neposredno škodo, kot je določena v prejšnjem stavku, omejena na znesek [...].

Možnost C: najvišji znesek

1.3.5

Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta svojo odgovornost v primeru malomarne kršitve obveznosti iz tega sporazuma, vključno s primeri, ko se več povezanih dogodkov šteje za en dogodek, omejili na najvišji znesek [...].

1.4   Uradna obvestila

Pogodbeni stranki se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi s temi klavzulami o odgovornosti pošiljajo (pogodbeni stranki navedeta izbrano komunikacijsko sredstvo, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi).

1.5   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o odgovornosti in katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, ki se nanašajo na odgovornost v okviru teh klavzul, imajo te klavzule prednost.

Dodatek 1

Predloga za oceno tveganja

Za določitev tveganj, povezanih s storitvijo, pogodbena stranka izvede oceno, pri čemer upošteva posebna tveganja malomarnega neizpolnjevanja obveznosti druge pogodbene stranke, ki jih ima ta po sporazumu.

To oceno tveganja je treba izvesti v dobri veri. Realno bi morala odražati morebitno škodo. Če so ocenjeni zneski prenizki, bo odgovornost za večjo škodo izključena. Če so ocenjeni zneski previsoki, lahko druga pogodbena stranka zavrne prevzem odgovornosti ali zahteva višje stroške.

Po potrebi se lahko vključijo dodatna tveganja.


Opis tveganja

 

Ocena škode

Prekinitev poslovanja

Izguba prometa zaradi kršitve pogodbe. Upoštevajo se lahko morebitni izpadi storitev in njihove posledice za poslovanje ali dejavnosti pogodbene stranke.

EUR

 

Obnovitev podatkov

Predvideni stroški za obnovitev izgubljenih, nerazpoložljivih ali poškodovanih podatkov. Pogodbeni stranki bosta morda morali izvesti ukrepe za zmanjšanje svojih tveganj, npr. z varnostnim kopiranjem podatkov pri drugem ponudniku ali na lastnih lokacijah.

EUR

 

Državne globe

Državne globe za podjetja so na primer globe za kršitve zakonov o varstvu podatkov ali regulativnih določb, ki izhajajo iz ponudnikovega opravljanja storitve.

EUR

 

Izguba poslovnih skrivnosti

Razkritje poslovnih skrivnosti lahko povzroči izgubo poslovnih priložnosti. Takšna škoda je lahko po zakonu povračljiva.

EUR

 

Kršitev varstva osebnih podatkov in popravni ukrepi

Zaradi kršitve varstva osebnih podatkov lahko nastane več vrst neposrednih stroškov, povezanih s pravnimi stroški, pravdnimi stroški ter prizadevanji za odpravo težav v zvezi s kakovostjo podatkov, povezanih s kršitvijo.

EUR

 

Izguba ugleda

Pogodbeni stranki lahko razmislita o vplivu na ugled podjetja in o tem, kateri ukrepi bodo potrebni (npr. oglaševanje in kampanje za kompenzacijo vpliva na ugled). Take stroške je morda težko v celoti izterjati v sodnih postopkih.

EUR

 

Zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb

Zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb krije morebitno odgovornost, na primer do dobaviteljev, strank, podizvajalcev in tretjih oseb.

EUR

 

Skupno tveganje morebitne škode (vsota)

EUR

 

Ker se storitve obdelave podatkov zagotavljajo na razširljiv in prilagodljiv način, se lahko uporaba storitve, ki jo zagotavlja ponudnik, in tveganje odgovornosti med trajanjem sporazuma spreminjata, pogosto v okviru, določenem v sporazumih o ravni storitve. Pri ocenjevanju tveganj ob sklenitvi sporazuma ali v rednih intervalih se pogodbenima strankama svetuje, da poleg morebitne največje teoretične škode upoštevata tudi spreminjajočo se naravo in obseg storitev. To bi omogočilo bolj realno oceno povprečne ali pričakovane uporabe storitve. Pogodbeni stranki bi morali oceno uskladiti tudi s svojim notranjim načrtovanjem. Vse navedene kategorije tveganj morda ne veljajo enako za stranko in ponudnika ali za določeno poslovno področje stranke.


PRILOGA XI

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

o prepovedi sprememb

Pomembno je, da se lahko pogodbeni stranki zanašata na pogodbeno dogovorjene pravice in obveznosti ter da se te pravice in obveznosti ne spremenijo enostransko, razen pod jasno in medsebojno dogovorjenimi pogoji. To še posebej velja za mala in srednja podjetja ali druge organizacije, ki morda nimajo dovolj sredstev za oceno morebitnega vpliva teh enostranskih sprememb na svoje dejavnosti in poslanstvo. Standardne pogodbene klavzule o prepovedi sprememb so namenjene zagotavljanju večje jasnosti in zaupanja pogodbenih strank pri dogovarjanju o pogojih, ki se nanašajo na enostranske spremembe. Te standardne pogodbene klavzule obravnavajo ustrezne scenarije in morebitne pogodbene dogovore, povezane z njimi. Namenjene so zagotavljanju, da take enostranske spremembe ne škodujejo interesom nobene od pogodbenih strank.

Pristop k enostranskim spremembam

Praviloma nobena pogodbena stranka ne more enostransko spremeniti sporazuma (vključno s standardnimi pogodbenimi klavzulami); spremembe morajo biti dogovorjene med obema pogodbenima strankama. Določene enostranske spremembe so dovoljene le pod strogimi pogoji, kot so določeni v teh standardnih pogodbenih klavzulah. To je upoštevano v klavzulah 1.1.1 do 1.1.3 teh standardnih pogodbenih klavzul.

V teh standardnih pogodbenih klavzulah je priznano, da bi moral imeti ponudnik v določenih okoliščinah možnost predlagati enostranske spremembe storitev, ki se zagotavljajo. Te spremembe se imenujejo dovoljene enostranske spremembe in so določene v klavzulah 1.1.3 do 1.1.6 teh standardnih pogodbenih klavzul. Dovoljena(-e) enostranska(-e) sprememba(-e) se lahko predlaga(-jo) samo enkrat in mora(-jo) izpolnjevati naslednje pogoje:

(1)

izboljšuje(-jo) položaj stranke, kar zadeva njeno uporabo storitve s pogodbenega, finančnega, organizacijskega ali operativnega vidika, vidika ravni storitve, vidika pravne skladnosti ali drugega vidika, ter

(2)

stranka je o njej (njih) uradno obveščena najpozneje 30 koledarskih dni, preden začne(-jo) zanjo veljati katera(-e) koli takšna(-e) predlagana(-e) dovoljena(-e) enostranska(-e) sprememba(-e).

Rok za uradno obveščanje bo stranki omogočil, da oceni informacije in izvedljivost ter vpliv nanjo, njene deležnike, sisteme in storitve.

Druge standardne pogodbene klavzule, ki jih priporoča Komisija, so priložene temu dokumentu in obravnavajo specifične teme, ki niso povezane s prepovedjo sprememb. Pogodbeni stranki se spodbujata, naj razmislita tudi o uporabi teh drugih klavzul, saj so bile oblikovane tako, da so skladne in se medsebojno krepijo.

1.   Prepoved sprememb

1.1   Sprememba

1.1.1

Vsaka sprememba sporazuma (v nadaljnjem besedilu: sprememba) mora biti predložena v pisni obliki, med drugim tudi z ustreznimi elektronskimi sredstvi, in zanjo se zahteva predhodno medsebojno soglasje, med drugim tudi z ustreznimi elektronskimi sredstvi.

1.1.2

Ne glede na klavzulo 1.1.1 ima ponudnik pravico spremeniti sporazum, če je to potrebno za skladnost z veljavno obvezno zakonodajo, ki pred začetkom veljavnosti sporazuma še ni bilo v veljavi.

1.1.3

Razen kot je določeno v klavzuli 1.1.2, ima ponudnik pravico predlagati enostransko spremembo storitev le pod pogojem, da:

(a)

je taka sprememba koristna za strankino uporabo storitev obdelave podatkov, na primer če vključuje bistvene nadgradnje storitve ali je potrebna iz varnostnih razlogov, in

(b)

so izpolnjeni vsi pogoji iz klavzul 1.1.4 do 1.1.6 (v nadaljnjem besedilu: dovoljena enostranska sprememba).

1.1.4

Ponudnik ne sme nobene predlagane enostranske spremembe iz klavzule 1.1.3 uporabiti za neposredno ali posredno izvajanje ali uveljavljanje retroaktivnih sprememb ali za spremembo klavzul v sporazumu, ki se nanašajo na enega ali več naslednjih vidikov:

(a)

izbira prava in izbira sodišča;

(b)

spremembe ali postopek za spremembo sporazuma;

(c)

trajanje in odpoved;

(d)

odgovornost;

(e)

zaupnost;

(f)

metode uporabe podizvajanja in metode za zamenjavo podizvajalcev;

(g)

pravice do dostopa in do obveščenosti;

(h)

kvalitativni cilji glede ravni storitev;

Spremembe v zvezi z že dogovorjenimi kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji uspešnosti znotraj dogovorjenih ravni storitev s pripadajočimi kaznimi in/ali dobropisi za storitve se lahko predlagajo kot dovoljena enostranska sprememba v skladu s klavzulo 1.1.3.

(i)

pravila o oblikovanju cen ali druga finančna pravila;

Sprememba dogovorjenih pristojbin se lahko predlaga kot dovoljena enostranska sprememba v skladu s klavzulo 1.1.3, vendar se morata pogodbeni stranki vzajemno dogovoriti o osnovnih pravilih, kot je metodologija indeksacije cen.

(j)

lokacija, kjer se podatki obdelujejo ali hranijo, če je ta lokacija zunaj EU.

O spremembah med lokacijami v EU se lahko pogodbeni stranki dogovorita že na začetku svojega pogodbenega razmerja ali pa jih ponudnik predlaga kot dovoljeno enostransko spremembo. Kadar pa se lokacija, kjer se podatki obdelujejo ali hranijo, spremeni iz lokacije v EU v lokacijo zunaj EU ali iz lokacije zunaj EU v drugo lokacijo zunaj EU, bi se morali pogodbeni stranki o tej spremembi medsebojno dogovoriti.

1.1.5

V primeru predlagane dovoljene enostranske spremembe mora ponudnik:

(a)

uradno obvestiti stranko vsaj 30 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti predlagane dovoljene enostranske spremembe, razen če ni v veljavnem pravu določeno drugače;

(b)

stranki na jasen in razumljiv način zagotoviti informacije, vključno z:

(i)

obsegom, podrobnostmi in časovnim okvirom predlagane dovoljene enostranske spremembe;

(ii)

pojasnilom, zakaj je predlagana dovoljena enostranska sprememba potrebna, tudi glede njene koristi za strankino uporabo storitve obdelave podatkov;

(iii)

razliko med prevladujočim položajem in položajem po predlagani dovoljeni enostranski spremembi. To vključuje zlasti vse morebitne pogodbene, finančne, organizacijske, operativne in pravne posledice ter posledice na ravni storitve za stranko, povezane s skladnostjo;

V opisu take razlike bi moralo biti obravnavano pričakovano stanje glede ustreznih vrst obstoječih strank, ob upoštevanju kategorij, navedenih v klavzuli 1.1.5, točka (b)(iii). S tem bi se zagotovilo, da so najverjetnejše posledice priglašene enostranske spremembe stranki vidne in razumljive. V zvezi s tem ta klavzula ponudniku ne nalaga obveznosti uradnega obveščanja o oceni, prilagojeni posameznim strankam.

(iv)

predvidenim časovnim okvirom za uvedbo in izvajanje ter z njim povezani datum začetka veljavnosti predlagane dovoljene enostranske spremembe.

1.1.6

Če ponudnik izpolni pogoje iz klavzule 1.1.5, se šteje, da je stranka sprejela predlagano dovoljeno enostransko spremembo z dnem začetka veljavnosti dovoljene enostranske spremembe.

1.1.7

Če ponudnik krši klavzule 1.1.2 do 1.1.5 v zvezi s spremembo sporazuma, ima stranka pravico do odstopa od sporazuma brez dodatnih stroškov in do odškodnine za škodo, ki jo je utrpela (vključno s stroški prehoda na drugega ponudnika storitev obdelave podatkov). To ne vpliva na druge pravice in pravna sredstva stranke, vključno z zahtevo po izdaji začasne odredbe pri katerem koli pristojnem sodišču, da se ponudniku odredi nadaljevanje zagotavljanja storitev, kot je bilo dogovorjeno, in pridobitev odškodnine za morebitno nastalo škodo.

Če sprememba pogodbe s strani ponudnika ni v skladu s pogodbenimi določbami, bi morala imeti stranka pravico do odpovedi, kar bi v praksi moralo pomeniti tudi pošiljanje obvestila o zamenjavi za začetek postopka zamenjave (glej standardne pogodbene klavzule o zamenjavi in izstopu, možnost A, če sta se pogodbeni stranki dogovorili o načrtu zamenjave in izstopa, ter možnost B v primeru samopostrežne samodejne zamenjave). Vendar bi morala biti v takih primerih stranka upravičena do povračila škode, ki jo je utrpela, ker je bila „prisiljena“ zamenjati ponudnika, vključno s stroški, ki jih je imela, in drugo s tem povezano škodo (glej standardne pogodbene klavzule o odgovornosti).

1.2   Uradna obvestila

Pogodbeni stranka se strinjata, da se vsa uradna obvestila med njima v zvezi s temi klavzulami o prepovedi sprememb pošiljajo (pogodbeni stranki navedeta izbrana komunikacijska sredstva, vključno z ustreznimi elektronskimi sredstvi).

1.3   Prednostni vrstni red

V primeru kakršnega koli nasprotja ali neskladnosti med temi klavzulami o prepovedi sprememb ter katerimi koli drugimi veljavnimi pogodbenimi dogovori, določili, pogoji ali drugimi veljavnimi sporazumi, povezanimi s spremembami sporazuma, ki spadajo na področje uporabe teh klavzul, imajo te klavzule prednost.


PRILOGA XII

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE

Opredelitev pojmov

Za namene standardnih pogodbenih klavzul so izrazi opredeljeni na naslednji način:

„sporazum“ pomeni pisni sporazum med pogodbenima strankama v zvezi z opravljanjem storitev, vse njegove spremembe ali dopolnitve ter vse akte, povezane z izvajanjem sporazuma(-ov), vključno zlasti z njegovimi dodatki;

„dodatek“ pomeni dodatek, seznam ali dokazilo, ki so izrecno navedeni v sporazumu;

„stranka storitev obdelave podatkov (stranka)“, kot je opredeljena v členu 2, točka (30), akta o podatkih, pomeni fizično ali pravno osebo, ki je sklenila pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev obdelave podatkov z namenom uporabe ene ali več storitev obdelave podatkov;

„podatki“, kot so opredeljeni v členu 2(1) akta o podatkih, pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsakega zbiranja takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

„akt o podatkih“ pomeni Uredbo (EU) 2023/2854;

„povračila za prenos podatkov“, kot so opredeljeni v členu 2, točka (35), akta o podatkih, pomeni pristojbine za prenos podatkov, ki se zaračunajo strankam za izvlečenje njihovih podatkov prek omrežja iz infrastrukture IKT ponudnika storitev obdelave podatkov v sistem drugega ponudnika ali v lokalno infrastrukturo IKT;

„storitev obdelave podatkov“, kot je opredeljena v členu 2, točka (8), akta o podatkih, pomeni digitalno storitev, ki se zagotovi stranki in ki omogoča vseprisoten omrežni dostop na zahtevo do skupnega nabora nastavljivih, prožnih in prilagodljivih računalniških virov centralizirane, porazdeljene ali zelo porazdeljene narave ter se lahko zagotovi hitro in sprosti z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve. Za namene tega sporazuma se za storitve obdelave podatkov štejejo storitve, ki jih ponudnik zagotavlja ali jih bo zagotavljal stranki, kot je dogovorjeno v tem sporazumu;

„ciljni ponudnik“, kot je naveden v členu 2(34) akta o podatkih, pomeni ciljnega ponudnika storitev obdelave podatkov, na katerega stranka storitev obdelave podatkov preide z namenom uporabe druge storitve obdelave podatkov iste vrste ali drugih storitev;

„izvorni ponudnik“, kot je naveden v členu 2, točka (34), akta o podatkih, pomeni pravno osebo, s katero je stranka sklenila pogodbeno razmerje glede zagotavljanja storitev obdelave podatkov in drugih storitev s strani ponudnika na podlagi sporazuma, in ki ga namerava stranka zdaj zamenjati za drugega ponudnika;

„digitalna sredstva“, kot so opredeljena v členu 2(32) akta o podatkih, pomeni elemente v digitalni obliki, vključno z aplikacijami, za katere ima stranka pravico do uporabe neodvisno od pogodbenega razmerja glede storitve obdelave podatkov, ki jo namerava zamenjati;

„podatki, ki jih je mogoče izvoziti“, kot so opredeljeni v členu 2(38) akta o podatkih, pomeni vhodne in izhodne podatke, tudi metapodatke, ki so ustvarjeni ali soustvarjeni neposredno ali posredno s strankino uporabo storitve obdelave podatkov ponudnikov storitev obdelave podatkov ali tretje osebe, pri čemer so izključena vsa sredstva ali podatki zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine;

„incident“ pomeni fizično, tehnično ali organizacijsko kršitev varnosti, incident ali podoben dogodek, ki lahko pomembno vpliva na varnost in neprekinjeno poslovanje, saj je povzročil ali bi lahko povzročil hude motnje v katerem koli informacijskem sistemu in operacijah, ki se uporabljajo med ponudnikom in stranko med postopkom zamenjave, ali v zvezi s strankino uporabo storitev, strankinih podatkov, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev. Glej standardne pogodbene klavzule o varnosti in neprekinjenem poslovanju;

„interoperabilnost“, kot je opredeljena v členu 2, točka (40), akta o podatkih, pomeni zmožnost dveh ali več podatkovnih prostorov ali komunikacijskih omrežij, sistemov, povezanih izdelkov, aplikacij, storitev obdelave podatkov ali komponent, da si izmenjujejo in uporabljajo podatke za izvajanje svojih funkcij;

„metapodatki“, kot so opredeljeni v členu 2(2) akta o podatkih, pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov;

„neosebni podatki“, kot so opredeljeni v členu 2(4) akta o podatkih, pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

„lokalna infrastruktura IKT“, kot je opredeljena v členu 2, točka (33), akta o podatkih, pomeni infrastrukturo IKT in računalniške vire, ki so v lasti, najemu ali zakupu stranke in se nahajajo v njenem podatkovnem centru ter jih upravlja stranka ali tretja oseba;

„druge storitve“ pomeni vse strokovne storitve katere koli vrste, ki jih ponudnik zagotavlja stranki na podlagi sporazuma, kot je v njem določeno, in ki niso storitve obdelave podatkov;

„pogodbena stranka“ pomeni bodisi stranko bodisi ponudnika;

„pogodbeni stranki“ pomeni stranko in ponudnika;

„osebni podatki“, kot so opredeljeni v členu 4(1) Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov (SUVP));

„načrt“ pomeni načrt zamenjave in izstopa, naveden v standardnih pogodbenih klavzulah o možnosti zamenjave in izstopa A, kot je dogovorjen med pogodbenima strankama v skladu s sporazumom;

„obdelava“, kot je opredeljena v členu 2, točka (7), akta o podatkih pomeni vsako operacijo ali niz operacij, ki se izvaja v zvezi s podatki ali nizi podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno dajanje na voljo, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

„ponudnik storitev obdelave podatkov (ponudnik)“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je sklenila pogodbeno razmerje s stranko z namenom zagotavljanja ene ali več storitev obdelave podatkov;

„ista vrsta storitve“, kot je opredeljena v členu 2, točka (9), akta o podatkih, pomeni nabor storitev obdelave podatkov, ki imajo isti primarni cilj, model storitve obdelave podatkov in glavne funkcionalnosti;

„storitve“ pomeni storitve obdelave podatkov in vse druge storitve, o katerih se pogodbeni stranki dogovorita v skladu s sporazumom;

„pristojbina za storitve“ pomeni pristojbina, ki jo stranka plača in dolguje ponudniku kot plačilo za opravljanje storitev, kot se pogodbeni stranki dogovorita v skladu s sporazumom;

„zamenjava“, kot je opredeljena v členu 2, točka (34), akta o podatkih, pomeni postopek, pri katerem sodelujejo izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov, stranka storitve obdelave podatkov in, kadar je ustrezno, ciljni ponudnik storitev obdelave podatkov, pri čemer stranka storitve obdelave podatkov z ene storitve obdelave podatkov preide na drugo storitev obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, ali drugo storitev, ki jo ponuja drug ponudnik storitev obdelave podatkov, ali na lokalno infrastrukturo IKT, pri čemer lahko postopek med drugim vključuje izvlečenje, pretvorbo in nalaganje podatkov;

„povračila za zamenjavo“, kot so opredeljena v členu 2(36) akta o podatkih, pomeni povračila, ki niso standardne pristojbine za storitve ali kazni za predčasno odpoved, in jih ponudnik obdelave podatkov naloži stranki za dejanja, ki jih akt o podatkih zahteva za prehod na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT, vključno s povračili za prenos podatkov.


ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2026/2394/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)