<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.5-->
  <head>
    <title>2021-01-202101C121201903080-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0308-19-202005678-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="3/02/2021 09:56:03" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="zn4LidLiETou6xN2ptnd11SdzJMrz+NOfpmtNaSaLWJrDYMzGA5y8JQO4ADZti7bZUlLhj5WR4GgwF32aNpF11dzuVG9yFGTJGeiFX/q9MvAS/31wcUh/hc0Jo/zZdisjyLRxG3+66AcffRWTq1pyogYP8bzTOFaGojhtFZjxDs=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0308" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2019" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="sna" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 30/07/2020 10:56:31" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="9d6d05a8cdc641d9806487e5cac1b809" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0308" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑308/19</div>
      <div id="rId21" style="default">Whiteland Import Export</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      GIOVANNIJA PITRUZZELLE,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 3. septembra 2020 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C‑308/19
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      Consiliul Concurenţei
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Whiteland Import Export SRL
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija))
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Odločba nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, o ugotovitvi omejevalnega sporazuma – Zastaralni roki za izrek sankcij – Vrste dejanj, ki pretrgajo zastaranje – Načelo učinkovitosti ukrepov za preprečevanje monopolov“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali lahko nacionalno sodišče preneha uporabljati nacionalno ureditev, ki se razlaga tako, da je zadnje dejanje, ki pretrga zastaranje ukrepa za pregon, ki ga je sprejel nacionalni organ, pristojen za konkurenco, formalni začetek preiskave protikonkurenčne prakse, pri čemer se poznejša dejanja v zvezi s to preiskavo ne štejejo za dejanja, ki pretrgajo zastaranje, ker je ta nacionalna ureditev v nasprotju z načeli lojalnega sodelovanja in učinkovitosti ukrepov za preprečevanje monopolov?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odgovor na to vprašanje je treba analizirati sodno prakso Sodišča o številnih načelih prava Unije, v zvezi s katerimi je treba opraviti ustrezno tehtanje: načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in Unijo, načelo učinkovitega preprečevanja monopolov, načelo procesne avtonomije držav članic, in ker gre za kaznovalno zakonsko ureditev lato sensu, tudi načelo prepovedi retroaktivnosti materialnopravnih določb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju: PEU) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-3">
      „Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-3">
      Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-3">
      Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-3">
      „1. Kot nezdružljivi s skupnim trgom so prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, zlasti tisti, ki:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-21" title="page-3">
      (a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-22" title="page-3">
      (b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-23" title="page-3">
      (c) določajo razdelitev trgov in virov nabave;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      (e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-27" title="page-4">
      3. V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo za:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sporazume ali skupine sporazumov med podjetji,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj, in</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi, in ki:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-32" title="page-4">
      (a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-33" title="page-4">
      (b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 25 Uredbe št. 1/2003 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>), naslovljen „Zastaralni roki za izrek sankcij“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-4">
      „1. Pristojnosti Komisije po členih 23 in 24 zastarajo:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-4">
      (a) tri leta pri kršitvi določb, ki zadevajo zahteve po informacijah ali izvedbo pregledov;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-4">
      (b) pet let pri vseh drugih kršitvah.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-4">
      2. Zastaranje začne teči na dan, ko je bila kršitev storjena. Vendar pa pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah zastaranje začne teči na dan, ko kršitev preneha.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      3. Vse dejavnosti, ki jih zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo izvaja Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v državi članici, pretrgajo zastaranje za nalaganje globe ali periodičnih denarnih kazni. Zastaranje se pretrga z dnem, ko je o dejanju uradno obveščeno vsaj eno podjetje ali podjetniško združenje, ki je sodelovalo pri kršitvi. Dejanja, ki pretrgajo zastaranje, so zlasti naslednja:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-40" title="page-5">
      (a) pisne zahteve Komisije ali organa, pristojnega za konkurenco v državi članici, za informacije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-41" title="page-5">
      (b) pisna dovoljenja za izvajanje pregledov, ki jih Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v državi članici, izda svojim uradnikom;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-42" title="page-5">
      (c) začetek postopkov Komisije ali organa, pristojnega za konkurenco v državi članici;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-43" title="page-5">
      (d) uradno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah s strani Komisije ali organa, pristojnega za konkurenco v državi članici.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      4. Pretrganje velja za vsa podjetja ali podjetniška združenja, ki so udeležena pri kršitvi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-45" title="page-5">
      5. Po vsakem pretrganju začne zastaranje znova teči. Vendar pa zastaranje preteče najpozneje na dan, ko je obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, minilo in Komisija ni naložila globe ali periodične denarne kazni. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok pretrgan v skladu z odstavkom 6.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-46" title="page-5">
      6. Zastaralni rok (za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni) se pretrga za toliko časa, dokler je odločba Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 5(1) ter člena 61 in 62 Legea concurenței n. 21/1996 (zakon št. 21/1996 o konkurenci), v različici, veljavni na dan sprejetja sklepa št. 13 Consiliul Concurenței (organ, pristojen za konkurenco, Romunija; v nadaljevanju: organ, pristojen za konkurenco) z dne 14. aprila 2015, ki se je uporabljala za postopek v glavni stvari, določajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-49" title="page-5">
      „Člen 5 – (1) Prepovedani so vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na romunskem trgu ali delu trga, ki:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-5">
      (a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge transakcijske pogoje;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-5">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-52" title="page-5">
      Člen 61 – (1) Za pravico organa, pristojnega za konkurenco, da izreče upravne kazni zaradi kršitev določb tega zakona, veljajo naslednji zastaralni roki:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-5">
      (a) tri leta za kršitve iz členov 51 in 52;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-54" title="page-6">
      (b) pet let za druge kršitve, določene v tem zakonu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-6">
      (2) Zastaralni rok za pravico do pritožbe pri organu, pristojnem za konkurenco, začne teči na dan, ko je bila kršitev storjena. Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah zastaranje začne teči na dan, ko zadevna kršitev ali protikonkurenčno ravnanje preneha.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-6">
      Člen 62 – (1) Vse dejavnosti, ki jih organ, pristojen za konkurenco, izvaja zaradi preiskave ali postopka v zvezi kršitvijo zakona pretrgajo zastaranje iz člena 61. Zastaranje se pretrga z dnem, ko je o ukrepu, ki ga je sprejel organ, pristojen za konkurenco, uradno obveščen vsaj en gospodarski subjekt ali skupina gospodarskih subjektov, ki je sodelovala pri kršitvi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-57" title="page-6">
      (2) Ukrepi, ki jih lahko sprejme organ, pristojen za konkurenco, in ki pretrgajo zastaranje, so zlasti naslednji:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-6">
      (a) pisne zahteve za informacije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-59" title="page-6">
      (b) sklep predsednika organa, pristojnega za konkurenco, o začetku preiskave;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-60" title="page-6">
      (c) začetek sodnega postopka.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-61" title="page-6">
      (3) Pretrganje zastaranja velja za vse gospodarske subjekte ali združenja gospodarskih subjektov, ki so udeleženi pri kršitvi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-6">
      (4) V primeru pretrganja zastaranja začne znova teči enak zastaralni rok od dneva, ko je organ, pristojen za konkurenco, sprejel enega od ukrepov iz odstavka 2. Zastaranje preteče najpozneje na dan, ko je obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ki se uporablja za zadevno kršitev, minilo in organ, pristojen za konkurenco, ni naložil ene od sankcij, predvidenih v tem zakonu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določbe členov 61 in 62 zakona št. 21/1996 o konkurenci, navedene v prejšnji točki, ki so bile spremenjene 30. junija 2015 z uredbo‑zakonom št. 31/2015 o spremembi in dopolnitvi zakona št. 21/1996 o konkurenci in dopolnitvi uredbe‑zakona št. 83/2014 o plačah javnih uslužbencev leta 2015 in drugih ukrepih s področja javnih izdatkov, so po ponovni izdaji zakona postale člena 63 in 64 ter se zdaj glasijo tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-6">
      „Člen 63 [prejšnji člen 61] – (1) Za pravico organa, pristojnega za konkurenco, da izreče upravne kazni zaradi kršitev določb tega zakona, veljajo naslednji zastaralni roki:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-65" title="page-6">
      (a) tri leta za kršitve iz členov 53 in 54;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-66" title="page-6">
      (b) pet let za druge kršitve, določene v tem zakonu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-67" title="page-7">
      (2) Zastaralni rok za pravico organa, pristojnega za konkurenco, da naloži sankcije, začne teči na dan, ko je bila kršitev storjena. Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah zastaranje začne teči na dan, ko zadevna kršitev ali protikonkurenčno ravnanje preneha.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-7">
      Člen 64 [prejšnji člen 62] – (1) Vse dejavnosti, ki jih organ, pristojen za konkurenco, izvaja zaradi preiskave ali pregona kršitve zakona, pretrgajo zastaranje iz člena 63. Zastaranje se pretrga z dnem, ko je o ukrepu, ki ga je sprejel organ, pristojen za konkurenco, uradno obveščen vsaj en gospodarski subjekt ali skupina gospodarskih subjektov, ki je sodelovala pri kršitvi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-69" title="page-7">
      (2) Ukrepi, ki jih lahko sprejme organ, pristojen za konkurenco, in pretrgajo zastaranje, vključujejo zlasti:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-70" title="page-7">
      (a) pisne zahteve za informacije;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-71" title="page-7">
      (b) sklep predsednika organa, pristojnega za konkurenco, o začetku preiskave;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-72" title="page-7">
      (c) izvedbo preiskav;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-73" title="page-7">
      (d) prejem poročila o preiskavi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-74" title="page-7">
      (3) Pretrganje zastaranja velja za vse gospodarske subjekte ali združenja gospodarskih subjektov, ki so udeleženi pri kršitvi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-75" title="page-7">
      (4) V primeru pretrganja zastaranja začne znova teči enak zastaralni rok od dneva, ko je organ, pristojen za konkurenco, sprejel enega od ukrepov iz odstavka 2. Zastaranje preteče najpozneje na dan, ko je obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ki se uporablja za zadevno kršitev, minilo in organ, pristojen za konkurenco, ni naložil ene od sankcij, predvidenih v tem zakonu.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-76" title="page-7">
      (5) Zastaralni rok za naložitev sankcij se pretrga za toliko časa, dokler je odločba organa, pristojnega za konkurenco, predmet postopkov, ki tečejo pred sodiščem.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ, pristojen za konkurenco, je 7. septembra 2009 po uradni dolžnosti začel preiskave zoper več podjetij na trgu maloprodaje živilskih proizvodov, med katerimi je podjetje Metro Cash &amp; Carry România SRL (v nadaljevanju: Metro), in njihovih dobaviteljev, med drugim tožečo stranko v postopku v glavni stvari, podjetje Whiteland Import Export SRL (v nadaljevanju: Whiteland), da bi ugotovil morebitne kršitve konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ, pristojen za konkurenco, je 12. avgusta 2014 podjetju Whiteland vročil poročilo o preiskavi in 23. oktobra 2014 so bila opravljena zaslišanja pri organu, pristojnem za konkurenco, na občni seji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V okviru svojega odločanja je 9. decembra 2014 pripravil zapisnik o odločbi, s katero je ugotovil, da so podjetje Metro in 13 njegovih dobaviteljev, med drugim podjetje Whiteland, kršili konkurenčno pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ, pristojen za konkurenco, je z odločbo št. 13 z dne 14. aprila 2015 ugotovil, da so podjetje Metro in njegovi dobavitelji, med drugim podjetje Whiteland, kršili člen 5(1) zakona št. 21/1996 o konkurenci in člen 101(1) PDEU, ker so sklepali protikonkurenčne sporazume za izkrivljanje in oviranje konkurence na trgu tako, da so določili ceno za prodajo in nadaljnjo prodajo izdelkov dobaviteljev, zato je ob tej priložnosti podjetju Whiteland naložil denarno kazen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podrobneje, organ, pristojen za konkurenco, je glede razmerja med podjetjema Metro in Whiteland ugotovil, da obstajajo vertikalni sporazumi, katerih namen je omejevanje konkurence na trgu maloprodaje živilskih proizvodov. Ti sporazumi omejujejo svobodo kupca (trgovca na drobno) na eni strani in dobavitelja na drugi pri določanju njune cenovne politike. Cena za prodajo in nadaljnjo prodajo je bila med letoma 2006 in 2009 omejena z več pogodbenimi dokumenti, sklenjenimi med podjetjem Whiteland kot dobaviteljem in podjetjem Metro kot prodajalcem, ter s promocijskimi pogodbami in ponudbami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podjetju Whiteland je bila v skladu s členom 53(1)(a) zakona št. 21/1996 o konkurenci zaradi kršitve člena 5(1)(a) zakona št. 21/1996 o konkurenci in člena 101(1) PDEU naložena denarna kazen v višini 2.324.484 romunskih levov (RON), kar ustreza 0,55 % prometa, doseženega leta 2013.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podjetje Whiteland je pri Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija; v nadaljevanju: pritožbeno sodišče) vložilo pritožbo, s katero je zahtevalo delno razglasitev ničnosti odločbe št. 13 z dne 14. aprila 2015 v delu, v katerem ga zadeva, in oprostitev sankcije, pri čemer se je sklicevalo na zastaranje pravice organa, pristojnega za konkurenco, da izreče kakršno koli upravno sankcijo zaradi kršitve predpisov konkurenčnega prava, ker je že potekel petletni zastaralni rok iz člena 61(1)(b) zakona št. 21/1996 o konkurenci.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osmi senat za upravne in davčne spore pritožbenega sodišča je s sodbo št. 92 z dne 19. januarja 2016 ugodil pritožbi, ki jo je vložilo podjetje Whiteland, in razglasil ničnost odločbe št. 13 z dne 14. aprila 2015 v delu, v katerem se nanaša na to podjetje, in sicer zaradi zastaranja pravice organa, pristojnega za konkurenco, da tožeči stranki izreče upravne sankcije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožbeno sodišče je namreč menilo, da je bil v skladu z ureditvijo zastaranja pravice organa, pristojnega za konkurenco, da izreče upravne sankcije, iz členov 61 in 62 zakona št. 21/1996 o konkurenci sklep o začetku preiskave, ki jo je sprejel organ, pristojen za konkurenco, zadnje dejanje tega organa, ki je lahko pretrgalo zastaralni rok.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je pritožbeno sodišče menilo, da je protikonkurenčno ravnanje ponavljajoče se in da je bilo zadnje protikonkurenčno dejanje, očitano podjetju Whiteland, storjeno 15. julija 2009, na datum, ko je začel teči petletni zastaralni rok, določen v členu 61(1)(b) zakona št. 21/1996 o konkurenci. Organ, pristojen za konkurenco, je nato 7. septembra 2009 sprejel sklep o začetku preiskave, ta sklep pa je pretrgal zastaralni rok, tako da je na ta datum začel teči nov petletni rok.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je pritožbeno sodišče s sprejetjem ozke razlage zakona št. 21/1996 o konkurenci štelo, da je sklep o začetku preiskave zadnje dejanje organa, pristojnega za konkurenco, ki lahko pretrga zastaralni rok, je ugotovilo, da je zgoraj navedeni rok pretekel 7. septembra 2014, in sicer na datum pred poznejšim odločanjem organa, pristojnega za konkurenco, v tej zadevi (ki je potekalo 9. decembra 2014) in pred sprejetjem odločbe št. 13 z dne 14. aprila 2015.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ, pristojen za konkurenco, je vložil pritožbo zoper sodbo pritožbenega sodišča št. 92 z dne 19. januarja 2016, ki je predmet postopka v glavni stvari pred Înalta Curte di Casație și Justiție – Secția de contencios administrativ și fiscal (vrhovno kasacijsko sodišče – senat za upravne in davčne spore, Romunija; v nadaljevanju: vrhovno sodišče).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V njej navaja, prvič, da je pravilna razlaga veljavnih določb ta, da lahko zastaralni rok pretrga katero koli procesno dejanje v zvezi s kršitvijo, ne pa ozka razlaga, ki jo je podalo pritožbeno sodišče, po kateri je sklep o začetku preiskave zadnje dejanje, ki lahko pretrga zastaralni rok.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, organ, pristojen za konkurenco, je navedel, da bi razlaga, po kateri je sklep o začetku preiskave zadnje dejanje, ki pretrga zastaralni rok, povzročila neenotno uporabo zadevnih nacionalnih in evropskih določb s tega področja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če namreč organ, pristojen za konkurenco, v obravnavani zadevi ne bi začel preiskave tudi glede morebitne kršitve člena 101 PDEU, in če bi namesto tega to preiskala Komisija sama, bi bila dejanja, ki pretrgajo zastaranje, določena v skladu s členom 25 Uredbe št. 1/2003, po katerem so dejanja, ki pretrgajo zastaranje, vsa dejanja, ki se izvajajo zaradi postopka v zvezi s kršitvijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V postopku pred vrhovnim sodišče je organ, pristojen za konkurenco, predlagal vložitev predloga za predhodno odločanje, da se ugotovi, ali določbe prava Unije (in sicer člen 4(3) PDEU in člen 101 PDEU, v povezavi s členom 25(3) Uredbe št. 1/2003) nasprotujejo razlagi določb nacionalnega prava, v skladu s katero je formalni začetek preiskave protikonkurenčne prakse zadnje dejanje, ki lahko pretrga zastaranje, in v skladu s katero torej poznejši ukrepi, ki jih v zvezi s preiskavo sprejme organ, pristojen za konkurenco, ne spadajo v kategorijo dejanj, ki pretrgajo zastaranje, čeprav te določbe organu, pristojnemu za konkurenco, onemogočajo učinkovito uporabo člena 101 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se sprašuje, ali lahko taka ozka razlaga nacionalnega zakona št. 21/1996 o konkurenci, ki jo je v obravnavani zadevi sprejelo pritožbeno sodišče, povzroči neenotno uporabo določb s področja konkurenčnega prava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ugotavlja tudi, da se člen 25 Uredbe št. 1/2003 v skladu z eno usmeritvijo nacionalne sodne prakse nanaša samo na pooblastilo Komisije, da izreče sankcije za zatrjevane kršitve pravil konkurenčnega prava Unije, vendar se ne uporablja za organ, pristojen za konkurenco. Kljub temu vrhovno sodišče ugotavlja, da obstaja še ena usmeritev sodne prakse, po kateri se morajo člen 25 Uredbe št. 1/2003 in predpisi nacionalnega prava v zvezi z zastaranjem ujemati, ker mora biti podana usklajenost predpisov nacionalnega prava s predpisi prava Unije, zlasti če je cilj predpisov nacionalnega prava prenesti vsebino prava Unije na področju konkurence.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je vrhovno sodišče predložilo Sodišču Evropske unije naslednje vprašanje za predhodno odločanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-97" title="page-10">
      „Ali je treba člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU razlagati tako, da določata, da morajo pravosodni organi držav članic razlagati nacionalne predpise, ki urejajo zastaranje pravice organa, pristojnega za konkurenco, da izreče upravne sankcije, v skladu z ureditvijo iz člena 25(3) Uredbe (ES) št. 1/2003, in nasprotujeta razlagi nacionalnega zakonskega predpisa v smislu, da se za dejanje, ki pretrga zastaranje, šteje samo formalni začetek preiskave v zvezi s protikonkurenčno prakso, medtem ko poznejši ukrepi, sprejeti za namen te preiskave, ne spadajo med dejanja, ki pretrgajo zastaranje?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvodne ugotovitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zastavljeno vprašanje za predhodno odločanje in pravna vprašanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi jasnosti je treba tudi v okviru pravne presoje opozoriti na nekatera dejstva, ki bodo pomagala razumeti pravna vprašanja, ki so podlaga za vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z nacionalno določbo, ki je veljala v času postopka v glavni stvari (člen 62 romunskega zakona o konkurenci), ob upoštevanju, da „vse dejavnosti, ki jih organ, pristojen za konkurenco, izvaja zaradi preiskave ali postopka[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>)] v zvezi s kakršno koli kršitvijo zakona, pretrgajo zastaralni rok“, dejanja, ki lahko pretrgajo zastaranje, vključujejo „zlasti“: a) pisne zahteve za informacije; b) sklep predsednika organa, pristojnega za konkurenco, o začetku preiskave; c) začetek sodnega postopka. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pritožbeno sodišče je to določbo razlagalo tako, da je v obravnavani zadevi zadnje dejanje, ki lahko pretrga zastaranje, sklep predsednika organa, pristojnega za konkurenco, o začetku preiskave, zato naj bi na datum sprejetja končne odločitve zastaralni rok potekel, posledica tega pa je, da je sankcija, ki jo je izrekel organ, pristojen za konkurenco, nična (ta razlaga se izpodbija pri predložitvenem sodišču).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče (romunsko vrhovno sodišče), na katerega se je obrnil organ, pristojen za konkurenco, dvomi glede pravilne razlage nacionalnega predpisa, ki jo predlaga pritožbeno sodišče, in v bistvu sprašuje Sodišče: 1) ali člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU zavezujeta nacionalne pravosodne organe, da nacionalno zakonodajo, ki določa predpise o zastaranju pravice do izrekanja upravnih sankcij, razlagajo v skladu s členom 25(3) Uredbe št. 1/2003; 2) ali ozka razlaga predpisa, kakršen je navedeni člen 62, v skladu s katero je zadnje dejanje, ki lahko pretrga zastaranje, formalen začetek preiskave s strani predsednika organa, pristojnega za konkurenco, lahko posega v učinkovito izvajanje člena 101 PDEU in s tem krši načelo učinkovitosti kot omejitev procesne avtonomije držav članic in načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je torej, katere so omejitve za države članice pri urejanju zastaranja dejanj organa, pristojnega za konkurenco, zlasti glede vrste dejanj, ki pretrgajo zastaranje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če se sklicevanje na člen 25 Uredbe št. 1/2003 v vprašanju za predhodno odločanje razlaga (kot je videti v nekaterih delih sodbe) tako, da se neposredno uporablja v obravnavani zadevi, je za odgovor na pravno vprašanje zavajajoče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Določa namreč, da se za pristojnost, ki je podeljena Komisiji s členoma 23 in 24 uredbe, uporabljajo določeni zastaralni roki in določeni predpisi, ki urejajo zastaranje, kot pogoj, določen v odstavku 3, da zastaranje za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni pretrga „vsako dejanje Komisije ali organa države članice, pristojnega za konkurenco, ki se nanaša na preiskavo ali pregon kršitve“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila člena 25 jasno izhaja, da se ta določba uporablja samo za izvajanje pooblastil, ki jih Komisiji podeljuje Uredba št. 1/2003, ne pa tudi za izvajanje pooblastil, ki jih podeljuje nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato menim, da ni pomembna okoliščina, na katero se sklicujejo nekatere stranke, da naj bi romunski zakonodajalec ob začetku veljavnosti zakona o konkurenci pri pripravi predpisa upošteval besedilo zgoraj navedenega člena 25 Uredbe št. 1/2003.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je poudarila tudi Komisija, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) se besedilo člena 62 zakona o konkurenci razlikuje od člena 25 Uredbe št. 1/2003. Torej ni mogoče trditi, da je romunski zakonodajalec dobesedno povzel vsebino zgoraj navedenega člena 25, niti da bi se lahko ta člen neposredno uporabljal za dejanja nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja predložitveno sodišče, ne more biti odvisen od uporabe zgoraj navedenega člena 25, ampak od razlage zgoraj navedenega člena 62 zakona o konkurenci z vidika spoštovanja več načel prava Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>): načela procesne avtonomije držav članic, če ureditev ni harmonizirana, načela učinkovitosti izvajanja ukrepov za preprečevanje monopolov, načela lojalnega sodelovanja med državami članicami in Unijo ter načela prepovedi retroaktivnosti materialnopravnih določb kaznovalne narave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo, ki se uporablja, in poznejše spremembe</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pred analizo zgoraj navedenih načel je treba predhodno opozoriti, da vprašanje, ki se zastavlja Sodišču, v izvornem nacionalnem pravu nima več praktičnih koristi za prihodnje primere.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalni zakonodajalec je namreč spremenil zgoraj navedeni člen 62 tako, da ga je uskladil z določbami iz člena 25 Uredbe št. 1/2003 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>) in tako določil dejanja, ki pretrgajo zastaranje ter ki so dodatna in opravljena po začetku preiskave (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa se prej veljavna določba še naprej uporablja, ratione temporis, za pritožbo podjetja Whiteland pri nacionalnem sodišču, zato mora Sodišče predložitvenemu sodišču predlagati merila za razrešitev zadeve z vidika pravilne razlage prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mojem mnenju so sprejete spremembe v celoti nevtralne za rešitev obravnavane zadeve: presoja, ki jo mora opraviti Sodišče, je namreč omejena na skladnost razlage (kot jo je predstavilo predložitveno sodišče in sprejelo pritožbeno sodišče) nacionalnega predpisa, veljavnega v času dejanskega stanja, s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Upoštevati je treba tudi, da Direktiva št. 2019/1 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>) v členu 29 vsebuje nekatera pravila o zastaralnih rokih za izrek glob s strani nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, ki pa ne zadevajo vidikov, ki so predmet obravnavane zadeve. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je videti, da je potrjena volja zakonodajalca Unije, da ne uredi neposredno profila, ki se nanaša na trajanje zastaralnih rokov in vrste dejanj, ki pretrgajo zastaranje, kar zadeva ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi, pristojni za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo procesne avtonomije držav članic in načelo učinkovitosti ukrepov za preprečevanje monopolov</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je treba, ob izključitvi neposredne uporabe člena 25 Uredbe št. 1/2003, tehtati med nekaterimi splošnimi načeli prava Unije, o katerih se je Sodišče že večkrat izreklo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri oceni, ali je zakonska določba, kakršna je romunska, ki je veljala v času dejanskega stanja (razložena ozko, kot je to storilo pritožbeno sodišče), skladna s pravom Unije, je treba izhajati iz predpostavke, da mora biti ukrep za preprečevanje monopolov učinkovit, ko je zanj odgovorna Komisija in ko so zanj odgovorni nacionalni organi, pristojni za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Države članice namreč „določijo organ ali organe, pristojne za konkurenco, ki so odgovorni za uporabo členov 101 PDEU in 102 PDEU tako, da učinkovito izpolnjujejo določbe Uredbe. Tako določeni organi morajo v skladu z Uredbo zagotoviti učinkovito uporabo navedenih členov v splošnem interesu (glej uvodne izjave 5, 6, 8, 34 in 35 Uredbe)“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, „da se v skladu z načelom nacionalne procesne avtonomije, če na nekem področju ni predpisov Unije, v nacionalnem pravnem redu vsake države članice določijo pristojna sodišča in postopkovna pravila za pravna sredstva, ki zagotavljajo varovanje pravic, ki jih posameznikom daje pravo Unije“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>) in da „se nacionalni organi pri izvrševanju uredb Skupnosti, če pravo Skupnosti s splošnimi načeli ne vsebuje skupnih pravil v ta namen, ravnajo v skladu s postopkovnimi in materialnimi pravili svoje nacionalne zakonodaje“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To načelo pa je treba, kot je določilo Sodišče, „prilagoditi potrebi po enotni uporabi prava Skupnosti, da se prepreči neenako obravnavanje gospodarskih subjektov“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pomeni, kot je pojasnilo Sodišče, da morajo države članice svojo pristojnost izvajati ob upoštevanju načel Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>) in zlasti načela učinkovitosti. Nacionalne določbe ne smejo „onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja prava Unije“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgoraj navedeno velja zlasti v sektorju konkurence. Posodobitev pravil in postopkov v zvezi z uporabo členov 101 in 102 PDEU, ki je bila izvedena z Uredbo št. 1/2003, namreč temelji na pripravi decentraliziranega sistema uporabe evropskih predpisov za preprečevanje monopolov, v okviru katerega tesno sodelujejo Evropska komisija, nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in sodišča držav članic. Ti subjekti imajo nova pooblastila v primerjavi s predhodnim sistemom, kar krepi učinkovitost izvajanja na evropski ravni ter varuje doslednost in enotnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako pripravljen decentraliziran sistem, v katerem nacionalni organi neposredno uporabljajo pravo Unije, zahteva, da predpisi za izvajanje ukrepov za preprečevanje monopolov ob spoštovanju procesne avtonomije držav članic ne smejo ustvarjati ovir za enotno in učinkovito uporabo prava s področja preprečevanja monopolov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Države članice morajo torej „zagotoviti, da pravila, ki jih oblikujejo ali uporabljajo, ne vplivajo na učinkovito uporabo členov 101 PDEU in 102 PDEU“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) in da „postopkovna pravila za pravna sredstva zoper odločbe tako določenih organov, pristojnih za konkurenco“ niso v nasprotju s ciljem Uredbe št. 1/2003, in sicer „da navedeni organi zagotovijo učinkovito uporabo členov 101 PDEU in 102 PDEU“ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nedavno je bila Sodišču predložena zadeva v zvezi s pravico do odškodninske tožbe zaradi kršitve konkurenčnega prava s posebnim poudarkom na zastaranju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V pravu države članice je bil zastaralni rok omejen na tri leta in je začel teči ne glede na to, ali je oškodovanec poznal identiteto subjekta, odgovornega za škodo, in natančen obseg škode, prav tako ni bila predvidena nobena prekinitev ali pretrganje zastaranja v pričakovanju postopka pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je ob tej priložnosti izjavilo, da „je treba člen 102 PDEU in načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki po eni strani določa, da je zastaralni rok za odškodninske tožbe tri leta in začne teči z dnem, ko je oškodovanec izvedel, da ima pravico do odškodnine, čeprav oseba, odgovorna za kršitev, ni znana, in po drugi strani ne določa nobene možnosti zadržanja ali pretrganja teka tega roka za čas postopka pred nacionalnim organom za konkurenco“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-19" href="#t-19">19</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je poudarilo tudi načelo, da „mora biti nacionalna ureditev, ki določa dan začetka teka zastaralnega roka, trajanje in načine zadržanja ali pretrganja, prilagojena posebnostim konkurenčnega prava“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-20" href="#t-20">20</a>
</span>) ki „terja izvedbo kompleksne dejanske in ekonomske analize“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-21" href="#t-21">21</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta načela, ki jih je poudarilo Sodišče v zadevi, v kateri je bila obravnavana zasebna tožba za povračilo škode, nastale zaradi protikonkurenčnega ravnanja (tako imenovano private enforcement, izvajanje v zasebnem interesu), se po mojem mnenju uporabljajo tudi za obravnavano zadevo, v kateri je predmet zastaranja ukrep nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco (tako imenovano public enforcement, izvajanje v javnem interesu).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pa zato, ker si brez izvajanja v zasebnem interesu, ki je poleg izvajanja v javnem interesu dejanski „drugi steber“, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-22" href="#t-22">22</a>
</span>) „decentraliziranega sistema izvajanja prava omejevalnih sporazumov, kakor je bil uveden z Uredbo (ES) št. 1/2003, danes ni več mogoče predstavljati“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-23" href="#t-23">23</a>
</span>) Odškodninske tožbe zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci so torej „sestavni del sistema izvajanja teh pravil, katerega namen je sankcioniranje protikonkurenčnih ravnanj podjetij in odvračanje podjetij od tega, da bi se posluževala takih ravnanj“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-24" href="#t-24">24</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Uredbi št. 1/2003 je že opisano dopolnjevanje med izvajanjem v javnem in zasebnem interesu, značilno za evropski model (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-25" href="#t-25">25</a>
</span>): prvemu je zaradi odločilnih pristojnosti za preiskave in sankcioniranje, ki jih imajo pristojni organi, zaupana predvsem funkcija postopka v zvezi s kršitvijo in odvračanja od kršitev predpisov o konkurenci; drugemu pa je zaupana naloga zagotavljanja varstva pravic in odprave škode, ki je nastala žrtvam nezakonitega ravnanja. Novejše direktive (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-26" href="#t-26">26</a>
</span>) na tem področju potrjujejo to usmeritev in dodajajo elemente, ki krepijo dopolnjevanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Bolj kot z vidika dveh vzporednih sistemov izvajanja ukrepov pa je treba razmišljati z vidika enega samega sistema, saj gre za dva načina doseganja istega rezultata. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-27" href="#t-27">27</a>
</span>) Cilj usklajevanja med tema načinoma izvajanja je spodbujati medsebojno interakcijo, da se doseže skupni cilj učinkovitega izvajanja konkurenčnega prava. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-28" href="#t-28">28</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz praktičnih izkušenj izhaja, da ne le, da so lahko zasebne odškodninske tožbe dejansko priložnost, da se pred sodiščem obravnava morebitno protikonkurenčno ravnanje, ki bi sicer ostalo brez varstva, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-29" href="#t-29">29</a>
</span>) ampak tudi, da pravica, da lahko vsakdo zahteva odškodnino za škodo, ki je bila povzročena s protikonkurenčnim ravnanjem, „krepi delovanje pravil Unije o konkurenci […] in tako prispeva k ohranjanju učinkovite konkurence v Evropski uniji“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-30" href="#t-30">30</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi tega tesnega dopolnjevanja izvajanja v zasebnem in javnem interesu, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-31" href="#t-31">31</a>
</span>) ki služita doseganju javnega interesa učinkovite in svobodne konkurence na enotnem trgu, menim, da se zgoraj navedena načela, ki jih je izreklo Sodišče v navedeni sodbi Cogeco, lahko uporabljajo tudi v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo učinkovitosti torej določa, da „zaradi nacionalnih predpisov izvajanje pravic, ki jih daje pravni red Unije, ne sme biti praktično onemogočeno ali čezmerno oteženo“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-32" href="#t-32">32</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To zlasti velja na področju konkurence, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-33" href="#t-33">33</a>
</span>) in sicer zaradi zgoraj opisanega decentraliziranega sistema izvajanja, tudi ob upoštevanju dejstva, da „je treba za ustrezno pravno oceno kršitev pravil o konkurenci v številnih primerih opraviti presojo zapletenih gospodarskih povezav in interne poslovne dokumentacije, ki se pogosto razkrijejo šele na podlagi delovanja organov, pristojnih za konkurenco“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-34" href="#t-34">34</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na področju zastaranja morajo torej pravila, ki jih določajo posamezne države članice, omogočati učinkovito preprečevanje monopolov tudi v najbolj zapletenih primerih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob analizi primera, ki je predložen Sodišču, se pojavi vrsta pokazateljev, po katerih bi lahko sklepali, da pritožbeno sodišče ni razlagalo nacionalnega predpisa v skladu z načelom učinkovitosti: popolna izključitev možnosti pretrganja zastaranja z dejanji, ki sledijo začetku preiskave, zaradi katere ne bi mogli biti upoštevani procesni dogodki po začetku preiskave, in posledična pretirana omejitev operativnosti desetletnega absolutnega zastaralnega roka, ki je prav tako določen v teh predpisih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V primeru, kakršen je obravnavani, je videti, da podaljšanje zastaralnega roka kot tako ali posebna razvrstitev dejanj, ki pretrgajo zastaranje, ne kršita prava Unije, ampak ga kršita nerazumna togost predlagane ozke razlage, ki niti v posebej zapletenih primerih ne omogoča pretrganja zastaranja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S tako razlago bi se tudi odvzel ves pomen desetletnemu absolutnemu roku, ki je prav tako določen v isti zakonodaji poleg „običajnega“ petletnega: če nobeno dejanje po uradnem začetku postopka ne more pretrgati zastaranja, bo redko presežen petletni zastaralni rok, ali pa bo lahko presežen kvečjemu za kratek čas od seznanitve z morebitno kršitvijo predpisov o konkurenci do začetka postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Res je, da preden senat organa začne postopek, pristojna direkcija opravi predhodne preiskave, vendar v tem obdobju ni mogoče opraviti veliko dejanj, ki so pomembna za postopke, kot so na primer inšpekcijski pregledi, praviloma pa se prav tako ne pojavijo vsi procesni dogodki, značilni za kontradiktoren postopek, izveden v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Države članice lahko torej določijo roke in načine zastaranja, ki so drugačni od tistih, določenih za Komisijo v členu 25 Uredbe št. 1/2003, vendar pod pogojem, da omogočajo ustrezno izvajanje ukrepov glede na zapletenost pravne in gospodarske analize primerov, predloženih nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco. Po mojem mnenju je treba na področju konkurence tako razumeti izraz „ne onemogočiti ali prekomerno otežiti izvajanja prava Unije“, ki ga je Sodišče že večkrat uporabilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem imajo – bolj kot absolutno trajanje zastaralnega roka, ki ne sme biti predolgo, da ne bi sprožili nasprotnega učinka prepočasnih ukrepov za preprečevanje monopolov – bistveno vlogo dejanja, ki pretrgajo zastaranje, ker omogočajo prilagajanje trajanja postopkov glede na dejansko zapletenost zadeve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da morajo zakonsko določbo, kakršna je romunska, razlagati nacionalna sodišča, in sicer ob upoštevanju procesne avtonomije držav članic in ob upoštevanju: a) celotnega sklopa veljavnih pravil o zastaranju, in ne ločenih posameznih določb (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-35" href="#t-35">35</a>
</span>); b) povprečne zapletenosti zadev, ki jih obravnava nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in časa, potrebnega za ustrezno pravno-gospodarsko analizo. Za to bi lahko, kot je predlagala Komisija v pisnem stališču, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-36" href="#t-36">36</a>
</span>) uporabili preizkus, ki ga je predlagalo Sodišče v zadevi Taricco 1. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-37" href="#t-37">37</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno sodišče bi moralo s tem preizkusom v obravnavani zadevi preveriti, ali uporaba nacionalnih določb na področju pretrganja zastaranja, kot jo razlaga pritožbeno sodišče, v precejšnjem številu zadev povzroči, da ostanejo podjetja, ki so izvajala hude kršitve predpisov za preprečevanje monopolov, nekaznovana, ker bi ta dejstva na splošno zastarala, preden bi bila naložena sankcija s področja preprečevanja monopolov, določena z zakonom. V tem primeru bi moralo nacionalno sodišče ugotoviti, da se ukrepi za preprečevanje monopolov, predvideni v nacionalnem pravu, ne morejo šteti za učinkovite in odvračilne, kar bi bilo v nasprotju s členom 101 PDEU v povezavi s členom 4(3) PEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Lahko bi upoštevali ne le dejansko število primerov nekaznovanosti zaradi zastaranja glede na skupno število primerov, ki jih je obravnaval nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ampak tudi dejstvo, da bi na primer nekatere vrste kršitev konkurenčnega prava sistematično ostajale nekaznovane (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-38" href="#t-38">38</a>
</span>) zaradi uporabe nacionalnih določb glede pretrganja zastaranja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje ugotavljam, da bi lahko nacionalno sodišče z vidika presoje učinkov morebitnega zastaranja izvajanja ukrepov nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, analiziralo tudi interese tretjih oseb, ki bi, če bi bil sklep nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, razglašen za ničen zaradi zastaranja, utrpele škodo, ki bi se lahko štela za precejšnjo, čeprav še ni nastala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V mislih imam predvsem potrošnike, ki so bili oškodovani zaradi protikonkurenčnega ravnanja sankcioniranih podjetij in pričakujejo sodno potrditev sklepa organa, da bi lahko nato zahtevali odškodnino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To bi bila po mojem mnenju še ena potrditev tega, kar sem utemeljeval v zgornjih točkah (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-39" href="#t-39">39</a>
</span>) o medsebojnem dopolnjevanju izvajanja v javnem in zasebnem interesu, ki sta namenjena doseganju javnega interesa do učinkovite in svobodne konkurence na enotnem trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S to dodatno presojo se predpostavlja izpolnitev določenih pogojev, na podlagi katerih lahko nacionalno sodišče v celovito presojo vključi tudi interes potrošnikov: a) sklep nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ne sme biti na prvi pogled nezakonit zaradi razlogov, ki se ne nanašajo na zastaranje; b) vsebina izpodbijanega sklepa nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, mora biti primerna za poznejša dejanja večjega števila potrošnikov, ki so bili zaradi nezakonitega ravnanja sankcioniranih podjetij oškodovani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po zgoraj opisanih preverjanjih mora nacionalno sodišče po mojem mnenju opraviti zadnjo presojo, in sicer presojo, ali nacionalna določba ne ustreza le besedilu, ampak tudi „duhu“ celote pravil prava Unije na področju zastaranja izvajanja ukrepov Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta pravila, ki sicer za države članice niso zavezujoča, so „standard učinkovitosti“ dejavnosti za preprečevanje monopolov, ki morajo biti čim bolj enotne v decentraliziranem sistemu izvajanja, v katerem posamezni nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ukrepajo v vedno tesnejšem sodelovanju s Komisijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz zgoraj navedenega izhaja, da bi lahko glede na celoto vseh okoliščin, kot izhajajo iz spisa, ozka razlaga dejanj, ki pretrgajo zastaranje, kot jo ponuja pritožbeno sodišče, ovirala izvajanje ukrepov nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, zlasti, če so podrobnosti primera take, da zahtevajo zapletene pravne in gospodarske preiskave (tudi zaradi obsega materiala, ki ga je treba preučiti) in poznejša preverjanja, in sicer tudi z inšpekcijskimi pregledi in drugimi načini iskanja dokazov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je že bilo navedeno, bo moralo nacionalno sodišče uporabiti zgoraj navedena merila in presoditi, ali je bilo v obravnavani zadevi z nacionalno določbo, kot jo je razložilo pritožbeno sodišče, nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, prekomerno oteženo izvajanje ukrepov za preprečevanje monopolov, s čimer se je izkazalo, da je v nasprotju z načelom učinkovitosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče bo moralo po tem preverjanju uporabiti načelo skladne razlage, ki – kot je znano – „zahteva, da nacionalna sodišča ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da zagotovijo polni učinek zadevne direktive in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-40" href="#t-40">40</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi nacionalno sodišče menilo, da skladna razlaga ni mogoča in bi prenehalo uporabljati nacionalni predpis, je treba, kot je v pisnih stališčih (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-41" href="#t-41">41</a>
</span>) predlagala Komisija, v zaključku obravnavati tudi pravne posledice v okviru postopka v glavni stvari.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če bi namreč nacionalno sodišče menilo, da ozka razlaga člena 62 romunskega zakona o konkurenci ni skladna s pravom Unije, in posledično nacionalnega predpisa ne bi uporabilo, pri čemer bi se štelo, da zastaranje pretrga dejanje, ki sledi začetku preiskave, bi bilo treba oceniti pravni položaj z vidika načela zakonitosti in prepovedi retroaktivnosti kazni. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-42" href="#t-42">42</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz spisa in zlasti iz pisnega stališča Komisije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-43" href="#t-43">43</a>
</span>) namreč izhaja, da v romunskem pravnem redu, kot tudi v italijanskem, ki je bil predmet sodb v zadevi Taricco 1 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-44" href="#t-44">44</a>
</span>) in Taricco 2 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-45" href="#t-45">45</a>
</span>), pravila o zastaranju kršitev, enako kot pravila o opredelitvi kaznivih dejanj in določitvi kazni, temeljijo na materialnem kazenskem pravu, zato zanje, enako kot za zadnjenavedena pravila, velja načelo zakonitosti v kazenskem pravu, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-46" href="#t-46">46</a>
</span>) določeno v členu 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Za zastaranje na kazenskem področju se torej uporabljajo zahteve po predvidljivosti, natančnosti in prepovedi retroaktivnosti, ki so sestavni del načela zakonitosti v kazenskem pravu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sodišče je namreč v sodbi Taricco 2 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-47" href="#t-47">47</a>
</span>) pojasnilo, da če nacionalno sodišče meni, da obveznost neuporabe zadevnih nacionalnih določb nasprotuje načelu zakonitosti v kazenskem pravu, ki zahteva, da mora zakon predvidljivo, natančno in ne retroaktivno določiti kazniva dejanja in kazni, ki jih uporablja, te obveznosti ni dolžno izpolniti, čeprav bi bilo mogoče z njenim spoštovanjem odpraviti nacionalni položaj, ki ni združljiv s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Lahko bi se štelo, da se to načelo uporablja tudi za kazniva ravnanja s področja konkurence na podlagi ustaljene sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-48" href="#t-48">48</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na cilj konkurenčnega prava, naravo sankcij (preventivni, odvračilni in represivni učinek) ter njihovo strogost (visoke denarne kazni) morajo za te postopke po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice veljati jamstva iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-49" href="#t-49">49</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi Sodišče je že večkrat sledilo tej usmeritvi: v sodbi Komisija/Anic Partecipazioni se je strinjalo z uporabo načela osebne odgovornosti pri pravilih o konkurenci, (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-50" href="#t-50">50</a>
</span>) v sodbi Hüls/Komisiji pa se je sklicevalo na načelo domnevne nedolžnosti, določeno v členu 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-51" href="#t-51">51</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je izjavil generalni pravobranilec Y. Bot, „globe iz člena 23 Uredbe št. 1/2003[ (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-52" href="#t-52">52</a>
</span>)] je namreč mogoče po naravi in pomenu izenačiti s kazenskimi sankcijami“ in z njimi povezan postopek „spada med ‚kazenske zadeve‘ v smislu člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-53" href="#t-53">53</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če so torej zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, ni mogoče izključiti, da je zakonska določba, ki se je pozneje štela za neskladno z načeli prava Unije, še naprej zavezujoča za stranke v skladu z načelom zakonitosti in prepovedi retroaktivnosti kazenskih določb ali kaznovalnih določb lato sensu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podobno bi lahko razmišljali v primeru ustaljene razlage veljavnega predpisa. Nujen predpogoj za uporabo takih okoliščin je, da gre za enotne in ustaljene razlage sodne prakse, ki se torej v določeni nacionalni ureditvi lahko štejejo za veljavno pravo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Samo v tem primeru lahko razlaga določbe zakona, ki ima kaznovalno naravo, ker gre za veljavno pravo, ostane zavezujoča za stranke tudi potem, ko se šteje za neskladno s pravom Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Mislim, da v obravnavani zadevi, kot izhaja iz spisa, ni mogoče šteti, da take okoliščine obstajajo, ker je videti, da so razlage sodne prakse v državi članici neenotne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bilo po odločbi št. 13 z dne 14. aprila 2015 na Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti) vloženih 10 spisov, od katerih je bilo v petih ugotovljeno zastaranje pravice do uporabe kazni, v petih pa je bila izpodbijana odločba potrjena (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-54" href="#t-54">54</a>
</span>): to potrjuje „neenotno prakso sodišč, ki odločajo o zadevah s tega področja“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-55" href="#t-55">55</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Organ, pristojen za konkurenco, opozarja, da „so sodišča, ki so obravnavala zadevo in so preučila zakonitost odločbe št. 13/2015, različno razlagala in uporabila predpise, ki se uporabljajo glede zastaranja za izrek sankcij na področju konkurence, kar zadeva dejanja, ki pretrgajo zastaranje“. (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-56" href="#t-56">56</a>
</span>)
      </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nacionalno sodišče pa bo moralo z uporabo zgoraj navedenih meril preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v zadevi Taricco 2 in pojasnjeni v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgoraj navedeno predlagam Sodišču, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je zastavilo predložitveno sodišče, odgovori tako:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-177" title="page-24">
      „1) Člen 4(3) PEU in člen 101 PDEU je treba razlagati tako, da določata, da morajo pravosodni organi držav članic razlagati nacionalne predpise, ki urejajo zastaranje pravice organa, pristojnega za konkurenco, da izreče upravne sankcije, v skladu z načeli lojalnega sodelovanja med državami članicami in Unijo ter učinkovitosti ukrepov za preprečevanje monopolov.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-178" title="page-24">
      2) Države članice lahko v okviru svoje procesne avtonomije določijo pravila za zastaranje pravice nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da izrečejo sankcije, ki so drugačna od tistih, določenih za Komisijo v členu 25 Uredbe št. 1/2003, vendar pod pogojem, da ob spoštovanju načela učinkovitosti omogočajo ustrezno izvajanje ukrepov glede na zapletenost pravne in gospodarske analize primerov, predloženih nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-179" title="page-25">
      3) Razlaga predpisa nacionalnega prava, v skladu s katero je zadnje dejanje, ki pretrga zastaranje, formalni začetek preiskave protikonkurenčne prakse, pri čemer se poznejši ukrepi za to preiskavo ne štejejo za dejanja, ki pretrgajo zastaranje, bi lahko bila v nasprotju z zgoraj navedenimi načeli lojalnega sodelovanja in učinkovitega preprečevanja monopolov, če nacionalno sodišče ugotovi, da so izpolnjeni določeni pogoji, zaradi katerih je ukrepanje organa, pristojnega za konkurenco, zelo oteženo. Nacionalno sodišče mora pri svoji presoji upoštevati: a) posebnosti konkurenčnega prava, ki praviloma zahteva izvedbo kompleksne dejanske in ekonomske analize; b) celoto veljavnih pravil o zastaranju; c) funkcijo dejanj, ki pretrgajo zastaranje in ki omogočajo prilagajanje trajanja postopkov dejanski zapletenosti zadeve; d) povprečno zapletenost zadev, ki jih obravnava organ, pristojen za konkurenco, tudi s pomočjo preizkusa, ki ga je Sodišče predlagalo v sodbi, ki jo je izreklo v zadevi C‑105/14.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-180" title="page-25">
      4) Če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, mora predložitveno sodišče uporabiti načelo skladne razlage in samo v primeru, če bi se izkazalo, da ni mogoča, prenehati uporabljati nacionalni predpis in preveriti skladnost tega prenehanja uporabe z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, kot je pojasnilo Sodišče v sodbi, ki jo je izreklo v zadevi C‑42/17.“
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: italijanščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Moj poudarek. Spremenjeni predpis, ki trenutno velja, pa določa: „zaradi preiskave ali pregona kršitve zakona“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Spremenjeni predpis, ki trenutno velja, pa določa: „a) pisne zahteve za informacije; b) sklep predsednika organa, pristojnega za konkurenco, o začetku preiskave; c) izvedba preiskave; d) prejem poročila o preiskavi“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Glej pisno stališče Komisije, točka 19.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Glej sodbo z dne 21. septembra 1983, Deutsche Milchkontor in drugi (205/82‑215/82, EU:C:1983:233, točka 17).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Nujna uredba vlade št. 31/2015. V skladu z Uredbo je namen sprememb členov 61 in 62 zakona „odpraviti negotovost glede zastaranja pravice do pritožbe in glede pravice organa, pristojnega za konkurenco, za izrekanje sankcij“ (glej opombo 7, str. 23, predloga za sprejetje predhodne odločbe).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Med drugim izvajanje preiskav in prejem poročila o preiskavi (glej novi člen 64 romunskega zakona o konkurenci).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o sredstvih, ki jih imajo na voljo organi držav članic, pristojni za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga (tako imenovana direktiva ECN+), katere rok za prenos je 4. februar 2021.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Nove določbe se nanašajo samo na obveznost prekinitve ali pretrganja zastaranja v postopkih pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, v drugih državah članicah ali pred Komisijo, ter obveznost prekinitve ali pretrganja takih rokov v času, ko je sklep zadevnega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, predmet postopka, ki poteka pred pritožbenim sodiščem.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. decembra 2010, VEBIC (C‑439/08, EU:C:2010:739, točka 56).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. septembra 2010, Akzo Nobel Chemicals in Akcros Chemicals/Komisija (C‑550/07 P, EU:C:2010:512, točka 113 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Glej sodbo z dne 21. septembra 1983, Deutsche Milchkontor in drugi (205/82–215/82, EU:C:1983:233, točka 17).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Glej zgoraj opombo 13.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. junija 2011, Pfleiderer (C‑360/09, EU:C:2011:389), ki v točki 24 določa, da „če sta vzpostavitev in izvajanje teh pravil v pristojnosti držav članic, morajo te svojo pristojnost izvajati ob upoštevanju prava Unije“; glej v tem smislu sodbo z dne 12. novembra 2009, Komisija/Španija (C‑154/08, neobjavljena, EU:C:2009:695, točka 121 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) Glej sodbi z dne 14. junija 2011, Pfleiderer (C‑360/09, EU:C:2011:389, točka 24), ter z dne 16. julija 1998, Oelmühle in Schmidt Söhne (C‑298/96, EU:C:1998:372, točki 23 in 24 ter navedena sodna praksa). Glej v istem smislu tudi sodbi z dne 4. julija 2006, Adeneler in drugi (C‑212/04, EU:C:2006:443, točka 95), ter z dne 18. septembra 2003, Pflücke (C‑125/01, EU:C:2003:477, točki 33 in 34).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. junija 2011, Pfleiderer (C‑360/09, EU:C:2011:389, točka 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Glej sodbo z dne 7. decembra 2010, VEBIC (C‑439/08, EU:C:2010:739, točka 57).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-19" href="#c-19">19</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 55).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-20" href="#c-20">20</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 47).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-21" href="#c-21">21</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 46).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-22" href="#c-22">22</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Otis Gesellschaft in drugi (C‑435/18, EU:C:2019:651, točka 40).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-23" href="#c-23">23</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:32, točka 1). Glej o tem tudi sodbe z dne 20. septembra 2001, Courage in Crehan (C‑453/99, EU:C:2001:465); z dne 13. julija 2006, Manfredi in drugi (C‑295/04–C‑298/04, EU:C:2006:461); z dne 5. junija 2014, KONE in drugi (C‑557/12, EU:C:2014:1317, točka 25), ter nazadnje z dne 12. decembra 2019, Otis in drugi (C‑435/18, EU:C:2019:1069, zlasti točka 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-24" href="#c-24">24</a>
</span>) Glej sodbo z dne 14. marca 2019, Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:204, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-25" href="#c-25">25</a>
</span>) V uvodni izjavi 7 je navedeno, da imajo „[n]acionalna sodišča […] pri uporabi pravil konkurence Skupnosti bistveno vlogo. V pravnih sporih med posamezniki ščitijo osebne pravice v skladu s pravom Skupnosti, na primer z določanjem odškodnin oškodovancem. Nacionalna sodišča dopolnjujejo naloge nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Zato jim mora biti v celoti dovoljena uporaba členov 81 in 82 Pogodbe“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-26" href="#c-26">26</a>
</span>) Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL 2014, L 349, str. 1) in tako imenovana direktiva ECN+, navedena zgoraj v opombi 9.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-27" href="#c-27">27</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:100, točka 76), v katerih je navedeno, da „izvajanje konkurenčnega prava Unije v javnem interesu in v zasebnem interesu namreč skupaj tvorita popoln sistem izvajanja, ki ga je kljub temu, da je sestavljen iz dveh delov, treba obravnavati kot celoto“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-28" href="#c-28">28</a>
</span>) Chieppa, R. (2019), „Coordination between Private and Public Antitrust Enforcement in Italy and in the EU. Due modalità di un sistema bilanciato di enforcement“ v „Il private antitrust enforcement in Italia e nell’Unione europea: scenari applicativi e le prospettive del mercato. Atti del VII Convegno Antitrust di Trento“, od 11. do 13. aprila 2019 – Gian Antonio Benacchio, Michele Carpagnano (ur.).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-29" href="#c-29">29</a>
</span>) Glej v tem smislu sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:100, točka 47), v katerih je navedeno: „izvajanje v zasebnem interesu v obliki odškodninskih tožb je […] dodaten element odvračanja od protikonkurenčnega ravnanja, katerega odvračilnega učinka samo z izvajanjem v javnem interesu ni mogoče doseči“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-30" href="#c-30">30</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 41). Še bolj jasno je Sodišče posebej v zvezi s členom 101 PDEU v sodbi z dne 14. marca 2019, Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:204, točka 43), pojasnilo, da „pravica vsakogar, da zahteva odškodnino za škodo, povzročeno z omejevalnim sporazumom ali ravnanjem, prepovedanim s členom 101 PDEU, zagotavlja polni učinek tega člena, zlasti polni učinek prepovedi, določene v odstavku 1 tega člena“ (moj poudarek).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-31" href="#c-31">31</a>
</span>) V sklepnih predlogih generalnega pravobranilca N. Wahla v zadevi Skanska Industrial Solutions in drugi (C‑724/17, EU:C:2019:100, točka 80) je navedeno, da se „izvajanje v javnem interesu in izvajanje v zasebnem interesu medsebojno dopolnjujeta ter sta sestavna dela iste celote“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-32" href="#c-32">32</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:32, točka 77) in v tem smislu tudi sodbe z dne 13. julija 2006, Manfredi in drugi (od C‑295/04 do C‑298/04, EU:C:2006:461, točka 62); z dne 6. junija 2013, Donau Chemie in drugi (C‑536/11, EU:C:2013:366, točka 27), ter z dne 5. junija 2014, KONE in drugi (C‑557/12, EU:C:2014:1317, točka 25).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-33" href="#c-33">33</a>
</span>) Glej sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 44).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-34" href="#c-34">34</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:32, točka 85).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-35" href="#c-35">35</a>
</span>) Glej v tem smislu sodbo z dne 28. marca 2019, Cogeco Communications (C‑637/17, EU:C:2019:263, točka 45).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-36" href="#c-36">36</a>
</span>) Glej pisno stališče Komisije, točka 34.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-37" href="#c-37">37</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi (C‑105/14, EU:C:2015:555, točka 47), v kateri je Sodišče nacionalnemu sodišču predlagalo, naj preveri, ali „uporaba nacionalnih določb na področju pretrganja zastaranja povzroči, da v veliko primerih za ravnanja, ki pomenijo veliko goljufijo, ne bo naložena kazenska sankcija, ker bodo v glavnem zastarala, preden bo mogoče s pravnomočno sodno odločbo naložiti kazensko sankcijo, ki je določena z zakonom“. Če je tako, „je treba ugotoviti, da ukrepov, določenih v nacionalnem pravu za preprečevanje goljufij in drugih protizakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ni mogoče šteti za učinkovite in odvračilne, kar ne bi bilo združljivo s členom 325(1) PDEU, členom 2(1) Konvencije PIF in Direktivo 2006/112 v povezavi s členom 4(3) PEU“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-38" href="#c-38">38</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. junija 2018, Kolev in drugi (C‑612/15, EU:C:2018:392, točka 65), in sodbo z dne 17. januarja 2019, Dzivev (C‑310/16, EU:C:2019:30, točka 31).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-39" href="#c-39">39</a>
</span>) Glej točko 62 in naslednje teh sklepnih predlogov.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-40" href="#c-40">40</a>
</span>) Glej med drugim sodbo z dne 6. novembra 2018, Max-Planck-Gesellschaft zur Förderung der Wissenschaften (C‑684/16, EU:C:2018:874, točka 59). Kot je pojasnilo Sodišče v točki 60, „obveznost take skladne razlage med drugim vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive. Zato nacionalno sodišče ne more upravičeno trditi, da zadevne nacionalne določbe ne more razlagati v skladu s pravom Unije le zato, ker se je ta določba dosledno razlagala v smislu, ki ni v skladu s tem pravom“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-41" href="#c-41">41</a>
</span>) Glej pisno stališče Komisije, točka 39.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-42" href="#c-42">42</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936, točki 61 in 62).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-43" href="#c-43">43</a>
</span>) Glej pisno stališče Komisije, točka 41.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-44" href="#c-44">44</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi (C‑105/14, EU:C:2015:555).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-45" href="#c-45">45</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-46" href="#c-46">46</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi ThyssenKrupp Nirosta/Komisija (C‑352/09 P, EU:C:2010:635, točki 88 in 89), v katerih je navedeno: „Postopkovna pravila naj bi se uporabljala za vse spore, ki ob začetku veljavnosti teh pravil še niso rešeni. […] To pa ne velja za materialnopravne predpise. Ti ne veljajo za nazaj, razen če zakonodajalec Unije ne določi drugače.“ Glej v tem smislu, kot je navedeno v pisnem stališču Komisije v opombi št. 19, odločbo št. 297/2018 Curtea Constituțională a României (ustavno sodišče Romunije), ki sprejema ugovor neustavnosti člena 155(1) romunskega kazenskega zakonika, objavljeno 25. junija 2018.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-47" href="#c-47">47</a>
</span>) Glej sodbo z dne 5. decembra 2017, M. A. S. in M. B. (C‑42/17, EU:C:2017:936).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-48" href="#c-48">48</a>
</span>) Evropsko sodišče za človekove pravice uporablja tri merila pri ugotavljanju, ali spada obtožba na kazensko področje, in sicer pravno opredelitev kršitve v notranjem pravu, represivno in odvračilno naravo sankcije ter stopnjo strogosti sankcije, ki ji je a priori podvržena zadevna oseba (Evropsko sodišče za človekove pravice, sodba z dne 8 junija 1976 v zadevi Engel in drugi proti Nizozemski, serija A, št. 22, točka 82. Za pregled sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z uporabo teh meril, glej sodbo Evropskega sodišča z dne 23. novembra 2006 v zadevi Jussila proti Finski, točke od 29 do 39). Tako utemeljitev je uporabilo pri številnih upravnih sankcijah, med katerimi so sankcije, ki jih naložijo nacionalni organi za konkurenco (glej sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 9. februarja 1990 v zadevi Melchers in Co. proti Nemčiji; z dne 30. maja 1991 v zadevi Société Stenuit proti Franciji, in z dne 3. decembra 2002 v zadevi Lilly proti Franciji. Glej tudi zgoraj navedeni sodbi Jussila proti Finski, točka 43, in Dubus S. A. proti Franciji, točka 35, ter za ločeno razlago sodbo ESČP z dne 3. junija 2004 v zadevi OOO Neste in drugi proti Rusiji). Glede vseh teh sklicev glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi ThyssenKrupp Nirosta/Komisija (C‑352/09 P, EU:C:2010:635, točke od 48 do 52 in navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-49" href="#c-49">49</a>
</span>) Glej sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 3. decembra 2002 v zadevi Lilly proti Franciji (pritožba št. 53892/00); z dne 11. junija 2009 v zadevi Dubus S. A. proti Franciji (pritožba št. 5242/04), točke od 37 do 38; z dne 27. septembra 2011 v zadevi Menarini Diagnostics S.r.l. proti Italiji (pritožba št. 43509/08), točke od 38 do 44, in z dne 23. oktobra 2018 v zadevi Produkcija Plus Storitveno podjetje d.o.o. proti Sloveniji (pritožba št. 47072/15), točke od 45 do 46.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-50" href="#c-50">50</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. julija 1999, Komisija/Anic Partecipazioni (C‑49/92 P, EU:C:1999:356, točka 78). Ta sodna praksa je bila potrjena v sodbi z dne 10. septembra 2009, Akzo Nobel in drugi/Komisija (C‑97/08 P, EU:C:2009:536, točka 77).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-51" href="#c-51">51</a>
</span>) Glej sodbo z dne 8. julija 1999, Hüls/Komisija (C‑199/92 P, EU:C:1999:358); Sodišče je menilo, da se glede na naravo zadevne kršitve ter naravo in stopnjo strogosti z njo povezanih sankcij načelo domneve nedolžnosti uporablja v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki bi lahko privedle do izreka glob ali periodičnih denarnih kazni.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-52" href="#c-52">52</a>
</span>) Hipotetično torej tudi tiste, ki jih naložijo posamezni nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na podlagi pooblastil, ki so jim podeljena z Uredbo št. 1/2003.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-53" href="#c-53">53</a>
</span>) Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi ThyssenKrupp Nirosta/Komisija (C‑352/09 P, EU:C:2010:635, točka 49).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-54" href="#c-54">54</a>
</span>) Glej točko 36 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-55" href="#c-55">55</a>
</span>) Glej točko 70 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-56" href="#c-56">56</a>
</span>) Glej pisno stališče organa, pristojnega za konkurenco, opomba 37, v kateri je navedeno: a) nekatera sodišča so menila, da je sklep o začetku preiskave zadnje dejanje organa, pristojnega za konkurenco, ki lahko pretrga zastaranja; poznejši ukrepi, ki jih je sprejel organ, pristojen za konkurenco, za namen preiskave kršitve, nimajo učinka pretrganja; preiskava organa, pristojnega za konkurenco, mora biti zaključena v petih letih od datuma začetka preiskave; zakon o konkurenci je bil šele po spremembah z nujno uredbo vlade št. 31/2015 usklajen z določbami Uredbe št. 1/2003, saj se lahko zastaranje pretrga z vsakim dejanjem organa, pristojnega za konkurenco; b) druga sodišča pa so zavzela naslednje stališče: sklep o začetku preiskave ni zadnje dejanje organa, pristojnega za konkurenco, ki pretrga zastaranje; vsako dejanje organa za namen preiskave kršitve pretrga zastaranje; sankcija se lahko izreče v roku desetih let od datuma, ko so dejstva prenehala obstajati (posebno obdobje zastaranja), kar je tudi zgornja meja obdobja preiskave; spremembe z nujno uredbo vlade št. 31/2015 so izključno formalne, ker je bil zakon o konkurenci usklajen z določbami Uredbe št. 1/2003 z nujno uredbo vlade št. 121/2003, po kateri so dejanja, ki pretrgajo zastaranje, dejanja, izvedena za namen preiskave kršitve, vključno z zahtevami za informacije in obvestilom o očitkih, kot procesna dejanja, ki sledijo sprejetju sklepa o začetku preiskave.</p>
</body>
</html>
