|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2096 |
6.11.2025 |
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. 176/2025
z dne 11. julija 2025
o spremembi Priloge IV (Energetika) k Sporazumu EGP [2025/2096]
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/759 z dne 14. decembra 2021 o spremembi Priloge VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologije za izračun energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje (1), je treba vključiti v Sporazum EGP. |
|
(2) |
Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2), kakor je bila popravljena v UL L 311, 25.9.2020, str. 11, UL L 41, 22.2.2022, str. 37 in UL L 166, 22.6.2022, str. 196, je treba vključiti v Sporazum EGP. |
|
(3) |
Direktiva (EU) 2018/2001 razveljavlja Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je vključena v Sporazum EGP in jo je zato treba v okviru Sporazuma EGP razveljaviti. |
|
(4) |
Države Efte niso vključene v zavezujoči skupni cilj Unije glede deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Unije leta 2030. Člen 3 Direktive (EU) 2018/2001 bi se moral uporabljati za države Efte, razen določb iz členov 3(1), 3(5) in 3(6) navedene direktive. Države Efte bi morale namesto tega določiti nacionalne okvirne cilje glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 in posledično ne uporabljati člena 8 glede platforme Unije za razvoj energije iz obnovljivih virov in statističnih prenosih. To ne izključuje možnosti prihodnjih pogajanj med državami Efte in Unije v zvezi s sodelovanjem pri ciljih glede energije iz obnovljivih virov po letu 2030. |
|
(5) |
Države Efte lahko uporabijo programe podpore v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2018/2001 za doseganje ali preseganje svojih nacionalnih okvirnih ciljev glede energije iz obnovljivih virov. |
|
(6) |
Člen 7(5) Direktive (EU) 2018/2001 določa izvzetje za Ciper in Malto v obliki nižjega praga za izračun bruto končne porabe energije, kar zadeva količino energije, porabljene v letalstvu. Islandija je oddaljen otok, ki ga od sosednjih držav ločujejo velike razdalje. Glede na ta posebni geografski položaj bi moral za Islandijo veljati enak prag kot za Ciper in Malto. |
|
(7) |
V primerih, kadar se je Norveška dolžna posvetovati z ljudstvom Sami, je treba zagotoviti, da se lahko roki za postopek izdaje dovoljenj iz člena 16(4), 16(5) in 16(6) Direktive (EU) 2018/2001 podaljšajo za obdobje do enega leta. |
|
(8) |
Norveška in Islandija imata velik delež električne energije iz obnovljivih virov. Norveška uporablja električno energijo iz obnovljivih virov predvsem za ogrevanje, Islandija pa velik del svojega povpraševanja po ogrevanju pokriva z obnovljivimi geotermalnimi viri in uporablja električno energijo iz obnovljivih virov, kadar geotermalni viri niso na voljo. Zato je za države Efte primerno prilagoditi metode izračuna iz Direktive (EU) 2018/2001 v zvezi z vključevanjem energije iz obnovljivih virov v ogrevanje in hlajenje. |
|
(9) |
Glede na regionalno unijo Lihtenštajna s Švico, v kateri goriva urejajo švicarski organi, dobavljajo pa jih švicarski subjekti, in ker je v Lihtenštajnu to edini vir dobave goriv, namenjenih uporabi v prometu, je primerno začasno odstopanje od členov 25 do 31 Direktive (EU) 2018/2001, ki določajo pravila o energiji iz obnovljivih virov v prometnem sektorju in trajnostna pravila za goriva iz obnovljivih virov. Lihtenštajn sledi švicarskemu sistemu povečevanja biogoriv na podlagi mehanizma izravnave emisij CO2, ki je po ambicijah primerljiv z učinki substitucije in prihrankov pri ciljih glede biogoriv. Emisije CO2 iz goriv za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem je treba izravnati z notranjimi ukrepi in ukrepi v tujini. Člen 37 Lihtenštajnskega odloka o CO2 (LR 814.065.1) ter člena 9 in 10 Akta o CO2 (LR 814.065) določata, da je treba z letom 2024 23 % emisij CO2 izravnati. To odstopanje bi se moralo uporabljati za Direktivo (EU) 2018/2001, kot je veljala, preden je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 (4). To odstopanje je strogo časovno omejeno in bi se moralo uporabljati le, dokler se ne doseže dogovor o vključitvi Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413, v Sporazum EGP. Dogovor bi se moral šteti za doseženega, ko bo Direktiva (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413, vključena v Sporazum EGP. |
|
(10) |
Lihtenštajn je bil izvzet iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (5), ker ne more predložiti izvirnih podatkov o „porabi primarne energije“ ali „končni porabi energije“. Lihtenštajn lahko nacionalne statistične podatke preoblikuje v podatke o porabi primarne energije in končni porabi energije, kadar se to zahteva v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001. |
|
(11) |
Prilogo IV k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Besedilo točke 41 (Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta) Priloge IV k Sporazumu EGP se nadomesti z naslednjim:
„ 32018 L 2001: Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82), kakor je bila popravljena v UL L 311, 25.9.2020, str. 11, UL L 41, 22.2.2022, str. 37 in UL L 166, 22.6.2022, str. 196, kakor jo spreminja:
|
— |
32022 R 0759: Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/759 z dne 14. decembra 2021 (UL L 139, 18.5.2022, str. 1). |
Odločitve o priznanju prostovoljnih sistemov za dokazovanje izpolnjevanja trajnostnih meril iz direktiv 98/70/ES in (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta so navedene v poglavju XVII Priloge II.
Za namene tega sporazuma se določbe Direktive uporabljajo z naslednjimi prilagoditvami:
|
(a) |
členi 3(1), 3(5), 3(6), 5(4), 5(5) in člen 8 se v državah Efte ne uporabljajo; |
|
(b) |
v členu 3:
|
|
(c) |
v členu 4:
|
|
(d) |
v členu 5(2) se besedilo ‚s pravom Unije o notranjem trgu električne energije‘ nadomesti z besedilom ‚z zakonodajo o notranjem trgu električne energije, ki se uporablja v skladu s Sporazumom EGP‘; |
|
(e) |
v členih 4(9), 6(1), 21(7) in 22(7) se besedilo ‚člena 107 in 108 PDEU‘ v danem sklonu nadomesti z besedilom ‚člena 61 in 62 Sporazuma EGP‘ v ustreznem sklonu; |
|
(f) |
v tretjem pododstavku člena 7(5) se za besedo ‚Ciper‘ vstavi beseda, ‚Islandijo‘; |
|
(g) |
v členu 16(4) in (5) se za besedilom ‚izrednih okoliščin‘ vstavi besedilo ‚ali kadar se je Norveška dolžna posvetovati z ljudstvom Sami‘; |
|
(h) |
v členu 16(6) se za besedo ‚obrata,‘ vstavi besedilo ‚ali kadar se je Norveška dolžna posvetovati z ljudstvom Sami,‘; |
|
(i) |
v členu 19(11) se dodata naslednja pododstavka: ‚Države Efte ne priznavajo potrdil o izvoru, ki jih izda tretja država, razen če je Unija s to tretjo državo sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru, izdanih v Uniji, in združljivem sistemu potrdil o izvoru, vzpostavljenem v navedeni tretji državi, ter so države Efte sklenile vsebinsko enakovreden sporazum s to tretjo državo, in le v primeru neposrednega uvoza ali izvoza energije. Države Efte si prizadevajo skleniti sporazume iz prvega pododstavka.‘; |
|
(j) |
v členu 19(12) in členu 36(3) se besedilo ‚pravom Unije‘ nadomesti z besedilom ‚Sporazumom EGP‘; |
|
(k) |
v členu 20(3) se za besedilom ‚doseganje cilja Unije iz člena 3(1) te direktive‘ vstavi besedilo ‚ali, kar zadeva države Efte, njihovega nacionalnega okvirnega cilja glede energije iz obnovljivih virov, določenega v skladu s členom 3(2)‘; |
|
(l) |
v členu 23(1) se besedilo ‚in izračuna v skladu z metodologijo iz člena 7, brez poseganja v odstavek 2 tega člena‘ ne uporablja za države Efte; |
|
(m) |
v členu 23(2)(b) se za besedilom ‚povprečno letno povečanje‘ vstavi besedilo ‚ali, kar zadeva državo Efte, kadar njen delež energije iz obnovljivih virov, vključno z električno energijo iz obnovljivih virov, ki se uporablja v sektorju ogrevanja in hlajenja, presega 60 %, šteje, da s takšnim deležem izpolnjuje povprečno letno povečanje‘; |
|
(n) |
v členu 29(1)(a) se besedilo ‚prispevanje k doseganju cilja Unije iz člena 3(1) in‘ ne uporablja za države Efte; |
|
(o) |
členi 25 do 31 se ne uporabljajo za Lihtenštajn do vključitve Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2413, v Sporazum EGP; |
|
(p) |
v razpredelnico v točki A Priloge I se doda naslednje: ‚
‘ |
|
(q) |
v točkah (b), (c) in (d) odstavka 6 Priloge IV se besedilo ‚nacionalnega prava in prava Unije‘ oziroma ‚povezane nacionalne zakonodaje in zakonodaje Unije‘ nadomesti z besedilom ‚nacionalnega prava in zakonodaje, ki se uporabljata v skladu s Sporazumom EGP‘ oziroma ‚povezanega nacionalnega prava in zakonodaje, ki se uporabljata v skladu s Sporazumom EGP‘.“. |
Člen 2
Besedili Delegirane uredbe (EU) 2022/759 in Direktive (EU) 2018/2001, kakor je bila popravljena v UL L 311, 25.9.2020, str. 11, UL L 41, 22.2.2022, str. 37 in UL L 166, 22.6.2022, str. 196, v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavita v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, sta verodostojni.
Člen 3
Ta sklep začne veljati 12. julija 2025 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (*1).
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju, 11. julija 2025
Za Skupni odbor EGP
predsednik
Kristján Andri STEFÁNSSON
(1) UL L 139, 18.5.2022, str. 1.
(2) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.
(3) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(4) UL L, 2023/2413, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2023/2413/oj.
(5) UL L 304, 14.11.2008, str. 1.
(*1) Navedene so ustavne zahteve.
Izjava držav Efte
k Sklepu št. 176/2025 o vključitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v Sporazum EGP
Z vključitvijo Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v Sporazum EGP se skupni regulativni okvir za spodbujanje energije iz obnovljivih virov razširja na države Efte. Države Efte niso vključene v krovni cilj EU glede energije iz obnovljivih virov. Vendar so države Efte določile naslednje okvirne nacionalne cilje glede energije iz obnovljivih virov:
|
— |
Islandija je določila nacionalni okvirni cilj glede energije iz obnovljivih virov, izražen kot 80-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije leta 2030. Islandski nacionalni cilj glede energije iz obnovljivih virov temelji na analizi in napovedih Islandske agencije za okolje in energijo (UOS) do leta 2030. Sektorja električne energije in ogrevanja na Islandiji 100-odstotno temeljita na obnovljivih virih vodne in geotermalne energije. Islandski okvirni cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 je za šestnajst odstotnih točk višji od nacionalnega cilja za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v letu 2020. |
|
— |
Lihtenštajnski parlament (Landtag) je 6. novembra 2020 sprejel energetsko strategijo za leto 2030, v kateri je določil nacionalni cilj 30-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov. Ta cilj se uresničuje na naslednji način: približno 17 % iz domačih obnovljivih virov energije (predvsem fotovoltaične energije in, kjer je mogoče, vetrne energije ter v manjšem obsegu energije iz biomase) in približno 13 % iz uvoženih obnovljivih virov energije (e-goriva, obnovljivi vodik). Poročanje o doseganju ciljev poteka vsako leto (kot del poročila o spremljanju, ki je namenjeno lihtenštajnskemu parlamentu). |
|
— |
Norveška je določila nacionalni okvirni cilj glede energije iz obnovljivih virov, izražen kot 77,5-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije za leto 2030. Norveški nacionalni cilj glede energije iz obnovljivih virov temelji na analizi in napovedih Norveške agencije za energijo (NVE) do leta 2030 ter na notranjih ocenah, ki jih je opravilo norveško ministrstvo za energijo. Izhodišče Norveške je zelo visoko, saj je Norveška na področju energije iz obnovljivih virov že zelo zgodaj ukrepala. Hkrati to pomeni, da se stroškovno najučinkovitejši in lahko dostopni ukrepi že uporabljajo. Norveški okvirni cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 je za deset odstotnih točk višji od nacionalnega cilja za 67,5 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije v letu 2020. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/2096/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)