<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-637/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0637</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:650">EU:C:2020:650</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Hogana – Zadeva C‑637/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">BY (Fotografski dokaz)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Gerarda Hogana</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200903">3. septembra 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑637/19</HT></P><P>BY</P><P>proti</P><P>CX</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Svea hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen (pritožbeno sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve v Stockholmu, Švedska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/29/ES</KEYWORD><KEYWORD>Harmonizacija nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3(1)</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do priobčitve javnosti</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(1)</KEYWORD><KEYWORD>Pravica distribuiranja</KEYWORD><KEYWORD>Pomen izraza <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Predložitev primerka varovanega dela kot dokaza sodišču</KEYWORD><KEYWORD>Listina Evropske unije o temeljnih pravicah</KEYWORD><KEYWORD>Člen 47</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča</KEYWORD><KEYWORD>Člen 17(2)</KEYWORD><KEYWORD>Pravica intelektualne lastnine</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje prehodne odločbe, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen <DATE ISO="20190827">27. avgusta 2019</DATE>, izhaja iz spora med fizičnima osebama, BY in CX, v civilnem postopku,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Ugotoviti je mogoče, da iz predloga za sprejetje prehodne odločbe ni jasna dejanska narava zadevnega civilnega postopka oziroma ali so zadevni dokazi v okviru tega postopka upoštevni.</P></NOTE> ki ga zdaj obravnava Svea hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen (pritožbeno sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve v Stockholmu, Švedska). V njem se postavljajo pomembna vprašanja glede medsebojnega odnosa med zakonodajo Unije o avtorskem pravu in nacionalno svobodo obveščanja, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (kot je zagotovljena s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v nadaljevanju: Listina).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Natančneje, ali razkritje dela, varovanega z avtorsko pravico (v obravnavani zadevi fotografije), v nacionalnem postopku pred sodiščem pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> in/ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> v smislu člena 3(1) in člena 4(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi?<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230; ter popravka v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="314" PAGE.FIRST="16" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 314, str. 16</REF.DOC.OJ>, in <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="033" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 33, str. 9</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Vendar je treba pred nadaljevanjem najprej opredeliti upoštevni pravni okvir.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (SOIL) je <DATE ISO="19961220">20. decembra 1996</DATE> v Ženevi sprejela Pogodbo SOIL o avtorski pravici (v nadaljevanju: Pogodba SOIL o avtorski pravici). Pogodba SOIL o avtorski pravici je bila nato v imenu Evropske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 2000/278/ES z dne <DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sklep Sveta z dne <DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE> o sprejetju Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici in Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih v imenu Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 33, str. 208).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 6 Pogodbe SOIL o avtorski pravici, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Pravica do distribuiranja<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Avtorji književnih in umetniških del uživajo izključno pravico dovoljevati, da izvirnik in primerki njihovih del postanejo dostopni javnosti s prodajo ali drugačnim prenosom lastninske pravice.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 3, 9, 10, 15 in 31 Direktive 2001/29 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>(3)</NO.P><TXT>Predlagano usklajevanje [harmonizacija] bo pomagalo uresničevati štiri svoboščine notranjega trga in je povezano s spoštovanjem temeljnih pravnih načel, zlasti lastnine, vključno z intelektualno lastnino, ter s svobodo izražanja in javnim interesom.</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(9)</NO.P><TXT>Vsakršno usklajevanje [harmonizacija] avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. Njihovo varstvo pomaga zagotoviti ohranjanje in razvoj ustvarjalnosti v interesu avtorjev, izvajalcev, producentov, potrošnikov, kulture, industrije in javnosti nasploh. Intelektualna lastnina se torej prizna kot sestavni del lastnine.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(10)</NO.P><TXT>Če naj avtorji ali izvajalci nadaljujejo z ustvarjalnim in umetniškim delom, morajo za uporabo svojega dela prejeti primerno nagrado, prav tako pa tudi producenti, da lahko to delo financirajo. V proizvodnjo proizvodov, kot so fonogrami, filmi ali multimedijski izdelki, ter opravljanje storitev, kot so storitve <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>na zahtevo<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/>, je treba precej investirati. Zadostno pravno varstvo pravic intelektualne lastnine je nujno, če se želi zagotoviti takšno nagrajevanje in zagotoviti možnost za zadovoljive donose na te investicije.</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>Diplomatska konferenca, ki se je odvijala pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) decembra 1996, je vodila k sprejetju dveh novih pogodb, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pogodbe WIPO o avtorski pravici<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/>, ki pokrivata varstvo avtorjev oziroma izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. S tema pogodbama se pomembno posodablja mednarodno varstvo avtorske in sorodnih pravic, zlasti ob upoštevanju tako imenovanega <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>digitalnega dnevnega reda<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/>, in izboljšuje način spopada s piratstvom po vsem<?PAGE NO="3"?> svetu. Skupnost in večina držav članic so že podpisale Pogodbi, proces urejanja ratifikacije Pogodb s strani Skupnosti in držav članic pa je v teku. Ta direktiva je namenjena tudi uresničevanju številnih novih mednarodnih obveznosti.“</TXT><P>[…]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(31)</NO.P><TXT>Zagotoviti je treba pravično ravnotežje pravic in interesov med različnimi kategorijami imetnikov pravic, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov. Obstoječe izjeme in omejitve pravic, kot jih določajo države članice, je treba ponovno ovrednotiti glede na novo elektronsko okolje. Obstoječe razlike pri izjemah in omejitvah določenih omejenih dejanj imajo neposredne negativne učinke na delovanje notranjega trga avtorske in sorodnih pravic. Takšne razlike lahko kmalu postanejo bolj izrazite z nadaljnjim razvojem čezmejnega izkoriščanja del in čezmejnih dejavnosti. Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba takšne izjeme in omejitve opredeliti bolj usklajeno. Stopnja njihovega usklajevanja [harmonizacije] mora temeljiti na njihovem vplivu na gladko delovanje notranjega trga.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 3 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Pravica priobčitve del javnosti in pravica do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive 2001/29, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Pravica distribuiranja<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice predvidijo za avtorje v zvezi z izvirnikom ali primerki del izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo kakršno koli javno distribuiranje s prodajo ali drugače.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 5(3) Direktive 2001/29, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Izjeme in omejitve<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Države članice lahko predvidijo izjeme in omejitve pravic iz členov 2 in 3 v naslednjih primerih:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>uporaba v namene javne varnosti ali za zagotovitev pravilne izvedbe ali poročanja o upravnih, parlamentarnih in sodnih postopkih;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 2 lagen (1960:729) om upphovsrätt till litterära och konstnärliga verk (upphovsrättslagen) (zakon št. 729 iz leta 1960 o avtorski pravici na književnih in umetniških delih; v nadaljevanju: zakon o avtorski pravici) določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>(1) V okviru omejitev, določenih v tem zakonu, avtorska pravica obsega izključno pravico razpolaganja z delom z reproduciranjem in dajanjem na voljo javnosti v izvirniku ali spremenjeni obliki, v prevodu, preoblikovanim v drugo književno ali umetniško zvrst ali z uporabo druge tehnike.</P><?PAGE NO="4"?><P>(2) Reproduciranje je vsako neposredno ali posredno, začasno ali stalno reproduciranje, v celoti ali deloma, na kakršen koli način in v kakršni koli obliki.</P><P>(3) Delo se da na voljo javnosti v teh primerih:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>kadar je delo predmet priobčitve javnosti. Priobčitev javnosti je podana, kadar se delo da na voljo javnosti po žici ali na brezžični način, s kraja, ki ni kraj, kjer lahko javnost uživa v delu. Vključuje kakršno koli priobčitev javnosti, ki je opravljena tako, da imajo člani javnosti do dela dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Če se reprodukcija dela prodaja, daje v najem ali kako drugače distribuira javnosti.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Kakršna koli priobčitev ali izvajanje dela za širok zaprti krog v poslovnem okviru se obravnava kot priobčitev javnosti ali javno izvajanje.<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 49a zakona o avtorski pravici določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Avtor fotografskega dela ima izključno pravico, da fotografijo reproducira in da jo da na voljo javnosti. Pravica velja ne glede na to, ali se delo uporabi v izvirni ali spremenjeni obliki in ne glede na uporabljeno tehniko.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s poglavjem 2, člen 1, tryckfrihetsförordningen (zakon o svobodi tiska) podpiranje svobode izražanja in pluralizma informacij vsebuje pravico vsakogar do dostopa do javnih dokumentov. Zakon o svobodi tiska je eden od štirih temeljnih zakonov na Švedskem, ki ima poseben in specialen položaj, podoben položaju, ki ga ima v drugih državah članicah ustava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Zakon o svobodi tiska med drugim določa tudi, da je vsak procesni akt, ki je predložen sodišču v kateri koli obliki, javni dokument. Na podlagi poglavja 2, člen 1, zakona o svobodi tiska lahko torej vsakdo zaprosi za vpogled v procesni akt, predložen sodišču. Vendar za to načelno pravilo velja izjema v primeru zaupnih informacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Načelo je torej, da se pravica dostopa do dokumentov nanaša tudi na dokumente, na katere se nanašajo avtorska in sorodne pravice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v glavni stvari in predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>BY in CX sta fizični osebi, ki obe upravljata vsaka svojo spletno mesto. V okviru predhodnega spora pred civilnimi sodišči je oseba CX poslala kopijo strani, ki je vsebovala besedilo, vključno s fotografijo, s spletnega mesta osebe BY kot dokaz v tistem sodnem postopku. Ta fotografija je tako del dokazov v postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Oseba BY trdi, da ima avtorsko pravico na tej fotografiji in zahteva, naj se osebi CX naloži plačilo odškodnine, prvič, zaradi kršitve avtorske pravice, in drugič, zaradi kršitve posebnega varstva, ki je fotografijam zagotovljeno s členom 49a zakona o avtorski pravici. Oseba CX zavrača kakršno koli obveznost plačila odškodnine in trdi, da razkritje gradiva za sodni postopek ni pomenilo kršitve avtorske pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Patent‑ och marknadsdomstolen (sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve, Švedska) je na prvi stopnji razsodilo, da je fotografija varovana s pravicami, ki so sorodne avtorski pravici, to je s posebnim varstvom, ki je priznano fotografskim delom. Vendar je to sodišče ugotovilo, da lahko – ker mu je bila fotografija predložena kot procesni akt – katera koli tretja oseba zahteva vpogled<?PAGE NO="5"?> v fotografijo v skladu z veljavnimi določbami švedskega ustavnega zakona o pravici do dostopa do dokumentov. Čeprav je Patent‑ och marknadsdomstolen (sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve) sklenilo, da je oseba CX to fotografijo javno distribuirala v smislu zakona o avtorski pravici, je štelo, da ni dokazano, da je oseba BY utrpela škodo, in zato zavrnilo njeno tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Oseba BY je zoper to sodbo vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da mora med drugim razsoditi o vprašanju, ali posredovanje kopije te fotografije sodišču v okviru procesnega dejanja pomeni nezakonito dajanje dela na voljo v smislu upoštevne nacionalne zakonodaje o avtorski pravici, bodisi kot javno distribuiranje bodisi kot priobčitev javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Ni sporno, da je bila fotografija sodišču, ki je obravnavalo spor med strankama, poslana elektronsko (po elektronski pošti) v obliki elektronske kopije. Nacionalno sodišče želi tudi ugotoviti, ali je mogoče za sodišče šteti, da v tem smislu spada v okvir pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče poudarja, da obstaja negotovost glede tega, kako se v pravu Unije razlagata pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, če se delo, varovano z avtorsko pravico, predloži sodišču v civilnem postopku. Zato se najprej postavi vprašanje, ali je mogoče šteti, da sodišče spada v pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> v smislu Direktive 2001/29, in drugič, ali je treba izrazu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> pripisati isti pomen v okviru uporabe členov 3(1) in 4(1) Direktive 2001/29.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da je Sodišče razsodilo, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> zajema nedoločeno število morebitnih naslovnikov, poleg tega pa mora biti število oseb dovolj veliko. Dalje je poudarilo, da je cilj omogočiti, da je delo na vsak primeren način zaznavno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>osebam na splošno<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, in ne določenim posameznikom, ki so del zasebne skupine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160531">31. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Reha Training</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:379">EU:C:2016:379</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Prav tako je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da ima pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v smislu člena 4(1) Direktive 2001/29 isti pomen kot izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>[dajanje na voljo] javnosti s prodajo<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 6(1) Pogodbe SOIL o avtorski pravici. Vendar je iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150513">13. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Dimensione Direct Sales in Labianca</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:315">EU:C:2015:315</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razvidno, da za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> zadostuje, da je bilo varovano delo dostavljeno članu javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Prav tako je treba ugotoviti, ali gre, kadar je procesni akt predložen sodišču – bodisi v obliki fizičnega dokumenta (v papirni obliki) bodisi kot priponka k elektronski pošti – za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> ali za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, ker ima taka predložitev v obeh primerih enake učinke in enak namen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da ne sodišča samega ne njegovih uslužbencev ne bi bilo mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v splošnem pomenu besede. Vendar zanje ne bi bilo mogoče šteti, da so del zasebne skupine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi se po navedbah predložitvenega sodišča, čeprav je število oseb, ki imajo po predložitvi dela dostop do njega, zagotovo omejeno zgolj na uslužbence sodišča, to število nujno spreminjalo in bi ga bilo treba od začetka šteti za veliko. Nazadnje, v nacionalnem pravu je določeno, da ima vsakdo pravico do dostopa do dokumentov, ki jih je prejelo sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je predložitveno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>1.</NO.P><TXT>Ali ima pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="2018" ID="QE0033"/> iz členov 3(1) in 4(1) Direktive [2001/29] enoten pomen?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba za sodišče šteti, da spada k pojmu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="2018" ID="QE0034"/> v smislu teh določb?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ali lahko sodišče, če se mu varovano delo pošlje, spada k pojmu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="2018" ID="QE0035"/>?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>ali lahko sodišče, če mu je varovano delo distribuirano, spada k pojmu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="2018" ID="QE0036"/>?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali dejstvo, da nacionalna zakonodaja določa splošno načelo dostopa do javnih dokumentov, v skladu s katerim ima vsakdo, ki to zahteva, pravico do vpogleda v procesne akte, predložene sodišču, razen če ne vsebujejo zaupnih informacij, vpliva na presojo, ali gre pri predložitvi varovanega dela sodišču za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="2018" ID="QE0037"/> ali za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="2018" ID="QE0038"/>?<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Pisna stališča je predložila Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Sodišče je na švedsko vlado naslovilo več pisnih vprašanj. Švedska vlada je na ta vprašanja odgovorila <DATE ISO="20200506">6. maja 2020</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem sprašuje, ali ima izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> v členih 3(1) in 4(1) Direktive 2001/29 enoten pomen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> v Direktivi 2001/29 ni opredeljen.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V postopku sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, je naloga Sodišča, da nacionalnemu sodišču da koristen odgovor, ki mu bo omogočil rešitev spora, o katerem odloča. Zato mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja, potem ko iz vseh elementov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izbere elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora v glavni stvari.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Nederlands Uitgeversverbond in Groep Algemene Uitgevers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑263/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1111">EU:C:2019:1111</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Menim, da Sodišču ni treba odgovoriti na prvo vprašanje in je zato treba preoblikovati druga vprašanja. V tem pogledu je iz točk 3 in 6 predloga za sprejetje prehodne odločbe jasno, da je bila varovana fotografija,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Glej po analogiji točko 14 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Renckhoff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:634">EU:C:2018:634</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je Sodišče spomnilo, da se fotografija lahko zavaruje z avtorsko pravico, če je avtorjeva intelektualna stvaritev, ki odraža njegovo osebnost in njegove svobodne in ustvarjalne izbire pri njeni izdelavi.</P></NOTE> ki je predmet postopka pred predložitvenim sodiščem, poslana po elektronski pošti kot dokaz civilnemu sodišču v okviru postopka, ki poteka pred njim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(1) Direktive 2001/29 imajo avtorji izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčitve svojih del javnosti, po žici ali brezžično, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da ima vsakdo do njih dostop s kraja in v času, ki si ju sam izbere. Poleg tega člen 4(1) te direktive določa, da imajo avtorji v zvezi z izvirnikom ali primerki del izključno pravico,<?PAGE NO="7"?> da dovolijo ali prepovedo kakršno koli javno distribuiranje s prodajo ali drugače. Člen 4(2) Direktive 2001/29 dalje določa, da se ta pravica izčrpa v primeru prve prodaje ali prvega drugačnega prenosa lastništva izvirnika dela ali njegove kopije v Evropski uniji, ki jo izvrši imetnik pravice ali se izvrši z njegovim dovoljenjem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Nederlands Uitgeversverbond in Groep Algemene Uitgevers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑263/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1111">EU:C:2019:1111</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Iz, med drugim, točk od 39 do 45, 51 in 52 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Nederlands Uitgeversverbond in Groep Algemene Uitgevers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑263/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:111">EU:C:2019:111</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je jasno, da mora biti delo, da bi šlo za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>javno distribuiranje<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> v smislu člena 4(1) Direktive 2001/29, dano v obtok v obliki fizičnih primerkov, materialnih nosilcev ali materialnih predmetov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Te izraze uporabljam kot sopomenke zgolj zaradi ponazoritve. Vendar menim, da do <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>javnega distribuiranja<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> pride v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>realnem<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> in ne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>virtualnem<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> svetu, zaradi česar je potrebno kroženje fizičnega ali materialnega predmeta.</P></NOTE> Ta posebna zahteva iz člena 4(1) Direktive 2001/29 ni izpolnjena pri prenosu dela v nesnovni obliki po elektronski pošti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Poleg tega je Sodišče v točkah 22 in 26 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181219">19. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Syed</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑572/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:1033">EU:C:2018:1033</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), navedlo, da je za javno distribuiranje značilnih več ravnanj, ki potekajo vsaj od sklenitve prodajne pogodbe do njene izvršitve z dobavo posamezniku. Poleg tega lahko kršitev pravice distribuiranja, ki je opredeljena v členu 4(1) Direktive 2001/29, pomeni dejanje pred izvršitvijo prodaje dela ali primerka dela, zaščitenega z avtorsko pravico, ki je bilo opravljeno brez dovoljenja imetnika te pravice in za namene izvršitve takšne prodaje. Iz spisa pred Sodiščem je razvidno, da predložitev fotografije kot dokaza v sodnem postopku ne pomeni prodaje tega dela ali prenosa lastninske pravice na njem ali priprave na prodajo tega dela.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Posredovanje dela po elektronski pošti namesto tega po mojem mnenju pomeni akt priobčitve dela ali njegovega dajanja na voljo po žici ali brezžično, tako da lahko naslovnik do njega dostopa s kraja in v času, ki si ju izbere sam, v skladu s členom 3(1) Direktive 2001/29. Vendar je ključno vprašanje v tem postopku, ali ta predložitev pomeni priobčitev ali dajanje na voljo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V skladu z ustaljeno sodno prakso pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v skladu s členom 3(1) Direktive 2001/29 združuje dva kumulativna elementa, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>priobčitev<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> dela in priobčitev tega dela <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>. V zvezi s prvim od navedenih elementov, in sicer obstojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>dejanja priobčitve<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, je iz člena 3(1) Direktive 2001/29 razvidno, je za tako ravnanje dovolj že, da je delo javnosti dano na voljo tako, da imajo lahko osebe, ki jo sestavljajo, do njega dostop, pri čemer ni odločilno, ali so uporabile to možnost. V zvezi z drugim od zgoraj navedenih elementov, da je varovano delo dejansko priobčeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> opredeljuje nedoločeno število potencialnih naslovnikov, pri tem pa mora biti število oseb dovolj veliko. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Renckhoff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:634">EU:C:2018:634</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 19, 20 in 22 in navedena sodna praksa). Sodišče je v točki 68 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191219">19. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Nederlands Uitgeversverbond in Groep Algemene Uitgevers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑263/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1111">EU:C:2019:1111</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), spomnilo, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> vsebuje neki minimalni prag, kar iz tega pojma izključuje premajhno število zadevnih oseb, in drugič, da je treba upoštevati kumulativni učinek, ki izhaja iz dajanja varovanih del – s prenosom – na voljo potencialnim naslovnikom. Upoštevati je torej treba zlasti število oseb, ki imajo hkrati dostop do istega dela, pa tudi, koliko izmed teh oseb je imelo dostop do tega dela zaporedoma.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato menim, da ni potrebno, da sodišče v tem postopku poda razlago člena 4(1) Direktive 2001/29.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Ne glede na to, ali je mogoče člen 3(1) ali člen 4(1) Direktive 2001/29 uporabiti za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, je treba Direktivo 2001/29 razlagati na način – kot je prikazano s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150513">13. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Dimensione Direct Sales in Labianca</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑516/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:315">EU:C:2015:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) – ki zagotavlja učinkovito in strogo varstvo imetnika avtorske pravice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ta stroga zahteva je še dalje poudarjena s členom 17(2) Listine, ki določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>[je z]agotovljeno] […] varstvo<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> intelektualne lastnine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodišče je v točki 18 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180807">7. avgusta 2018</DATE>, <NAME.CASE>Renckhoff</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑161/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:634">EU:C:2018:634</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), spomnilo, da je glavni cilj Direktive 2001/29 v skladu z njenimi uvodnimi izjavami 4, 9 in 10 vzpostavitev visoke stopnje varstva avtorjev, kar naj bi jim omogočilo, da prejmejo ustrezno plačilo za uporabo svojih del, še posebej pri priobčitvi javnosti. Iz tega izhaja, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> razumeti široko, kot je izrecno navedeno v uvodni izjavi 23 te direktive.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh zahtev zdaj predlagam obravnavo drugih vprašanj predložitvenega sodišča, kot jih je bilo treba preoblikovati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo, tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Čeprav se drugo, tretje in četrto vprašanje predložitvenega sodišča prekrivajo, se z njimi želi v bistvu ugotoviti, ali – in če je to tako, v katerih okoliščinah – bi lahko razkritje gradiva, varovanega z avtorsko pravico, po elektronski pošti sodišču kot dokaza v sodnem postopku pomenilo priobčitev javnosti v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29. Najprej bom obravnaval ta splošna vprašanja, nato pa sklenil z odgovorom na konkretna postavljena vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Srčika varstva, zagotovljenega s členom 3(1) Direktive 2001/29, je v ideji, da je imetnik avtorske pravice upravičen do varstva pred priobčitvijo gradiva, varovanega z avtorsko pravico, ali njegovim dajanjem na voljo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>javnosti<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Komisija meni, da se izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> nanaša na fizične osebe in torej ne na institucije ali sodišča. Vendar se sam ne strinjam, da je izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>javnost<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> omejen na fizične osebe, saj menim, da bi lahko zajemal tudi pravne osebe, kakršne so gospodarske družbe.</P></NOTE> Tako se – ob upoštevanju izjem in omejitev iz člena 5 Direktive 2001/29 – za vsa dejanja priobčitve dela javnosti, storjena od tretje osebe, zahteva predhodno dovoljenje njegovega avtorja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Čeprav priobčitev varovanega gradiva tretjim osebam, ki izvajajo upravno ali sodno funkcijo, seveda lahko presega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>določen prag <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> zaradi števila ljudi, ki so potencialno vključeni,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Mogoče je, da taka skupina ni majhna ali nepomembna, ampak lahko zajema precej veliko število ljudi. Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160531">31. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Reha Training</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:379">EU:C:2016:379</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> po mojem mnenju praviloma ne bi pomenila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>priobčitve javnosti<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, in to prav zato, ker bi bile te osebe, čeprav niso <HT TYPE="ITALIC">per se</HT> zasebna skupina,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160531">31. maja 2016</DATE>, <NAME.CASE>Reha Training</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑117/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:379">EU:C:2016:379</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> vendarle omejene z naravo svojih uradnih nalog. Zlasti ne bi bile upravičene obravnavati gradiva, varovanega z avtorsko pravico, kot da z njo ni varovano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>S tem, da bi na primer stranka v civilnem postopku posredovala tako gradivo sodnim uslužbencem ali nosilcem sodne funkcije, poleg dejstva, da tako posredovanje nima neodvisnega gospodarskega pomena,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej po analogiji člen 5(1) Direktive 2001/29.</P></NOTE> se prejemnikom tega gradiva ne bi omogočilo, da z njim počnejo, kar hočejo. Navsezadnje bi bilo v tem primeru gradivo posredovano takim osebam v okviru njihove upravne ali sodne funkcije in bi za to, da bi ga lahko dalje reproducirale, priobčile ali distribuirale, veljale izrecne ali implicitne pravne in etične omejitve, vključno z avtorskopravnimi, določene v nacionalnem pravu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kljub morebiti visokemu številu vključenih sodnih uslužbencev bi priobčitev torej ne bila naslovljena na nedoločeno število morebitnih naslovnikov, kot je Sodišče zahtevalo v točki 37 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061207">7. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>SGAE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:764">EU:C:2006:764</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Priobčitev bi bila namesto tega namenjena jasno opredeljeni in omejeni ali zaprti skupini ljudi, ki opravljajo svojo funkcijo v javnem interesu in so, kar mora preveriti predložitveno sodišče, zavezani s pravnimi in etičnimi pravili, ki se med drugim nanašajo na uporabo in razkritje informacij in dokazov, pridobljenih v sodnem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Menim, da predložitev gradiva, varovanega z avtorsko pravico, sodišču kot dokaza v okviru sodnega postopka načeloma ne posega v izključne pravice imetnika avtorske pravice na tem gradivu, tako da bi ga, na primer, prikrajšala za možnost, da zahteva primerno nagrado za uporabo svojega dela. Možnost predložitve gradiva, varovanega z avtorsko pravico, kot dokaza v civilnem postopku je, nasprotno, namenjena zagotovitvi pravice od učinkovitega pravnega sredstva in pravice do nepristranskega sodišča, kot sta zagotovljeni s členom 47 Listine. Pravica stranke v civilnem postopku do obrambe bi bila resno ogrožena, če ne bi mogla predložiti dokazov sodišču, če bi se druga stranka v tem postopku ali tretja oseba sklicevala na avtorskopravno varstvo teh dokazov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodišče je v točki 71 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121106">6. novembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Otis in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑199/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:684">EU:C:2012:684</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), navedlo, da načelo enakosti orožij, ki izhaja iz pojma poštenega sojenja, vključuje obveznost dati vsaki stranki razumno možnost, da predstavi svoje trditve, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je v primerjavi z nasprotno stranko ne postavljajo v bistveno slabši položaj. Menim, da je izognitev takemu tveganju prava funkcija morebitne izjeme ali omejitve avtorskopravnega varstva za uporabo v upravnih in sodnih postopkih, kot je določena v členu 5(3)(e) Direktive 2001/29. Vendar je treba poudariti, da je predložitveno sodišče v točki 6 predloga za sprejetje predhodne odločbe izrecno navedlo, da se vprašanja, ki jih postavlja, ne nanašajo na uporabo člena 5(3)(e) Direktive 2001/29.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba poudariti, da pravice intelektualne lastnine, vsebovane v členu 17(2) Listine, niso absolutne pravice, ampak jih je treba uravnotežiti ali tehtati z drugimi pravicami, ki so zagotovljene z Listino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <DATE ISO="20190629">29. junija 2019</DATE>, <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Pelham in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑476/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:624">EU:C:2019:624</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Funke Medien NRW</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑469/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:623">EU:C:2019:623</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Bistvo teh pravic ni ogroženo zaradi nacionalnega prava ali prakse, ki strankam v civilnem postopku omogoča, da v sodnem postopku uporabijo ali se sklicujejo na gradivo, varovano z avtorsko pravico, tudi zato ne, ker se s tem avtorskopravno varstvo ne izgubi enostavno zaradi tega, ker se nanj sklicujejo v tem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je ta presoja drugačna, ker švedska zakonodaja določa splošno načelo dostopa do javnih dokumentov, v skladu s katerim ima vsakdo, ki to zahteva, pravico do vpogleda v procesne akte, predložene sodišču, razen če ne vsebujejo zaupnih informacij.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Čeprav to iz spisa pred Sodiščem ni povsem jasno, je verjetno bistvo tega vprašanja tveganje, da bi se sodni postopek lahko izrabil zaradi oportunistične predložitve gradiva, varovanega z avtorsko pravico, v tem postopku, da bi se javnosti na podlagi svobode obveščanja ali preglednosti omogočil vpogled v gradivo, varovano z avtorsko pravico, s čimer bi se poseglo v izključne pravice avtorjev.</P></NOTE> Menim, in tako sta navedli Komisija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej točko 20 stališč Komisije.</P></NOTE> in nemška vlada<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej točko 25 odgovora švedske vlade z dne <DATE ISO="20200506">6. maja 2020</DATE> na pisna vprašanja Sodišča.</P></NOTE>, da to, da stranka v pravdnem postopku sodišču posreduje gradivo, varovano z avtorsko pravico, v takih okoliščinah ne pomeni priobčitve javnosti <HT TYPE="ITALIC">od stranke v pravdnem postopku</HT>, ker je na koncu samo sodišče (ali sodni uslužbenci) tisto, ki lahko morebiti dovoli vpogled v gradivo na podlagi nacionalnih pravil o svobodi obveščanja ali preglednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej člen 9 Direktive 2001/29, ki določa, da ta direktiva ne vpliva na predpise, ki se med drugim nanašajo na dostop do <HT TYPE="ITALIC">javnih dokumentov</HT>. Švedska vlada je navedla, da so v skladu s švedsko zakonodajo dokumenti, ki jih stranka v postopku predloži sodišču, javni dokumenti in da so zato načeloma dostopni javnosti. Sodišče je v točki 26 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170301">1. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>ITV Broadcasting in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:144">EU:C:2017:144</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), navedlo, da se člen 9 Direktive 2001/29 ob upoštevanju uvodne izjave 60 te direktive nanaša na nadaljnjo uporabo veljavnih določb na drugih področjih od tistih, ki se harmonizirajo z navedeno direktivo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>V zvezi s tem nič v spisu pred Sodiščem ne kaže, da so sodišča ali sodni uslužbenci na Švedskem dejansko dovolili vpogled v gradivo, varovano z avtorsko pravico, ali da se je tak vpogled zahteval.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je v predlogu za sprejetje prehodne odločbe zgolj navedlo, da nacionalna svoboda obveščanja splošni javnosti <HT TYPE="ITALIC">ipso iure</HT> dovoljuje vpogled v to gradivo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej točko 18 predloga za sprejetje predhodne odločbe.</P></NOTE> To je konec koncev splošni cilj zakonodaje o svobodi obveščanja na nacionalni ravni in ravni Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej člen 15(3) PDEU.</P></NOTE> Ta pojem je dejansko srčika švedskega zakona o svobodi tiska,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Švedska vlada je navedla, da je dostop javnosti do vlog in dokazov, predloženih sodišču, urejen z <HT TYPE="ITALIC">offentlighets – och sekretesslag</HT> (2009:400) (zakon št. 400 iz leta 2009 o preglednosti in zaupnosti javnih dokumentov, v nadaljevanju: OSL) in poglavjem 2 zakona o svobodi tiska.</P></NOTE> ki pa je sam navdih za zakonodajo o svobodi obveščanja v številnih drugih državah članicah in na ravni Unije, ker so na podlagi poglavja 2, člen 1, tega zakona sodni dokumenti članom javnosti <HT TYPE="ITALIC">nasploh</HT> dostopni <HT TYPE="ITALIC">ipso iure</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Švedska vlada je navedla, da ima sicer vsakdo, ki zahteva dostop do javnega dokumenta, proti plačilu upravnih stroškov tudi pravico do kopije tega dokumenta, vendar javna uprava načeloma ni dolžna posredovati tega dokumenta po elektronski poti. Glej točko 37 odgovora švedske vlade. To bi zato očitno zagotovilo – kar pa mora preveriti predložitveno sodišče – da sodišča gradiva, varovanega z avtorsko pravico, načeloma ne priobčijo javnosti.</P></NOTE> Švedska vlada je tudi navedla, da je avtorska pravica varovana s švedsko ustavo v skladu s pravili, določenimi v zakonu o avtorski pravici. Vendar člen 26b(1) zakona o avtorski pravici določa, da se ne glede na pravila o avtorski pravici javni dokumenti priobčijo javnosti pod pogoji iz poglavja 2 zakona o svobodi tiska.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vendar obstajajo izjeme od tega splošnega načela. Sicer mora to na koncu preveriti nacionalno sodišče, vendar je švedska vlada v odgovoru na pisno vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče, slednje obvestila, da člen 23 v poglavju 31 OSL<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>V tej določbi je navedeno:</P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>Informacije, ki jih vsebuje delo, varovano z avtorsko pravico, in za katere se ne more šteti, da nimajo gospodarskega interesa, so zaupne, razen če ni jasno, da je mogoče take informacije razkriti brez škode za imetnike, in</P><P>1. da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da delo že ni bilo objavljeno v smislu [zakona o avtorski pravici];</P><P>2. da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bilo delo priobčeno upravnim organom brez dovoljenja imetnika pravic; in</P><P>3. da razkritje informacij pomeni dajanje na voljo v smislu avtorske pravice.</P><P>V smislu prvega odstavka se za delo, priobčeno na podlagi poglavja 2 [zakona o svobodi tiska] ali predloženo od enega upravnega organa drugemu, ne šteje, da je bilo objavljeno.<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/></P></QUOT.S></NOTE> vsebuje varovalko za gradivo, varovano z avtorsko pravico. Učinek te varovalke bi bil zato očitno – kar mora spet preveriti predložitveno sodišče – da se informacije, vsebovanje v gradivu, ki je predmet avtorske pravice, pod določenimi pogoji štejejo za zaupne in se ne smejo razkriti, če ne obstaja posebna določba, v kateri je določeno nasprotno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej člen 1, poglavje 8, OSL.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Poleg tega in morda še pomembneje, švedska vlada je navedla, da sicer člen 26b(1) zakona o avtorski pravici ureja razkritje javnih dokumentov, vendar <HT TYPE="ITALIC">ne zagotavlja pravice do uporabe takih dokumentov</HT>. Po navedbah te vlade <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>vsakdo, ki mu je bil posredovan primerek dela na podlagi te določbe, zato z njo ne sme razpolagati tako, da bi kršil [zakon o avtorski pravici]. Za kakršno koli nadaljnjo uporabo je zahtevano dovoljenje avtorja ali pa mora uporaba temeljiti na eni od izjem od avtorskopravnega varstva, določeni z [zakonom o avtorski pravici].<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Tako je očitno, da gradivo, varovano z avtorsko pravico, s tem ne preide v javno sfero prek določb zakona o svobodi tiska, ki se nanašajo na svobodo obveščanja, zgolj zato, ker je bilo razkrito ali predloženo ali na drug način dano na voljo kot dokaz v sodnem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Drugače povedano, razkritje takega gradiva, varovanega z avtorsko pravico, na podlagi pravil o preglednosti nima bistvenega vpliva, tako da to gradivo izgubi status gradiva, varovanega z avtorsko pravico, in s tem preide v javno sfero.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Tako je jasno – kar mora seveda na koncu preveriti nacionalno sodišče – da švedsko pravo ne predvideva ali dovoljuje, da se varstvo na podlagi avtorske pravice izgubi <HT TYPE="ITALIC">zgolj</HT> zato, ker je ena od strank to gradivo predložila v civilnem postopku in lahko tretja oseba naknadno pridobi vpogled v to gradivo na podlagi švedskega zakona o svobodi obveščanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Na koncu je mogoče ugotoviti, da če bi bil ta zakon drugačen in bi se avtorska pravica dejansko izgubila z enostavnim aktom predložitve dokumenta, varovanega z avtorsko pravico, v civilnem postopku, bi Kraljevina Švedska po mojem mnenju ne prenesla pravilno zahtev iz Direktive 2001/29 in bi v tem smislu ne izpolnila zahtev iz člena 17(2) Listine glede učinkovitega varstva intelektualne lastnine. Tako stanje stvari bi očitno ogrozilo bistvo zahtevane ravni varstva z avtorsko pravico, ki je imetnikom pravic zagotovljeno z Direktivo 2001/29 (in v tem smislu s členom 17(2) Listine), saj bi ostali brez učinkovitega varstva, da preprečijo izgubo avtorske pravice na ta način.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Ker pa – kar mora preveriti predložitveno sodišče – očitno ne gre za tak primer, ni treba dalje obravnavati tega vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Zato menim, da to, da stranka ali drugi udeleženec v civilnem postopku sodišču elektronsko posreduje gradivo, varovano z avtorsko pravico, ne pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>priobčitve javnosti<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>javnega distribuiranja<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> v smislu člena 3(1) in člena 4(1) Direktive 2001/29. Zgolj dejstvo, da se tak dokaz šteje za javni dokument in da ima torej javnost v skladu z nacionalnimi pravili o svobodi obveščanja ali preglednosti načeloma pravico do vpogleda v zadevno gradivo, varovano z avtorsko pravico, ne pomeni, da preide v javno sfero in ni več zaščiteno z avtorsko pravico.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Glede na zgornje ugotovitve menim, da bi moralo Sodišče na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Svea hovrätt, Patent- och marknadsöverdomstolen (pritožbeno sodišče za intelektualno lastnino in gospodarske zadeve v Stockholmu, Švedska), odgovoriti:</TXT><P>To, da stranka ali drugi udeleženec v civilnem postopku sodišču elektronsko posreduje gradivo, varovano z avtorsko pravico, ne pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>priobčitve javnosti<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>javnega distribuiranja<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> v smislu člena 3(1) in člena 4(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi. Zgolj dejstvo, da se tak dokaz šteje za javni dokument in da ima torej javnost v skladu z nacionalnimi pravili o svobodi obveščanja ali preglednosti načeloma pravico do vpogleda v zadevno gradivo, varovano z avtorsko pravico, ne pomeni, da preide v javno sfero in ni več zaščiteno z avtorsko pravico.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>