<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-160/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0160</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:40">EU:C:2018:40</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>7</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C‑160/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Thybaut in drugi</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni Predlogi Generalne Pravobranilke</HT></P><P><HT TYPE="UC">Juliane Kokott,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180125">25. januarja 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: nemščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑160/17</HT></P><P>Raoul Thybaut,</P><P>Johnny De Coster,</P><P>Frédéric Romain</P><P>proti</P><P>Région wallonne,</P><P>ob udeležbi</P><P>Commune d’Orp‑Jauche,</P><P>Bodymat SA</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,<BR/>ki ga je vložil Conseil d’État (državni svet, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Okolje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/42/ES</KEYWORD><KEYWORD>Presoja vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje</KEYWORD><KEYWORD>Načrti in programi</KEYWORD><KEYWORD>Opredelitev</KEYWORD><KEYWORD>Urbano komasacijsko območje</KEYWORD><KEYWORD>Lažje odstopanje od urbanističnih načrtov</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> je osrednjega pomena za določitev področja uporabe Direktive o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010627">27. junija 2001</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 157).</P></NOTE> (v nadaljevanju: Direktiva SOP, SOP pomeni strateško okoljsko presojo). Sicer je Sodišče nedavno podalo podrobnejšo razlago,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>D’Oultremont in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑290/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:816">EU:C:2016:816</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> vendar kot izhaja tudi iz zadeve Inter-Environnement Bruxelles in drugi (C‑671/16), v kateri danes prav tako predstavljam svoje sklepne predloge, se še vedno odpirajo vprašanja, na katera je treba v zvezi s tem odgovoriti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Tako je treba v obravnavanem postopku predhodnega odločanja razjasniti, ali že to, da valonska vlada določi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>urbano komasacijsko območje<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, pomeni načrt ali program, zaradi česar bi bilo morda treba presoditi njegove vplive na okolje. Takšna določitev je omejena na razmejitev območja, vendar olajšuje zlasti odstopanja od določenih obstoječih načrtov na tem območju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Zato se Sodišče hkrati naproša, da se izreče glede svoje sodne prakse, v skladu s katero se lahko tudi za razveljavitev načrtov ali programov – ki se prav tako šteje kot program ali načrt – zahteva izvedba presoje vplivov na okolje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Inter-Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:159">EU:C:2012:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je treba končno upoštevati, da je obveznost izvedbe strateške okoljske presoje odvisna tudi od tega, na katere vrste projektov se zadevni pravni akt nanaša. Z Direktivo SOP se namreč izvedba okoljske presoje ne zahteva samo takrat, kadar načrt ali program določa okvir za projekte, za katere se uporablja Direktiva o PVO<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20111213">13. decembra 2011</DATE> o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="026" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 26, str. 1</REF.DOC.OJ>), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20140416">16. aprila 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 124, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (člen 3(2)(a)), temveč tudi takrat, kadar se določa okvir za druge projekte, ki lahko znatno vplivajo na okolje (člen 3(4)), ter za načrte in programe, za katere je potrebna posebna presoja na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne <DATE ISO="19920521">21. maja 1992</DATE> o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne <DATE ISO="20130513">13. maja 2013</DATE> o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="158" PAGE.FIRST="193" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 158, str. 193</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> (člen 3(2)(b)).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Cilji Direktive SOP izhajajo predvsem iz člena 1 te direktive:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Cilj te direktive je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj, tako da se zagotovi skladno s to direktivo izvedena okoljska presoja nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Načrti in programi so opredeljeni v členu 2(a) Direktive SOP:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>V tej direktivi</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomenijo načrte in programe, vključno s tistimi, ki jih sofinancira Evropska Skupnost, ter vse njihove spremembe:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in</P></ITEM><ITEM><P>ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari je pomembna zlasti obveznost izvedbe strateške okoljske presoje na podlagi člena 3(2), (4) in (5), Direktive SOP:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Ob upoštevanju odstavka 3 se okoljska presoja izvede za vse načrte in programe,</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ki so pripravljeni za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko, industrijo, promet, ravnanje z odpadki, upravljanje voda, telekomunikacije, turizem, prostorsko načrtovanje ali rabo zemljišč in ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov iz prilog I in II k [Direktivi o PVO]; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pri katerih je bilo glede na možne vplive na območja ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno s členom 6 ali 7 [Direktive o habitatih].</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice ugotovijo, ali je verjetno, da bodo načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnja soglasja za izvedbo projektov in ki niso načrti in programi iz odstavka 2, znatno vplivali na okolje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice s preučevanjem vsakega primera posebej, z določanjem vrst načrtov in programov ali s kombinacijo obeh načinov ugotovijo, ali je verjetno, da bodo načrti ali programi iz odstavkov 3 in 4 znatno vplivali na okolje. Zato države članice v vseh primerih upoštevajo ustrezna merila iz Priloge II za zagotovitev, da so načrti in programi z verjetnimi znatnimi vplivi na okolje zajeti s to direktivo.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 127 valonskega zakonika o urejanju prostora, urbanizmu in dediščini vsebuje določbe o razmerju med komasacijskim območjem in urbanističnim dovoljenjem:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>(1) Z odstopanjem od členov 88, 89, 107 in 109 [urbanistično] dovoljenje izda vlada […]:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>kadar se nanaša na dela, izvedena na urbanem komasacijskem območju;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>navedeno območje z odlokom določi vlada; […] navedeno območje je namenjeno izvedbi vsakega urbanističnega načrta za spremembo namembnosti in razvoj mestnih funkcij, za izvedbo katerega je treba zgraditi, spremeniti, razširiti, odstraniti ali nadzidati ceste ali javna območja;</P><P>[…]</P></ALINEA><ALINEA>(3) […] dovoljenje se lahko izda z odstopanjem od sektorskega načrta, načrta komunalne ureditve, občinskega urbanističnega pravilnika ali uskladitvenega načrta.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 181 valonskega zakonika o urejanju prostora, urbanizmu in dediščini dovoljuje razlastitev nepremičnin na komasacijskem območju:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Vlada lahko odloči, da je razlastitev nepremičnin v javno korist, če so te na:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>urbanem komasacijskem območju<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje in predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>R. Thybaut in drugi so pri belgijskem Conseil d’État (državni svet) vložili ničnostno tožbo zoper odlok valonske vlade z dne <DATE ISO="20120503">3. maja 2012</DATE>, s katerim je bilo v vasi Orp-Jauche (valonski Brabant, Belgija) določeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>urbano komasacijsko območje<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> s površino več kot štiri hektarje, na katerem so med drugim industrijski objekti nekdanje tovarne za kmetijsko opremo E. de Saint-Hubert.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Za projekte, ki naj bi bili izvedeni na tem območju, se v bistvu uporabljata poenostavljeni postopek izdajanja urbanističnih dovoljenj, ki lahko odstopa od veljavnih urbanističnih predpisov, in poenostavljeni postopek razlastitve, v katerem se domneva, da je izkazana javna korist. Za izdajo urbanističnega dovoljenja tudi ni več pristojna občina, temveč valonska vlada.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Vlogi za določitev urbanega komasacijskega območja je treba priložiti konkreten <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>urbanistični načrt<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> (rušenje in zgraditev objektov, urejanje cest, odprtih območij itd.), za katerega se kasneje po potrebi izda ločeno urbanistično dovoljenje. Ker ima urbano komasacijsko območje regulativno vrednost brez časovne omejitve, se bodo za vsak prihodnji načrt, in ne zgolj ta načrt, tudi če ni povezan s prvotnim konkretnim urbanističnim načrtom, uporabljali poenostavljeni postopki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je vlogo za določitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>urbanega komasacijskega območja<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> vložila delniška družba Bodymat, ki načrtuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>preureditev industrijskih objektov v trgovino za domače mojstre, živilsko trgovino in druge dodatne manjše trgovine […] [ter] stanovanja […] [in] zgraditev novih cest, priključenih na obstoječe omrežje<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Študijo vplivov urbanističnega načrta družbe Bodymat na okolje je izvedel urad za študije in svetovanje na področju okolja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Tožeče stranke v sporu o glavni stvari so posamezniki, ki živijo blizu urbanega komasacijskega območja. Sklicujejo se na Direktivo SOP in zastopajo stališče, da študija, izvedena v obravnavanem primeru, ni v skladu z zahtevami iz Direktive, saj naj bi bila nepopolna, napačna in v nasprotju s predpisi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Valonska vlada meni, da ni treba presojati vplivov urbanega komasacijskega območja, temveč urbanistični načrt. V obravnavanem primeru naj bi bila pri urbanističnemu načrtu taka presoja opravljena. Upravni organ naj bi pravilno ugotovil, da je ta presoja popolna in da zagotavlja potrebne elemente za odločitev o vlogi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Po izvedbi predloga za sprejetje predhodne odločbe belgijskega ustavnega sodišča glede skladnosti ureditve o komasacijskih območjih z belgijskim ustavnim pravom je Conseil d’État (državni svet) Sodišču predložil to vprašanje:</TXT><P>Ali je treba člen 2(a) Direktive SOP razlagati tako, da je s pojmom načrt ali program zajeto območje, ki je določeno z zakonsko določbo in ga je določil regionalni organ:</P><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>katerega edini namen je določiti razmejitev geografskega območja, na katerem se lahko izvede urbanistični načrt, če se na podlagi tega načrta, ki mora imeti določen cilj – v obravnavanem primeru se mora nanašati na spremembo namembnosti in razvoj mestnih funkcij, za izvedbo katerega je treba zgraditi, spremeniti, razširiti, odstraniti ali nadzidati ceste ali javna območja – določi območje, tako da se mu torej načeloma ugodi, vendar je treba zanj izdati še dovoljenja, za katera je potrebna presoja vplivov;</P></ITEM><ITEM><P>katerega postopkovna posledica je, da se za vloge za izdajo dovoljenja za dela na tem območju uporabi poseben postopek, pri čemer še naprej veljajo urbanistični predpisi, ki so se za zadevne površine uporabljali pred določitvijo navedenega območja, vendar se na podlagi tega postopka lažje doseže odstopanje od teh predpisov;</P></ITEM><ITEM><P>in za katero velja domneva javne koristi izvedbe razlastitev v okviru priloženega razlastitvenega načrta?</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>R. Thybaut in drugi, družba Bodymat S. A., Kraljevina Belgija in Evropska komisija so podali pisna stališča in se udeležili obravnave <DATE ISO="20171130">30. novembra 2017</DATE>, katere predmet je bil tako obravnavana zadeva kot tudi zadeva C‑671/16 – Inter-Environnement Bruxelles in drugi. Te obravnave se je poleg tega udeležila Kraljevina Danska.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Za odgovor na vprašanje za predhodno odločanje je treba najprej na kratko predstaviti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>opredelitev<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> načrtov in programov iz člena 2(a) Direktive SOP in nato, kako ta pojem razlaga Sodišče.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Opredelitev v členu 2(a) Direktive SOP</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(a) Direktive SOP <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> pomenijo načrte in programe ter vse njihove spremembe, ki jih, <HT TYPE="ITALIC">prvič</HT>, pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku, in ki so, <HT TYPE="ITALIC">drugič</HT>, zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Že iz opredelitve vprašanja Conseil d’État (državni svet) izhaja, da ta pogoja po njegovem mnenju nista sporna. Zadevno območje je namreč glede na navedeno določil regionalni organ, in sicer Région wallonne (regija Valonija), s čemer je prvi pogoj izpolnjen. Kar zadeva drugi pogoj, obveznost določitve spornega območja sicer ni razvidna, vendar zadošča, če je ukrep urejen z nacionalnimi zakonskimi ali drugimi predpisi, ki določajo organe, ki so pristojni za njihovo sprejetje, in postopek njihove priprave.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Inter-Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:159">EU:C:2012:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot izhaja iz vprašanja za predhodno odločanje določitev območja ureja zakon. In ta določba, člen 127(1), točka 8, valonskega zakonika o urejanju prostora, urbanizmu in dediščini, določa tudi pristojne organe in postopek priprave.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinske zahteve za načrte in programe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Conseil d’État (državni svet) se v bistvu sprašuje, ali pravne posledice določitve urbanega komasacijskega območja zadoščajo za njegovo opredelitev kot načrt ali program v smislu Direktive SOP. To vprašanje daje Sodišču priložnost ponovne uporabile nedavne razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> na novem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>V skladu z navedenim se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>načrti in programi<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> nanaša <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>na vsak akt, ki z opredelitvijo pravil in postopkov nadzora, ki veljajo za zadevni sektor, določa velik nabor meril in pogojev za odobritev in izvedbo enega ali več projektov, za katere je verjetno, da bodo znatno vplivali na okolje<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161027">27. oktobra 2016</DATE>, <NAME.CASE>D’Oultremont in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑290/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:816">EU:C:2016:816</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Glede te razlage v sklepnih predlogih, predstavljenih na današnji dan v zadevi C‑671/16, Inter-Environnement Bruxelles, pojasnjujem, da je treba pri presoji, ali je podan načrt ali program v smislu člena 2(a) Direktive SOP, preučiti, ali bo zadevni ukrep verjetno znatno vplival na okolje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej točke od 18 do 27 mojih sklepnih predlogov v zadevi C‑671/16 (Inter-Environnement Bruxelles).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari bi moral Conseil d’État (državni svet) izvesti presojo, ali sporno urbano komasacijsko območje ustreza tem merilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Za to presojo je na prvi pogled pomembno, da določitev urbanega komasacijskega območja ne vsebuje izrecno pozitivnih meril in pogojev za odobritev in izvedbo projektov, temveč je omejena na opredelitev območja. To bi lahko izključilo verjetnost, da bo ta določitev imela znatne vplive na okolje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Tudi dve od treh posebnih določb, ki veljajo na tem območju, in sicer spremenjena pristojnost za izdajo dovoljenj in možnost razlastitve površin, ne moreta imeti znatnih vplivov na okolje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Za tretjo posebno določbo za urbana komasacijska območja pa je značilno nekaj drugega. Na podlagi člena 127(3) valonskega zakonika o urejanju prostora, urbanizmu in dediščini se lahko dovoljenje za načrte na takšnem območju izda z odstopanjem od obstoječih načrtov. Ta določba v zvezi s tem navaja sektorske načrte, načrte komunalne ureditve, občinske urbanistične pravilnike ali uskladitvene načrte.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Možnost odstopanja od obstoječih pogojev je mogoče primerjati z razveljavitvijo takšnih pogojev. Zaradi določitve urbanega komasacijskega območja se lahko namreč na tem območju načeloma izvajajo projekti z znatnimi vplivi na okolje, ki so bili sprva v nasprotju s pogoji iz obstoječih načrtov. To velja primeroma za omejitve velikosti stavb ali uporabe površin, ki jih več ni treba spoštovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Navedeno torej posredno pomeni potencialno pomembno določitev meril in pogojev za odobritev in izvedbo projektov: zadevna območja postanejo privlačna za vse vrste načrtov, ki so odvisni od odstopanj od obstoječih načrtov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V zvezi z razveljavitvijo načrtov in programov je Sodišče že odločilo, da bi bilo, ob upoštevanju značilnosti in učinkov aktov o razveljavitvi načrta ali programa, v nasprotju s cilji zakonodajalca Unije in bi se deloma poseglo v polni učinek Direktive SOP, če bi se za te akte štelo, da so izključeni s področja uporabe te direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Inter-Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:159">EU:C:2012:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Z razveljavitvijo načrta ali programa se namreč hkrati znatno vpliva na okvir za prihodnja soglasja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>Inter-Environnement Bruxelles in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑567/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:159">EU:C:2012:159</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ti razmisleki veljajo v enaki meri za omogočanje odstopanja od obstoječih načrtov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Zgolj določitev urbanega komasacijskega območja še ne pomeni, da se bodo dejansko izvajali projekti, ki izrabljajo dejanske možnosti vplivanja na okolje. Šele odobritev kasnejših projektov omogoča konkretno oceno vplivov na okolje. Vendar velja ta razmislek za vse načrte in programe: ti predstavljajo zgolj možnost vplivanja na okolje, kar se lahko uresniči s konkretnimi projekti. Zakonodajalec pa je očitno izhajal iz tega, da ta potencialna narava načrtov in programov ne nasprotuje okoljski presoji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Zato tudi ne prepriča izvajanje Belgije in družbe Bodymat, da še sploh ni razjasnjeno, katere okoljske vplive je treba presojati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Drži, da okoljska presoja določitve urbanega komasacijskega območja ne zagotavlja, da bodo natančno zajeti vplivi na okolje, ki bodo kasneje dejansko nastopili. Možnosti odstopanja od načrtov se namreč ne omejujejo na specifični projekt, katerega učinke bi že bilo mogoče presojati, temveč so v prid vsem prihodnjim projektom, ki se bodo izvajali na tem območju, tudi projektom, ki jih še sploh ni mogoče predvideti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Z okoljsko presojo pa se lahko na podlagi značilnosti območja ter tehničnih okvirnih pogojev vsaj poskusi opisati okoljske vplive, ki lahko dejansko nastopijo, če bi se izvedli projekti, ki ne bi bili omejeni z obstoječimi načrti. S takšnim pristopom bi se zagotovila bistveno večja preglednost, ker bi se organe prisililo, naj pojasnijo, kakšen prihodnji razvoj se omogoča z določitvijo urbanega komasacijskega območja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Nazadnje, opredelitev urbanega komasacijskega območja kot načrta ali programa tudi ni v nasprotju z okoliščino, da bi bilo načeloma mogoče morebitna odstopanja od obstoječih načrtov v celoti upoštevati pri presoji kasnejših projektov v skladu z Direktivo o PVO.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Sicer predlog za sprejetje Direktive SOP temelji na ugotovitvi, da so določeni vplivi na okolje v trenutku izvedbe presoje na podlagi Direktive o PVO znani že zaradi predhodnih odločitev o načrtih in se, ne glede na rezultat presoje, pri odobritvi načrta več ne morejo spremeniti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Predlog za Direktivo Sveta o presoji vplivov določenih načrtov in programov na okolje (COM(96)511 final, str. 6). Glej glede tega moje sklepne predloge v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Terre wallonne in Inter-Environnement Wallonie</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑105/09 in C‑110/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:120">EU:C:2010:120</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) ter z današnjega dne v zadevi Inter-Environnement Bruxelles in drugi, (C‑671/16, točki 43 in 44).</P></NOTE> Vendar iz tega ni mogoče sklepati, da presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive SOP ne bi bila potrebna, če bi bilo mogoče preveriti in presoditi vse določitve pri uporabi Direktive o PVO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Prvič, s pravom Unije se namreč ne zagotavlja presoja vsakršnega možnega projekta na podlagi Direktive o PVO. V njeno področje uporabe sodijo samo projekti iz prilog I in II te direktive. V nasprotju z navedenim Direktiva SOP v členu 3(2)(b) in (4) še določa, da se presojajo načrti in programi, ki niso nujno povezani s projekti, za katere se uporablja Direktiva o PVO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Drugič, okoljsko presojo je treba izvesti čim prej, da se še lahko vpliva na morebitne odločitve. Ta cilj ne izhaja zgolj iz člena 6(2) Direktive SOP, temveč tudi iz členov 8(1) in 9(2) Kijevskega protokola,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Protokol iz leta 2003 o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji UN/ECE iz Espooja iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="308" PAGE.FIRST="35" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 308, str. 35</REF.DOC.OJ>), odobren s Sklepom Sveta 2008/871/ES z dne <DATE ISO="20081020">20. oktobra 2008</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="308" PAGE.FIRST="33" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 308, str. 33</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> odstavka 7 preambule in člena 3(1) Konvencije iz Espooja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Konvencija iz leta 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="104" PAGE.FIRST="7" DATE.PUB="1992">UL 1992, C 104, str. 7</REF.DOC.OJ>); v skladu s predlogom sklepa Sveta o odobritvi prve in druge spremembe Konvencije UN/ECE iz Espooja o presoji čezmejnih vplivov na okolje v imenu Evropske skupnosti (COM(2007) 470 final) je Skupnost ta sporazum odobrila <DATE ISO="19970627">27. junija 1997</DATE> z neobjavljenim sklepom Sveta, ki je bil, kot se zdi, opremljen z datumom <DATE ISO="19961015">15. oktober 1996</DATE> (glej predlog za prvi sklep Sveta v <REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="104" PAGE.FIRST="5" DATE.PUB="1992">UL 1992, C 104, str. 5</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> člena 6(4) Aarhuške konvencije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 4</REF.DOC.OJ>), odobrena s Sklepom Sveta 2005/370/ES z dne <DATE ISO="20050217">17. februarja 2005</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="124" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 124, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> in uvodne izjave 2 Direktive o PVO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej tudi moje sklepne predloge v združenih zadevah <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Comune di Corridonia in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑196/16 in C‑197/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:249">EU:C:2017:249</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Tretjič, morebitna hkratnost presoj na podlagi obeh direktiv ne pomeni, da je treba izvesti nepotrebne dvojne presoje. Nasprotno se lahko (in morajo) rezultati prve presoje na podlagi člena 11(2) Direktive SOP ponovno uporabijo v okviru druge presoje, če jih je (še) mogoče uporabiti pri tej drugi presoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110922">22. septembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Valčiukienė in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑295/10</NO.CASE>, ZOdl., <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:608">EU:C:2011:608</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150910">10. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Dimos Kropias Attikis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑473/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:582">EU:C:2015:582</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ali je določitev urbanega komasacijskega območja dejansko mogoče šteti za pomembno v smislu sodbe D’Oultremont, je odvisno od tega, kakšni pogoji so določeni z obstoječimi načrti, od katerih je mogoče odstopati. Bolj kot so ti pogoji pomembni, toliko pomembnejša je možnost odstopanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče mora tako preveriti, ali obstoječi načrti, od katerih je mogoče odstopati, glede na konkretne lokalne značilnosti nasprotujejo projektom, ki bi verjetno znatno vplivali na okolje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Sodišču zato predlagam, naj odloči:</TXT><P>Pravni akt, ki na določenem območju pri odobritvi projektov dopušča odstopanje od urbanističnih pogojev iz določenih načrtov, pomeni načrt ali program v smislu člena 2(a) Direktive 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje, če obstoječi načrti, od katerih je mogoče odstopati, glede na konkretne lokalne značilnosti nasprotujejo projektom, ki bi verjetno znatno vplivali na okolje.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>