EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.6.2021
COM(2021) 336 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o stanju priprav na celovito izvajanje novih pravnih podlag za schengenski informacijski sistem (SIS) v skladu s členom 66(4) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(4) Uredbe (EU) 2018/1862
1.UVOD
Evropski parlament in Svet sta 28. novembra 2018 sprejela tri nove uredbe o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: uredbe) 1 .
Komisija mora v skladu s členom 66(4) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(4) Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskemu parlamentu in Svetu letno predložiti poročilo o stanju priprav na celovito izvajanje uredb.
V prvem poročilu o stanju, sprejetem februarja 2020 2 , je opisano pripravljalno delo, ki so ga Komisija, agencije in države članice opravile od 1. januarja 2019 do 30. septembra 2019.
To drugo poročilo o stanju zajema obdobje od 1. oktobra 2019 do 30. septembra 2020 3 . Temelji na informacijah, ki so jih države članice in agencije navedle v vprašalnikih in raziskavah Komisije, ter rezultatih, doseženih na sestankih in delavnicah.
V različnih oddelkih je predstavljeno delo, ki so ga v obdobju poročanja opravile Komisija, države članice in agencije.
2.STANJE PRIPRAV NA IZVAJANJE UREDB
2.1.Priprava izvedbenih aktov, ki jih sprejme Komisija
2.1.1.Zahteve
Zahtevajo se ciljno usmerjene spremembe priročnika SIRENE 4 z namenom, da se Europolu omogoči izmenjava dopolnilnih informacij z uradi SIRENE, kot je navedeno v točki 9 člena 63 Uredbe (EU) 2018/1861 in v točki 7 člena 77 Uredbe (EU) 2018/1862.
Poleg tega morajo biti izvedbeni akti, ki so potrebni za popolno uporabo uredb, sprejeti, preden lahko začne delovati revidiran schengenski informacijski sistem v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(2) Uredbe (EU) 2018/1862. Zakonski rok za popolno uporabo revidiranega schengenskega informacijskega sistema je 28. december 2021.
2.1.2.Dokončanje tehničnih izvedbenih sklepov
Komisija je v obdobju poročanja v sodelovanju z agencijami in ustreznim odborom 5 dokončala izvedbene sklepe, ki so tehnični predpogoj za začetek delovanja revidiranega schengenskega informacijskega sistema.
2.1.3.Revizija priročnika SIRENE v dveh fazah
V obdobju poročanja je Komisija v sodelovanju z agencijami in odborom SIS-SIRENE dosegla pomemben napredek pri posodobitvi priročnika SIRENE, ki poteka v dveh fazah:
·faza I: ciljno usmerjene spremembe veljavnega priročnika SIRENE 6 z namenom, da se Europol vključi v izmenjavo dopolnilnih informacij z uradi SIRENE, kot je navedeno v točki 9 člena 63 Uredbe (EU) 2018/1861 in v točki 7 člena 77 Uredbe (EU) 2018/1862;
·faza II (ki bo končana kot predpogoj za začetek popolne uporabe revidiranega schengenskega informacijskega sistema): popolna revizija Priročnika SIRENE, vključno z vsemi novimi postopki, ki se zahtevajo glede na uredbe.
Komisija je v zvezi s ciljno usmerjenimi spremembami Priročnika SIRENE v fazi I pripravila posebna pravila za izmenjavo dopolnilnih informacij med Europolom in uradi SIRENE, zlasti glede:
·uporabe kod za ravnanje s podatki;
·zagotavljanja dopolnilnih informacij s strani Europola po ujemanju;
·zagotavljanja dopolnilnih informacij s strani uradov SIRENE po zadetku pri razpisih ukrepov, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji;
·postopkov za Europol, kadar mora pridobiti soglasje za uporabo podatkov in dopolnilnih informacij ali za njihovo izmenjavo s tretjimi državami;
·postopkov za Europol, kadar mora pridobiti soglasje za nadaljnjo hrambo dopolnilnih informacij ter
·zbiranja in zagotavljanja statističnih podatkov o izmenjavi dopolnilnih informacij s strani Europola.
Pripravljalno delo je bilo zaključeno v obdobju poročanja.
Komisija je v obdobju poročanja v zvezi s popolno revizijo Priročnika SIRENE v fazi II organizirala devet sestankov podskupine za SIRENE, da bi temeljito analizirala postopkovne zahteve, ki izhajajo iz uredb. Glavno pripravljalno delo je bilo končano v obdobju poročanja, vključno z revizijo obrazcev SIRENE (predlog, ki jih uradi SIRENE uporabljajo za strukturirano izmenjavo dopolnilnih informacij) in tehničnimi specifikacijami za izmenjavo obrazcev SIRENE.
Delo se bo nadaljevalo v naslednjem obdobju poročanja, da bi v odboru SIS-SIRENE dosegli dogovor o osnutku Priročnika SIRENE in revidiran Priročnik SIRENE sprejeli do konca naslednjega obdobja poročanja.
2.2.Razvoj centralnega SIS 7 in priprava testiranj s strani agencije eu-LISA
2.2.1.Naloge agencije eu-LISA
Agencija eu-LISA je pristojna za delovanje in razvoj centralnega SIS in ima ključno vlogo pri izvajanju uredb. Glavne naloge agencije eu-LISA so:
·posodabljanje tehnične dokumentacije za centralni SIS in interakcije med centralnim SIS in nacionalnimi sistemi v skladu z zahtevami iz uredb in izvedbenih aktov;
·izvajanje zahtevanih sprememb v centralnem SIS ter priprava, usklajevanje in izvajanje vseh testiranj v zvezi s centralnim SIS in interakcijami z nacionalnimi sistemi v tesnem sodelovanju z državami članicami in agencijami;
·dokončanje vseh testiranj, preden lahko začne delovati revidiran schengenski informacijski sistem v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(2) Uredbe (EU) 2018/1862.
2.2.2.Začetek delovanja prve izvedbene faze 8. januarja 2020
Agencija eu-LISA je 8. januarja 2020 v skladu z uredbami objavila prvo izdajo posodobitve centralnega SIS, s čimer je Europolu omogočen popoln dostop do vseh razpisov ukrepov, ustvarjenih v schengenskem informacijskem sistemu, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo pa vzpostavitev tehnične povezave s centralnim SIS, kot je zahtevano v točki 9 člena 63 Uredbe (EU) 2018/1861 in točkah 7 in 8 člena 77 Uredbe (EU) 2018/1862. Poleg tega je agencijam omogočen dostop do funkcije poizvedb po prstnih odtisih schengenskega informacijskega sistema.
2.2.3.Priprave za razvoj nebiometričnega dela centralnega SIS, ki bi začel delovati pred koncem leta 2021
Agencija eu-LISA je v obdobju poročanja organizirala deset srečanj foruma za upravljanje projektov z vsemi deležniki (Komisijo, državami članicami, Europolom, Eurojustom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo) ter zunanjim izvajalcem za usmerjanje razvoja in dokončanja tehničnih specifikacij v skladu s tehničnimi pravili, dogovorjenimi v ustreznem odboru.
Tehnične specifikacije za nebiometrični del revizije schengenskega informacijskega sistema so maja 2020 odobrili vsi deležniki, agencija eu-LISA pa je v obdobju poročanja začela razvijati zahtevane spremembe centralnega SIS.
2.2.4.Priprave za razvoj biometričnega dela centralnega SIS, ki bi začel delovati pred koncem leta 2021
Agencija eu-LISA je v obdobju poročanja organizirala devet posebnih sestankov z vsemi deležniki (Komisijo, državami članicami, Europolom, Eurojustom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo) ter zunanjim izvajalcem v zvezi s sistemom za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov. Biometrična komponenta tega sistema je začela delovati marca 2018, vendar uredbe zahtevajo pomembne spremembe. Zlasti bodo biometrične poizvedbe razširjene z novimi kategorijami daktiloskopskih podatkov (odtisi dlani, prstni sledovi in sledovi dlani).
Faza analiziranja in projektiranja, ki zajema predhodno delo na začetku projekta ter zahteve in specifikacije, je bila končana v obdobju poročanja z dokončanjem in odobritvijo tehničnih specifikacij 1. oktobra 2020. Začela se je druga faza, tj. „izvajanje“.
2.2.5.Pregled tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih informacij med uradi SIRENE
Za revizijo obrazcev s strani ustreznega odbora iz točke 2.1.3 je bila potrebna posodobitev tehničnih specifikacij za izmenjavo obrazcev in s tem povezane dokumentacije. V skladu s skupnim členom 15(3)(b) Uredbe (EU) 2018/1861 in Uredbe (EU) 2018/1862 je za vzdrževanje in posodabljanje tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih informacij med uradi SIRENE pristojna agencija eu-LISA.
Agencija eu-LISA je v obdobju poročanja organizirala pet delavnic z vsemi deležniki, v okviru katerih je bil septembra 2020 dosežen splošni dogovor o zahtevah. Dokončanje in odobritev tehničnih specifikacij in dokumentacije sta načrtovana do konca leta 2020.
2.2.6.Povzetek in tveganja
V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja, ko je agencija eu-LISA začela priprave na projekt z ustanovitvijo tehničnih skupin in organizacijo globalnega načrtovanja, delo na področju razvoja centralnega SIS poteka v skladu z uredbami.
Tehnične specifikacije so potrjene, razvija se nebiometrični del centralnega SIS. Tehnične specifikacije za biometrični del centralnega SIS so dokončane, razvoj se je začel. Oba dela tehničnih specifikacij bosta do konca leta 2020 združena v enotni dokument.
Kriza zaradi COVID-19 je s pomanjkanjem strojne opreme, zamudami pri dobavi strojne opreme, omejitvami potovanj in nedostopnostjo podatkovnih centrov agencije eu-LISA vplivala na splošno načrtovanje. Splošno načrtovanje za leti 2020 in 2021 je bilo ponovno prilagojeno, tako da bo leto 2021 do novembra, tj. po naslednjem obdobju poročanja, namenjeno testiranju z državami članicami in agencijami. V skladu s splošnim načrtovanjem je še vedno predvideno, da se končna izdaja revidiranega schengenskega informacijskega sistema v skladu z roki, določenimi v uredbah, začne izvajati do konca leta 2021.
2.3.Priprave držav članic
2.3.1.Obseg in zahteve
To poročilo zajema 25 držav članic EU in štiri pridružene schengenske države 8 , ki so v obdobju poročanja povezane s centralnim SIS, ter dve državi članici EU (Ciper in Irska), ki v obdobju poročanja nista bili povezani s centralnim SIS. 9
V skladu s členom 66(5)(c) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(5)(c) Uredbe 2018/1862 se zahteva, da morajo vse države članice, povezane s centralnim SIS, v svojih nacionalnih sistemih od 28. decembra 2020 izvajati funkcijo poizvedb v sistemu za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov schengenskega informacijskega sistema. Ta obveznost še ne velja za Ciper in Irsko, ker v obdobju poročanja še nista bila povezana s centralnim SIS.
Poleg tega morajo vse države članice, povezane s centralnim SIS, zagotoviti pravočasen razvoj nacionalnih sistemov v skladu z odobrenimi dokumenti in tehničnimi specifikacijami.
Države članice morajo uradno obvestiti Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov in izmenjavo dopolnilnih informacij v skladu s to uredbo, preden lahko revidirani schengenski informacijski sistem začne delovati v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(2) Uredbe (EU) 2018/1862.
2.3.2.Stanje uvajanja sistema za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov schengenskega informacijskega sistema (končano predvidoma do konca leta 2020)
Obveznost uvedbe funkcije poizvedb po prstnih odtisih schengenskega informacijskega sistema velja za 25 držav članic EU in štiri pridružene schengenske države (Ciper in Irska v sedanjem obdobju poročanja še nista zajeta).
Stanje do konca obdobja poročanja (sreda, 30. september 2020) je:
·22 od 29 sodelujočih držav je že uvedlo funkcijo poizvedb po prstnih odtisih;
·pet od 29 sodelujočih držav je načrtovalo uvedbo funkcije poizvedb po prstnih odtisih pred koncem leta 2020;
·dve od 29 sodelujočih držav sta načrtovali uvedbo funkcije poizvedb po prstnih odtisih v začetku leta 2021; zadevni državi sta navedli, da je zamuda posledica krize zaradi COVID-19.
2.3.3.Priprave na celovito izvajanje uredb (končane predvidoma pred koncem leta 2021)
Priprave držav članic so ključne, saj lahko Komisija v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 79(2) Uredbe (EU) 2018/1862 datum, s katerim začne delovati novi schengenski informacijski sistem, določi šele, ko jo države članice uradno obvestijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve.
Komisija je vse države članice EU in pridružene schengenske države pozvala, naj prek vprašalnika, poslanega septembra 2020, poročajo o pripravah, opravljenih na nacionalni ravni v obdobju poročanja. Odzvale so se vse države članice (31 respondentk).
Države članice so bile pozvane k prispevku na naslednjih področjih:
·načrtovanje in upravljanje projektov;
·notranje usklajevanje;
·ocena učinka v smislu proračuna, človeških virov, organizacije in nacionalne zakonodaje;
·tveganja.
Kar zadeva načrtovanje projektov, so skoraj vse države članice in pridružene schengenske države (29 od 31 respondentk) že začele določati ali so določile načrt projekta in povezane mejnike (15 več kot v letu 2019). Poleg tega je 28 od 31 respondentk vzpostavilo ali namerava v bližnji prihodnosti vzpostaviti posebno projektno skupino in je imenovalo oziroma bo imenovalo projektnega vodjo, medtem ko bodo preostale tri države izvajanje upravljale v okviru obstoječih oddelkov ali skupin. Velika večina respondentk (24) je v letu 2020 vzpostavila sodelovanje med pristojnimi organi na nacionalni ravni.
Kar zadeva oceno učinka, so države članice trenutno na različnih stopnjah priprav 10 :
ocena proračunskih posledic:
·14 držav članic je oceno končalo in dodelilo sorazmerni del proračuna;
·16 držav članic je oceno končalo, proračun pa bodo dodelile do konca leta 2020 ali v začetku leta 2021;
·ena država članica bo oceno začela pripravljati do konca leta 2020.
ocena potreb po človeških virih:
·17 držav članic je oceno končalo;
·9 držav članic bo oceno končalo do konca leta 2020 ali v letu 2021;
·pet držav članic bo oceno začelo pripravljati do konca leta 2021 ali ni navedlo datuma;
ocena organizacijskih potreb:
·pet držav članic je oceno končalo in sprejelo ukrepe za obvladovanje izvajanja;
·14 držav članic je oceno končalo, sprejeti pa morajo še ukrepe za obvladovanje izvajanja;
·9 držav članic bo oceno končalo do konca leta 2020 ali v začetku leta 2021;
·tri države članice so sporočile, da so začele pripravljati oceno, niso pa navedle končnega datuma;
ocena učinka na nacionalno zakonodajo:
·ena država članica je analizo končala in sprejela spremembe;
·16 držav članic je oceno končalo in začelo sprejemati spremembe;
·štiri države članice bodo oceno končale do konca leta 2020;
·sedem držav članic bo oceno končalo (v začetku) leta 2021;
·tri države članice bodo oceno končale do konca leta 2021.
2.3.4.Povzetek in tveganja
V obdobju poročanja so države članice izkazale napredek na vseh področjih priprave projekta za celovito izvajanje uredb. Države članice napredujejo pri analizi zahtev sistema, nekaj držav članic pa je v obdobju poročanja že začelo razvijati nacionalne sisteme. Odobritev tehničnih specifikacij za biometrični in nebiometrični del centralnega SIS v obdobju poročanja je državam članicam omogočila, da začnejo nacionalni razvoj. Kljub temu pa bo glavno delo opravljeno v naslednjem obdobju poročanja, ki se je začelo 1. oktobra 2020.
Večina držav članic bo uporabljala poizvedbo po prstnih odtisih od konca leta 2020, kot zahtevajo uredbe.
Države članice so v svojih odgovorih na vprašalnik izpostavile več tveganj in vprašanj v zvezi z uspešnostjo projekta na nacionalni ravni, kot so:
·posledice pandemije COVID-19 kot splošno tveganje za morebitne zamude;
·drzno zastavljeni časovni okviri in številni projekti, povezani z obsežnimi informacijskimi sistemi, s podobnimi roki;
·kadrovske težave, težave s postopki za oddajo javnih naročil in nekatera vprašanja v zvezi z notranjimi zakonodajnimi postopki.
Komisija in agencija eu-LISA bosta med rednimi sestanki povezanega odbora in foruma za upravljanje projektov še naprej natančno spremljali pripravljalne dejavnosti držav članic.
2.4.Agencije
2.4.1.Obseg in zahteve
Ta del poročila je osredotočen na priprave, ki jih izvajata Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo, saj so se določbe, ki vplivajo nanju, začele uporabljati že s koncem leta 2019. Spremembe, ki vplivajo na Eurojust, so minimalne in se bodo uporabljale šele od konca leta 2021. Eurojust prav tako ni odgovoril na vprašalnik, vendar ga bo treba vključiti v poročilo za naslednje obdobje poročanja.
2.4.2.Europol
Europol že uporablja schengenski informacijski sistem. Uredbe vključujejo spremembe za Europol na naslednjih dveh področjih:
·dostop do vseh kategorij razpisov ukrepov in
·povezava z omrežjem SIRENE.
Nove določbe se uporabljajo od konca leta 2019.
Europol je do konca novembra 2019 končal tehnične priprave za omogočitev dostopa obstoječega iskalnega vmesnika do vseh razpisov ukrepov. Europolu je bil januarja 2020 omogočen tehnični dostop do vseh vrst razpisov ukrepov v okviru novega schengenskega informacijskega sistema. Europol je po pozitivnem izidu predhodnega posvetovalnega postopka z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v obdobju poročanja ta dostop omogočil svojim končnim uporabnikom.
Prvotni cilj Europola je bil, da bi bil za povezavo z omrežjem SIRENE pripravljen do konca leta 2020. Vendar pa so se priprave za vzpostavitev funkcije SIRENE pri Europolu nadaljevale skozi vse leto 2020. Europol trenutno preoblikuje notranje poslovne procese, na katere bo vplival pretok informacij SIRENE, in potrjuje podrobne zahteve za integracijo posredovalnika elektronske pošte SIRENE v notranje okolje Europola. Začasna rešitev za omogočanje pridobivanja, obdelave in pošiljanja sporočil SIRENE naj bi bila v skladu z načrti pripravljena za testiranje do konca leta 2020, Europol pa naj bi bil za izvajanje celotne funkcije SIRENE pripravljen do konca leta 2021, ne do konca leta 2020, kot je bilo načrtovano prej.
2.4.3.Evropska agencija za mejno in obalno stražo
Na podlagi uredb imajo člani skupin, ki jih napoti Evropska agencija za mejno in obalno stražo, od konca leta 2019 pravico do dostopa do vseh kategorij razpisov ukrepov. Člani navedenih skupin morajo do schengenskega informacijskega sistema dostopati prek tehničnega vmesnika, ki ga je vzpostavila in ga vzdržuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Agencija je v letu 2019 izvedla vse priprave v obliki projekta, razdeljenega na več delov.
V obdobju poročanja je Evropska agencija za mejno in obalno stražo izvedla naslednje dejavnosti:
·odobritev končne različice dokumenta o začetku projekta avgusta 2020;
·februarja 2020 se je začel omejeni postopek za okvirno pogodbo za razvoj programske rešitve za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo; postopek je bil odložen zaradi COVID-19, ponudbe ponudnikov pa naj bi prispele do konca oktobra 2020;
·javni razpis za nakup bralnikov dokumentov in skenerjev prstnih odtisov bo ponovno objavljen do konca oktobra 2020;
·projektna skupina je pripravila prvi osnutek standardnih postopkov delovanja, o katerem se je Evropska agencija za mejno in obalno stražo notranje posvetovala; posvetovanja v državah članicah še potekajo;
·agencija eu-LISA je dobavila novo strojno opremo za omrežno povezavo s schengenskim informacijskim sistemom in organizirala tehnične delavnice za ključne predstavnike agencije.
V nasprotju z oceno iz leta 2019 je zdaj skupno trajanje projekta ocenjeno na 31 mesecev, končni datum dobave pa je maj 2022. Prvi večji rezultat projekta (tj. spletna aplikacija za poizvedbe) naj bi bil uresničen novembra 2021.
3.SKLEPNE UGOTOVITVE
V drugem obdobju poročanja (30. september 2019–30. september 2020) so različni deležniki dosegli znaten napredek v smeri izvajanja uredb v skladu z določenimi mejniki:
1)izvedbena faza I (od konca leta 2019): agencija eu-LISA je do 8. januarja 2020 dokončala potrebne priprave, da se popolni dostop do schengenskega informacijskega sistema razširi na Europol ter da se Evropski agenciji za mejno in obalno stražo omogoči povezava s schengenskim informacijskim sistemom; Europol ima dostop do vseh kategorij razpisov ukrepov; Evropska agencija za mejno in obalno stražo je projekt nadaljevala, da bi članom svojih skupin omogočila dostop do schengenskega informacijskega sistema v novembru 2021;
2)izvedbena faza II (do konca leta 2020): ob koncu obdobja poročanja je 22 držav članic uvedlo funkcijo poizvedb po prstnih odtisih; pet držav članic namerava to funkcijo uvesti do konca leta 2020; ocenjeno je, da bo pri dveh državah članico prišlo do krajše zamude pri izvajanju (začetek leta 2021);
3)izvedbena faza III (do konca leta 2021): v obdobju poročanja sta Komisija in agencija eu-LISA usklajevali nadaljevanje dejavnosti za pripravo izvedbenih ukrepov in tehničnih specifikacij, potrebnih za celovito izvajanje uredb; zaradi dokončanja nekaterih glavnih mejnikov pri pripravljalnem delu leta 2020 (tehnični izvedbeni akti in tehnične specifikacije) so države članice lahko pričele razvijati spremembe na nacionalni ravni, da bi bile pripravljene na začetek delovanja do konca leta 2021.
Pandemija COVID-19 je prekinila časovni načrt izvajanja, vendar so se ukrepi, ki so jih v zadnjih mesecih uvedle Komisija, agencija eu-LISA in države članice, za zdaj izkazali za učinkovite in zmanjšali negativni vpliv na centralni in nacionalni ravni.
Dve državi članici sta sporočili, da ne bosta mogli uvesti funkcije poizvedb po prstnih odtisih do konca leta 2020, kot zahteva Uredba. Vendar pa je zamuda ocenjena na nekaj mesecev, zato naj uvedba ne bi trajala dlje kot do začetka leta 2021.
Komisija bo še naprej neposredno sodelovala na politični in tehnični ravni ter v sodelovanju z upravnim odborom agencije eu-LISA spremljala napredek pri izvajanju revidiranega schengenskega informacijskega sistema v okviru interoperabilnosti informacijskih sistemov za meje in varnost.
Tretje poročilo o stanju bo opisovalo dejavnosti deležnikov v naslednjem obdobju poročanja, od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021.