European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/1810

29.2.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/1810)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Grignan-les-Adhémar“

PDO-FR-A0929-AM03

Datum obvestila: 7. december 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje in območje v neposredni bližini

Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-Lès-Adhémar“ je v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 1 Geografsko območje in točka 3 Območje v neposredni bližini, brez drugih sprememb dopolnjeno s sklicem na uradni geografski kodeks iz leta 2023.

Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu v različici, veljavni leta 2023, ki ga objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

V enotnem dokumentu je ta sklic vključen v točki Geografsko območje in Dodatni pogoji – območje v neposredni bližini.

2.   Razmejeno območje parcel

Poglavje I specifikacije proizvoda za označbo „Grignan-Lès-Adhémar“ je brez drugih sprememb dopolnjeno v oddelku IV Območja, na katerih se izvajajo različni postopki, točka 2 Razmejeno območje parcel, in sicer s popravkom datuma, ko je pristojni nacionalni organ odobril razmejeno območje parcel na geografskem območju proizvodnje. Razmejitev parcel zajema opredelitev parcel na geografskem območju proizvodnje, primernih za proizvodnjo te zaščitene označbe porekla. Geografsko območje ni bilo spremenjeno.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Prehodni ukrepi

Poglavje I specifikacije proizvoda, oddelek XI Prehodni ukrepi, je dopolnjeno, da bi se po spremembi razmejitve parcel dodal prehodni ukrep, s katerim se izvajalcem, katerih parcele so bile zasajene pred spremembo in so izključene z razmejenega območja parcel za označbo, omogoči uporaba označbe najpozneje do trgatve 2053, če upoštevajo vse druge določbe specifikacije proizvoda.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Podatki o nadzornem organu

Poglavje III specifikacije proizvoda je v oddelku II Podatki o nadzornem organu spremenjeno z navedbo, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja inštitut INAO.

Ta podrobna določitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Grignan-les-Adhémar

2.   Vrsta geografske označbe:

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Analitski opis

KRATEK OPIS

Vina z označbo „Grignan-les-Adhémar“ so mirna vina, ki so na voljo kot rdeča, rosé ali bela vina. Rdeča vina imajo najmanj 12-% volumenski delež naravnega alkohola, bela vina in vina rosé pa 11,5-%.

Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinu po vrenju je največ:

—

pri belih vinih in vinih rosé: 4 g/l,

—

pri rdečih vinih z največ 14-% volumenskim deležem naravnega alkohola: 3 g/l,

—

pri rdečih vinih z več kot 14-% volumenskim deležem naravnega alkohola: 4 g/l.

V fazi pakiranja vsebnost hlapnih kislih v vinih znaša največ:

—

18,37 miliekvivalenta na liter pri rdečih vinih, — 14,28 miliekvivalenta na liter pri belih vinih in vinih rosé.

—

Rdeča vina imajo v fazi pakiranja:

— indeks skupnih polifenolov (DO 280 nm) 40 ali več,

— spremenjeno intenzivnost barve (DO 420 nm + DO 520 nm + DO 620 nm) nad 5,

— največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinih ne presega 13 %.

Druga analitska merila upoštevajo vrednosti iz evropskih predpisov.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

 

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

2.   Organoleptični opis

KRATEK OPIS

Vsi ti proizvodi so zaradi senzoričnih lastnosti povezani z veliko družino vin iz doline Rone, če obstajajo podobnosti v tleh in sortnem sestavu.

Vendar posebnost rdečih vin zaznamuje zlasti vsebnost sorte grenache N, ki je tu zasajena vse do skrajnih meja, kjer lahko še dozori, ter prinaša prefinjenost, elegantno sadnost in okroglost. Zvrst dopolnjuje sorta syrah N, ki poskrbi za taninsko strukturo, intenzivno barvo ter fine rastlinske in cvetlične vonje. Ta rdeča vina se lahko pijejo mlada, zaradi velikega deleža sorte syrah N pa imajo potencial za staranje te kontrolirane označbe porekla z južnega dela vinorodnega območja doline Rone.

Bledo rožnata do svetlo rdeča vina rosé, pridobljena s stiskanjem ali iztokom samotoka (saignée), so sadna in elegantna. So svežega in mehkega okusa, v njih pa prevladujejo arome rdečega jagodičja.

Bela vina so pridobljena z zvrščanjem po eni strani južnofrancoskih sort vinske trte, kot so bourboulenc B, grenache B ali clairette B, in po drugi strani bolj severnofrancoskih sort vinske trte, ko so marsanne B, roussanne B ali viognier B. Iz tega izbora sort, ki ponuja številne kombinacije, je mogoče pridobiti suha bela vina z veliko aromatično kompleksnostjo (cvetlično, sadno, mineralno itd.) in kislinami, ki se vedno izravnajo z njihovo okroglostjo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

 

Najnižja vsebnost skupnih kislin

 

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1)   Pridelovalna praksa

Gostota zasaditve

—

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra.

— Razmik med trsi v isti vrsti ne sme biti manjši od 1 metra in večji od 1,50 metra.

Pravila rezi

Splošne določbe:

—

Trsi se obrezujejo s kratko rezjo (kotlasta ali kordonska gojitvena oblika royat) z največ 12 očesi na trs.

—

Med obdobjem vzgoje kordonske gojitvene oblike royat, ki je omejeno na dve leti, je dovoljena rez guyot.

—

Za parcele, zasajene od 1. avgusta 2022, višina kordona ne presega 70 cm.

Posebne določbe:

—

Poleg tega se lahko sorti viognier B in syrah N obrezujeta z rezjo enojni guyot z največ desetimi očesi na šparonu in enim reznikom z največ dvema očesoma.

Pravila oblikovanja v špalir

Oblikovanje v špalir je obvezno za sorte marsanne B, marselan N, roussanne B, syrah N in viognier B, tj. z najmanj eno nosilno žico in eno vrsto opornih žic (gojitvena oblika, imenovana „dvignjena raven vezanja“).

Namakanje se lahko dovoli.

2)   Posebni enološki postopek

—

Za rdeča vina so dovoljene odvzemalne obogatitvene tehnike do koncentracije 10 %.

—

Pri pripravi vin rosé je uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, dovoljena pri proizvajalcu vina, in sicer izključno za prešanec in v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % celotne količine vina, ki jo zadevni izvajalec proizvede v zadevni trgatvi.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

58 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Drôme po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023:

Allan, La Baume-de-Transit, Chamaret, Chantemerle-lès-Grignan, Châteauneuf-du-Rhône, Clansayes, Colonzelle, Donzère, La Garde-Adhémar, Les Granges-Gontardes, Grignan, Malataverne, Montségur-sur-Lauzon, Réauville, Roche-Saint-Secret-Béconne, Roussas, Saint-Paul-Trois-Châteaux, Saint-Restitut, Salles-sous-Bois, Solérieux in Valaurie.

7.   Sorte vinske trte

Bourboulenc B – doucillon blanc

Carignan N

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Grenache N

Grenache blanc B

Marsanne B

Marselan N

Mourvèdre N – monastrell

Roussanne B

Syrah N – shiraz

Viognier B

8.   Opis povezave

8.1.   Naravni in človeški dejavniki, ki prispevajo k povezavi

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje označbe „Grignan-les-Adhémar“ leži v osrčju pokrajine Drôme Provençale, na prehodnem območju in križišču med sedanjo pokrajino Dauphiné in grofijo Venaissin ter Centralnim masivom in predalpskim svetom. Razprostira se na levem bregu reke Rone, južno od Montélimarja in severno od Bollèna v departmaju Drôme ter obsega ozemlje 21 občin med Rono na zahodu in Enclave des Papes na vzhodu. Oblika površja zmerne nadmorske višine, ki v povprečju meri 200 m, je izmenično ponekod ravninska, ponekod gričevnata.

Matično podlago celotnega geografskega območja sestavljajo pretežno formacije iz srednjega miocena. To so na vzhodu (občini Grignan in Colonzelle) laporni peščenjak in lapor s plastmi molas, imenovan grignanske molase. V osrednjem delu tem helvetskim usedlinam nato sledita pesek in rumenkasti peščenjak (pečina Saffres) v občini Valréas. Na njih nastanejo rahla peščena bolj ali manj globoka tla, revna z zalogami mineralov.

Na jugu izstopa občina La Baume-de-Transit, v kateri so würmske terase z glinasto-apnenčastimi prodnatimi tlemi, ki jih je odložila reka Aygues, na zahodu pa so fluvialne terase reke Rone.

Na severu se starejše fluvialne terase naslanjajo ob apnenčaste griče, ki zapirajo dolino Rone in so deloma prekriti z apnenčastimi melišči, nastalimi pri teh tokovih. Na teh ozemljih z revnimi in pustimi tlemi je rasla gariga (bois des Mattes). Razmeroma pozno, v desetletju med letoma 1960 in 1970, so jih načrtno zasadili z vinsko trto.

Splošno podnebje tega območja je mejno. Je sredozemsko, proti severu te pokrajine pa bolj ali manj slabi, kar sovpada s severnofrancosko mejo gojenja oljk in sorte grenache N.

Padavine so neredne, njihova povprečna letna količina se giblje med 700 milimetri in 1 000 milimetri.

Letno povprečje blagih temperatur znaša približno 13 °C, osončenost je velika s približno 2 500 urami sonca na leto. Pogosti veter (predvsem mistral) povečuje sušnost gričev, neredko zasajenih z vinsko trto.

To podnebje poleg tega zaznamujejo celinski vplivi, ki nastanejo zaradi niza gričev, ki omejujejo dolino Rone, zaradi česar so zime ostrejše.

Zaradi nasada vinogradov na podnebni meji se lokalne razmere razlikujejo po nadmorski višini in topografskih razmerah.

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Med številnimi rimskimi ostalinami, ki pričajo o prisotnosti vinogradov in vina na tem območju, je za imenitno zgodovino lokalnega vinorodnega območja nesporno najdragocenejše odkritje pomembne vinogradniške kmetije v občini Donzère, v osrčju tega območja, leta 1983.

To vinorodno območje je doživljalo razcvet od svojih antičnih začetkov. Leta 1850 je njegova skupna površina obsegala 2 500 hektarov. Vendar ga je tako kot druga francoska vinorodna območja v celoti prizadela epidemija trtne uši leta 1885. Kljub dokaj majhnemu zanimanju za vinsko trto se je peščica dinamičnih vinogradnikov, zvestih vinogradniškim in vinarskim tradicijam pokrajine, usmerila v kakovostno vinogradništvo.

Tako je bil leta 1962 pri nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost vložen zahtevek za priznanje regionalnega vina z označbo porekla „vin délimité de qualité supérieure“ (vino višje kakovosti z razmejenega območja) „Coteaux du Tricastin“.

Ta zahtevek je bil uradno sprejet z odlokom z dne 13. marca 1964, s katerim so bili določeni pogoji za proizvodnjo te označbe.

Deset let pozneje so proizvajalci izpopolnili sortni sestav po vinogradniških legah, prilagodili in izboljšali tehnike proizvodnje ter 27. julija 1973 pridobili priznanje kontrolirane označbe porekla.

V obdobju 1970–1980 je vinorodno območje doživelo nov razcvet, proizvodnja pa se je hitro povečala, in sicer s 53 000 hektolitrov leta 1976 na 78 000 hektolitrov leta 1983.

Sprememba imena kontrolirane označbe porekla iz „Coteaux du Tricastin“ v „Grignan-les-Adhémar“, ki so si jo proizvajalci že dolgo želeli, je bila uradno potrjena z odlokom z dne 16. novembra 2010.

Leta 2010 je vinorodno območje pokrivalo 2 600 hektarov, proizvodnja, ki je v povprečju znašala 55 000 hektolitrov, pa je bila razdeljena med približno 40 zasebnih in 12 zadružnih kleti. Vina s kontrolirano označbo porekla „Grignan-les-Adhémar“ so v treh barvah, čeprav se večinoma, približno 75 % proizvedenih količin leta 2008, proizvaja rdeče vino.

Z novimi nasadi se postopno razvija proizvodnja suhih belih vin, ki je prav tako leta 2008 znašala 7 % proizvedenih količin.

8.2.   Medsebojni vzročni vplivi

Med pokrajino Dauphiné in Provanso se na desnem bregu Rone razprostira vinorodno območje, kjer se čutijo sredozemski vplivi pokrajine Drôme Provençale. To vinorodno območje zaznamujejo pogosto južnofrancoske sorte vinske trte, posajene na skrajni meji, kjer lahko dozorijo, njihova posebnost pa je povezana s tem, da proizvajalci ohranjajo nasade na zmerni nadmorski višini in najbolj sončnih legah.

Zelo stari izvor tega vinorodnega območja ter predvsem znanje in izkušnje pri pridelavi vina so dokazani že od predrimske Galije, in sicer z odkritjem ene od najstarejših tako imenovanih vinogradniških vil antičnega sveta.

To znanje in izkušnje so se skozi zgodovino prenašali po celotnem območju Tricastina, generacije proizvajalcev pa so vinograde znale ohranjati kljub resnim grožnjam. Zaradi ene od teh groženj, tj. trtne uši, so nastali sindikati proizvajalcev, ki so se naučili, kako si določiti skupna pravila, ki omogočajo razvoj kakovostne proizvodnje.

Napredek pri tem sodelovanju se je kazal s priznanjem označbe porekla za vina s tega vinorodnega območja, najprej „vin délimité de qualité supérieure“ (vino višje kakovosti z razmejenega območja), nato pa „appellation d'origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Coteaux du Tricastin“, in to v obdobju, ko bi bilo po zahtevah povpraševanja prej utemeljeno povečati proizvodnjo kot izbrati kakovost, povezano s poreklom.

Vsa vina se proizvajajo iz potrganega grozdja, ki izvira s skrbno izbranih parcel, in z zvrščanjem več sort vinske trte, zasajenih na parcelah z revnimi, pogosto prepustnimi in vročimi tlemi. Te lastnosti prispevajo k izvirnosti rdečih vin, ki so mehka, sadna, vendar vseeno z dobrim ogrodjem, suhim belim vinom z značilnim južnofrancoskim značajem pa dajejo širok razpon arom; vina rosé so podobna rdečim vinom, so nežna in sadna.

Ta vina so že dolgo znana po kakovosti in ugledu, čeprav se je njihova identiteta zaradi delnih imen, ki so poudarjala bodisi ime posamezne občine bodisi ime celotne pokrajine, skozi čas spreminjala.

Tako se je ime kontrolirane označbe porekla leta 2010 po večletnih pozivih proizvajalcev spremenilo v „Grignan-les-Adhémar“, s čimer se je povezava med geografskim jedrom tega območja in vini znova osredotočila na občino Grignan, katere zgodovina je povezana z družino Adhémar de Grignan. François de Castellane Adhémar, grof Grignanski, guverner Provanse v 17. stoletju, ki je bil od leta 1669 dalje poročen s hčerko Madame de Sévigné, je namreč prispeval k neločljivi povezanosti družinskega imena in občine Grignan.

V delu Histoire naturelle de la province de Dauphiné (Kulturna zgodovina pokrajine Dauphiné), ki ga je leta 1781 napisal Faujas de Saint-Fonds, se omenjajo slavna vina, znana pod imenom „vins de Donzère“ (Donzèrska vina), proizvedena v občini, po kateri so dobila ime: „… najslavnejši okoliši so Roussettes, Suel, Figerasse in Javalin, ki ležijo na različnih gričih in obsegajo približno pol (stare) milje na tleh z veliko kamenja in proda.“ Nekoliko pozneje je zapisano: „Tudi na ravnini Grès […] se prideluje dobro vino, čeprav je treba vina iz okolišev Opplilias, Borillon in Lerminas zmešati z vinom iz Grèsa.“ V nadaljevanju izvemo, da so ta vina že priznana in cenjena zunaj geografskega območja in včasih tudi precej dlje: „Donzèrska vina se izvažajo v Pariz, Lyon, Grenoble, v pokrajini Velay in Vivarais; ne branijo se niti prevoza po morju, saj so bila poslana v Carigrad, in to zelo uspešno.“ Avtor v tem istem delu ocenjuje, da iz tedanjih sort vinske trte (clairette, picardan, rosani) „nastane izvrstno belo vino“.

Poročilo o vinorodnem območju Château-Bizard, ki leži v občini Allan, iz leta 1896 umešča vina s poreklom iz občin Allan, Roussas in La Garde-Adhémar na isto raven kot druga vina, ki jim reče vina z Ronskega brega. Vina iz občine Allan so omenjena tudi v Jullienovi topografiji francoskih vinogradov (1822). Avtor jih razvršča takoj za označbi „Ermitage“ in „Côte-Rôtie“. G. Foex je v vinogradniški razpravi (1895) na strani 811 omenil vinograde občine Allan ter izpostavil podobnosti med vinom iz tega vinograda in tistim z označbo „Châteauneuf-du-Pape“.

Občina Grignan, geografsko jedro kontrolirane označbe porekla, ki so ga v zgodovini vinorodnega območja zelo pogosto omenjali, je svojo vinogradniško prepoznavnost znova osvojila zaradi prizadevanj proizvajalcev za kakovost. To se kaže zlasti v številnih prireditvah, ki tam potekajo, in odprtju hiše vin Maison des Vins „Grignan-les-Adhémar .“

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2023 obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Ardèche: Alba-la-Romaine, Aubignas, Bidon, Bourg-Saint-Andéol, Gras, Larnas, Ruoms, Saint-Just-d’Ardèche, Saint-Marcel-d’Ardèche, Saint-Martin-d’Ardèche, Saint-Montan, Saint-Remèze, Saint-Thomé, Le Teil, Valvignières in Viviers,

—

departma Drôme: Aleyrac, Arpavon, Aubres, La Bégude-de-Mazenc, Bouchet, Châteauneuf-de-Bordette, Condorcet, Curnier, Dieulefit, Espeluche, Eyroles, Eyzahut, Mirabel-aux-Baronnies, Montaulieu, Montboucher-sur-Jabron, Montbrison-sur-Lez, Montélimar, Montjoux, Montjoyer, Nyons, Le Pègue, Piégon, Pierrelatte, Les Pilles, Le Poët-Laval, Pont-de-Barret, Portes-en-Valdaine, Puygiron, Rochebaudin, Rochefort-en-Valdaine, Rochegude, Rousset-les-Vignes, Saint-Ferréol-Trente-Pas, Saint-Gervais-sur-Roubion, Sainte-Jalle, Saint-Maurice-sur-Eygues, Saint-Pantaléon-les-Vignes, Salettes, Souspierre, Suze-la-Rousse, Taulignan, Teyssières, La Touche, Tulette, Valouse, Venterol, Vesc in Vinsobres,

—

departma Gard: Ples Saint-Esprit in Saint-Paulet-de-Caisson,

—

departma Vaucluse: Bollène, Buisson, Cairanne, Entrechaux, Faucon, Gigondas, Grillon, Lagarde-Paréol, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Mondragon, Mornas, Puyméras, Rasteau, Richerenches, Roaix, Sablet, Saint-Marcellin-lès-Vaison, Saint-Romain-en-Viennois, Saint-Roman-de-Malegarde, Sainte-Cécile-les-Vignes, Séguret, Travaillan, Vacqueyras, Vaison-la-Romaine, Valréas, Villedieu, Violès in Visan.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko pod pogoji iz sporazuma med različnimi zadevnimi organi za zaščito in upravljanje navede večja geografska enota „Vignobles de la Vallée du Rhône“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-f57bb70c-e0a8-44c0-bc75-3aeca81c658d


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str.2


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1810/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)