(1)

Direktiva 2003/87/ES je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2023/959 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi se uskladila z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (3), v kateri je določen cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

(2)

Določiti bi bilo treba merila in zahteve, potrebne za to, da se toplogredni plini štejejo za trajno kemično vezane v proizvodu.

(3)

Sedanji postopki zajemanja in uporabe za trajno shranjevanje se uporabljajo samo za emisije CO2, saj drugih toplogrednih plinov, kot sta CH4 ali N2O, ni treba trajno shranjevati, da bi se njihove emisije zmanjšale. Ker kemijske reakcije med postopkom uporabe lahko povzročijo kemično pretvorbo molekule CO2, bi bilo treba upoštevati tudi ogljikove atome, ki so postali kemično vezani.

(4)

Zagotoviti je treba, da emisije CO2, ki so postale trajno kemično vezane v proizvodu, zagotavljajo podobne podnebne koristi kot geološko shranjevanje, pri čemer je treba upoštevati različno naravo teh različnih pristopov. Zato bi moral ta CO2 ostati trajno kemično vezan v proizvodu vsaj več stoletij ali dlje, in sicer na podlagi vrste kemične vezi in običajne uporabe ter verjetne obdelave ob koncu življenjske dobe zadevnega proizvoda.

(5)

Zaradi različnih običajnih uporab in poti ob koncu življenjske dobe proizvodov, proizvedenih iz zajetega CO2, bodo nastale različne verjetne možnosti, da se bo shranjeni ogljik, vgrajen v proizvod, sprostil. Izpusti lahko nastanejo zaradi zgorevanja, bodisi kot sestavni del uporabe proizvoda, kot velja za sintetična goriva, bodisi ob odstranjevanju, na primer s sežiganjem odpadkov. Za zagotovitev, da ogljik, shranjen v proizvodu, ostane trajno kemično vezan in vsaj nekaj stoletij ne vstopi v ozračje, bi moral biti CO2 vezan v proizvodih, ki imajo pri običajni uporabi dolgo življenjsko dobo in se pri kateri koli običajni dejavnosti ob koncu življenjske dobe odstranijo na način, ki ni sežig, kar bi sprostilo shranjeni ogljik v ozračje.

(6)

Kemijske lastnosti mineralnih karbonatov, kot sta kalcijev karbonat ali magnezijev karbonat, zagotavljajo močne kemične vezi, ki, razen če so izpostavljene visokim temperaturam ali močnim kislinam, omogočajo, da se ogljik šteje za trajno kemično vezanega. Zato bi mineralizacija ogljikovega dioksida povzročila izjemno dolgo zadrževanje ogljika v karbonatnih kamninah, ki se v normalnih pogojih ne bi sprostil v ozračje (4).

(7)

Pogoji v sežigalnicah odpadkov zadostujejo, da se začne reakcija razogljičenja. Zato se ogljik, zajet in uporabljen v proizvodih, katerih znaten delež obdelave ob koncu življenjske dobe predstavlja sežig, ne bi smel šteti za trajno kemično vezanega.

(8)

Proizvodi, ki temeljijo na mineralnih karbonatih in se uporabljajo za gradbene proizvode, kot so agregati, cement, beton, opeke ali ploščice, imajo dolgo življenjsko dobo in se lahko uporabljajo več desetletij do stoletij. Taki proizvodi ob koncu življenjske dobe spadajo v kategorijo gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov v skladu s seznamom odpadkov (5). Glede na najnovejšo oceno Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (6) je povprečna obdelava mineralnih frakcij gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ob koncu življenjske dobe v Uniji sestavljena iz recikliranja (79 %), zasipanja (10 %) in odlaganja na odlagališčih (11 %). Zato bi bilo treba zajeti CO2, ki se uporablja pri proizvodnji mineralnih karbonatov ter v gradbenih proizvodih, šteti za trajno kemično vezanega v proizvodu.

(9)

Seznam proizvodov, za katere se šteje, da izpolnjujejo merila iz člena 12(3b) Direktive 2003/87/ES, bi bilo treba pregledati in po potrebi posodobiti na podlagi ustreznega tehnološkega razvoja in inovacij na področju trajnega shranjevanja ogljika v proizvodih, izboljšanih praks spremljanja, poročanja in preverjanja, s katerimi se lahko potrdi trajnost shranjevanja, ter izkušenj pri izvajanju te uredbe –

(1)

„zajemanje“ pomeni vsak tehnološki proces ali postopek, ki je potreben za zajemanje in po potrebi obdelavo ali čiščenje pred uporabo CO2, ki nastane pri dejavnostih s področja uporabe Direktive 2003/87/ES;

(2)

„uporaba“ pomeni vsak tehnološki postopek ali prakso, pri kateri se zajeti CO2 uporablja kot surovina za proizvodnjo proizvodov;

(3)

„kemično vezan“ pomeni, da je CO2 kemično pretvorjen tako, da je ogljikov atom kemično fiksiran z močnimi vezmi na način, ki preprečuje njegov vpliv na globalno segrevanje;

(4)

„proizvod“ pomeni blago ali materiale, vključno z vmesnimi izdelki in proizvodi, pridobljenimi iz materialov, ki s kemično vezavo uporabljajo CO2 ali ogljikove atome, pridobljene iz CO2;

(5)

„gradbeni proizvod“ pomeni vsako oblikovano ali brezoblično fizično blago, dano na trg za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele;

(6)

„običajna uporaba“ pomeni vsak način, za katerega se od končnega uporabnika pričakuje, da ga bo običajno uporabljal glede na značilnosti proizvoda;

(7)

„običajna dejavnost po koncu življenjske dobe proizvoda“ pomeni vsako prevladujočo obdelavo proizvoda, potem ko ga končni uporabnik zavrže ob upoštevanju ustreznih praks ravnanja z odpadki in veljavne zakonodaje.