Začasna izdaja

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

ANDREE BIONDIJA,

predstavljeni 2. julija 2026(1)

Zadeva C‑530/25 P

German Khan

proti

Svetu Evropske unije

„ Pritožba – Omejevalni ukrepi zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini – Zamrznitev sredstev in gospodarskih virov – Vodilni poslovneži, ki delujejo v Rusiji – Poslovneži, vključeni v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije – Pojem ‚vodilni‘ – Pojem ‚gospodarski sektor, ki zagotavlja znaten vir prihodka vladi Ruske federacije‘ – Pravna podlaga – Člen 29 PDEU – Člen 215(2) PDEU – Obveznost obrazložitve – Podaljšanje ukrepov – Pogoji – Dokazno breme “

Kazalo

I. Uvod

II. Dejansko stanje, izpodbijana sodba, postopek pred Sodiščem in predlogi strank

III. Pritožba

A. Sedmi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri razlagi spremenjenega merila (g)

1. Povzetek argumentacije strank

2. Presoja

a) Pojem „vodilni“ v smislu prvotnega merila (g)

b) Jezikovna, sistematična, zgodovinska in teleološka razlaga pojma „vodilni“ v smislu prvega dela spremenjenega merila (g)

c) Predlog v zvezi z analizo pojma „vodilni“ v smislu spremenjenega merila (g)

d) Očitek, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage spremenjenega merila (g)

B. Šesti pritožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve, izkrivljanje dokazov in kršitev prvotnega merila (g), ker naj bi Splošno sodišče razsodilo, da je bila trditev, da je bil G. Khan vključen v sektor, ki vladi Ruske federacije zagotavlja znaten vir prihodkov, zadostno dokazana

1. Povzetek argumentacije strank

2. Presoja

a) Dopustnost šestega pritožbenega razloga na splošno in konkretno očitka, ki se nanaša na izkrivljanje dokazov

b) Vsebinska presoja

1) Opredelitev banke Alfa Bank kot največje ruske davčne zavezanke in pogoj v zvezi z „gospodarskim sektorjem, ki zagotavlja znaten vir prihodka vladi Ruske federacije“ v smislu prvotnega merila (g)

2) Zatrjevana kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo ima Splošno sodišče

3) Znatnost prihodkov, ki jih je bančni sektor zagotovil vladi Ruske federacije

4) Očitek, da podatki o letnih prihodkih bančnega sektorja niso bili aktualni

C. Deseti pritožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve in napačna uporaba prava v zvezi s kršitvijo spremenjenega merila (g)

1. Povzetek argumentacije strank

2. Pregled razvoja razlogov za uvrstitev G. Khana in pravnega okvira aktov o ohranitvi uvrstitve

3. Presoja

a) Akta iz septembra 2023 in očitek, ki se nanaša na nezadostno obrazložitev v izpodbijani sodbi glede vprašanja, ali je Svet predložil dokaz, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva dveh družb s sedežem v Rusiji

1) Zatrjevana kršitev obveznosti obrazložitve v ožjem smislu

2) Poglobljena razlaga trditve o nezadostnosti obrazložitve izpodbijane sodbe

b) Akta iz marca 2024 in očitek, ki se nanaša na neobstoj obrazložitve izpodbijane sodbe, ker naj se Splošno sodišče ne bi prepričalo, ali je bil razlog, v skladu s katerim je G. Khan še naprej upravljal sredstva v Rusiji, podprt z dokazi

1) Dopustnost

2) Vsebinska presoja

c) Akta iz septembra 2024 in očitek, ki se nanaša na neobstoj obrazložitve, ker naj Splošno sodišče ne bi preverilo, ali je bil razlog, v skladu s katerim je G. Khan še naprej upravljal sredstva skupine Alfa Group, podprt z dokazi

1) Dopustnost

2) Vsebinska presoja

4. Predlog v zvezi s šestim pritožbenim razlogom

IV. Predlog

I. Uvod

1. Svet Evropske unije v nenehnem prizadevanju za čim večjo učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih sprejema Unija, vztrajno izpopolnjuje merila, na podlagi katerih je mogoče take ukrepe sprejeti zoper posameznike, ki izpolnjujejo pogoje zanje. V zdaj že dobro znanem okviru sistema omejevalnih ukrepov, uvedenih kot odziv na rusko agresijo v Ukrajini, je Svet prvič sprejel merilo, ki se nanaša na vodilne poslovneže, vključene v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, ki je splošno znano kot „merilo (g)“. Sodišče se je imelo priložnost izreči o tem merilu v sodbi Pumpyanskiy in drugi/Svet(2), izdani marca letos.

2. Pritožnik, G. Khan, je bil eden od vodilnih poslovnežev, uvrščenih na podlagi merila (g), ki so bili stranke v postopku, v katerem je bila izdana sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet.

3. Njegova sedanja pritožba je bila vložena zoper sodbo z dne 4. junija 2025, Khan/Svet,(3) s katero je Splošno sodišče odločilo o zakonitosti aktov, s katerimi je bila njegova uvrstitev ohranjena na podlagi prvotnega merila (g)(4) in spremenjenega merila (g)(5). Svet je namreč junija 2023 spremenil merilo (g),(6) iz katerega zdaj v bistvu izhaja, da se nanaša na tri a priori ločene kategorije, in sicer, prvič, na vodilne poslovneže, ki delujejo v Rusiji, drugič, na družinske člane teh vodilnih poslovnežev in, tretjič, na poslovneže, vključene v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodkov vladi Ruske federacije.

4. Sodišče bo imelo priložnost, da ob nadzoru, ki ga mora opraviti nad to sodbo Splošnega sodišča, zlasti koristno pojasni razlago spremenjenega merila (g) in njegovo morebitno razmerje s prvotnim merilom (g) (sedmi pritožbeni razlog), zahteve, ki jih mora izpolniti Svet, da dokaže, da gospodarski sektor ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodkov (šesti pritožbeni razlog), in pričakovano intenzivnost sodnega nadzora nad sklepi o ohranitvi, kar zadeva preučitev dokazov, na katerih temeljijo razlogi za uvrstitev, in zlasti njihovo časovno upoštevnost (deseti pritožbeni razlog).

5. Pritožnik, G. Khan, s to pritožbo tako Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo, s katero je Splošno sodišče zavrnilo njegovo ničnostno tožbo zoper naslednje akte v delu, v katerem se nanašajo nanj:

– Sklep (SZVP) 2023/572(7) in Izvedbena uredba (EU) 2023/571(8) (v nadaljevanju: akta iz marca 2023);

– Sklep (SZVP) 2023/1767(9) in Izvedbena uredba (EU) 2023/1765(10) (v nadaljevanju: akta iz septembra 2023);

– Sklep (SZVP) 2024/847(11) in Izvedbena uredba (EU) 2024/849(12) (v nadaljevanju: akta iz marca 2024);

– Sklep (SZVP) 2024/2456(13) in Izvedbena uredba (EU) 2024/2455(14) (v nadaljevanju: akta iz septembra 2024).

II. Dejansko stanje, izpodbijana sodba, postopek pred Sodiščem in predlogi strank

6. V zvezi z upoštevnim dejanskim stanjem in pravnim okvirom napotujem na točke od 1 do 35 izpodbijane sodbe.

7. Za potrebe teh sklepnih predlogov bom nanje zgolj spomnil.

8. Omejevalni ukrepi, ki jih je Unija sprejela v okviru ruske agresije v Ukrajini, so bili proti G. Khanu prvič sprejeti 15. marca 2022. Ti ukrepi so bili podaljšani do 15. marca 2023. Zoper akte, na podlagi katerih so bili navedeni ukrepi sprejeti in nato ohranjeni, je bila pri Splošnem sodišču vložena ničnostna tožba, nato pa pri Sodišču pritožba, ki jo je to zavrnilo.(15)

9. Svet je 13. marca 2023 sprejel akta iz marca 2023, s katerima so bili ukrepi podaljšani do 15. septembra 2023. V razlogih za uvrstitev G. Khana, utemeljenih s členom 2(1)(g) Sklepa 2014/145/SZVP(16), kakor je bil spremenjen s Sklepom 2022/329(17)^,(18), je bilo takrat navedeno:

„[Pritožnik j]e ruski poslovnež, ki ima tesne odnose s predsednikom Vladimirjem Putinom, podobno kot njegova poslovna partnerja Mihail Fridman in Petr Aven. Več let je eden od glavnih delničarjev družbe ABH Financial Limited, del katere je pomembna ruska banka Alfa Bank. Bil je tudi delničar investicijskega podjetja LetterOne. Leta 2022, ko so mu bile naložene zahodne sankcije, je lastništvo svojih delnic v ABH Financial Limited in LetterOne prenesel na svojega dolgoletnega poslovnega partnerja Andreja Kosogova. Še naprej je upravljal premoženje teh družb s sedežem v Rusiji. Domneva se, da je ena najvplivnejših oseb v Rusiji. Vladimirju Putinu je delal usluge v zameno za politično podporo njegovemu poslovanju in finančne koristi. Putinova najstarejša hči Marija je vodila dobrodelni projekt Alfa-Endo, ki ga je financirala Alfa Bank. Vladimir Putin je nagradil skupino Alfa Group Consortium za zvestobo ruskim oblastem, tako da jo je politično podpiral pri načrtovanih tujih naložbah.

Torej dejavno materialno ali finančno podpira ruske nosilce odločitev, odgovorne za priključitev Krima ali destabilizacijo Ukrajine in ima od njih korist. Je tudi eden vodilnih ruskih poslovnežev, vključenih v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine.“

10. Člen 2(1)(g) Sklepa 2014/145 je bil 5. junija 2023 nadomeščen s tem besedilom(19):

„1 Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo:

[…]

(g) vodilni poslovneži, ki delujejo v Rusiji, in njihovi ožji družinski člani ali druge fizične osebe, ki imajo od njih korist, ali poslovneži, pravne osebe, subjekti ali organi, vključeni v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine […]“.

11. Svet je 13. septembra 2023 sprejel akta iz septembra 2023, s katerima so bili ukrepi proti G. Khanu podaljšani do 15. marca 2024. Razlogi za uvrstitev imena pritožnika na izpodbijana seznama so bili spremenjeni tako:

„[Pritožnik j]e ruski poslovnež, ki ima tesne odnose s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom, podobno kot njegova poslovna partnerja Mihail Fridman in Petr Aven. Več let je bil eden od glavnih delničarjev družbe ABH Financial Limited, del katere je pomembna ruska banka Alfa Bank. Bil je tudi delničar investicijskega podjetja LetterOne. Leta 2022, ko so mu bile naložene zahodne sankcije, je lastništvo svojih delnic v ABH Financial Limited in LetterOne prenesel na svojega dolgoletnega poslovnega partnerja Andreja Kosogova. Še naprej je upravljal premoženje teh družb s sedežem v Rusiji. Domneva se, da je ena najvplivnejših oseb v Rusiji. Predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu je delal usluge v zameno za politično podporo njegovemu poslovanju in finančne koristi. Vladimir Putin je nagradil skupino Alfa Group Consortium za zvestobo ruskim oblastem, tako da jo je politično podpiral pri načrtovanih tujih naložbah. Poleg tega je bil med vodilnimi ruskimi poslovneži, ki so sodelovali na kongresu Ruske zveze industrialcev in poslovnežev marca 2023, na katerem je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin v govoru pozval milijarderje, naj dajo ‚patriotizmu prednost pred profitom‘.

Pri zavarovalnici AlfaStrakhovanie, ki je podružnica skupine Alfa Group Consortiom, so zavarovana vozila Zvezne službe nacionalne garde Ruske federacije (Rosgvardia), katere enote delujejo na okupiranih območjih Ukrajine pod ruskim nadzorom, pa tudi vozila telesne straže predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina. Poleg tega pa še ena od podružnic skupine Alfa Group, skupina X5 Retail Group, sodeluje s subjektom JSC Voentorg, za katerega veljajo omejevalni ukrepi, saj oboroženim silam Ruske federacije zagotavlja storitve priprave in dobave hrane, pralne storitve ter vojaške uniforme, poleg tega pa se njegova podružnica ukvarja s prodajo majic z vojaškim simbolom ‚Z‘, s katerim ruski propagandisti promovirajo rusko vo[j]no agresijo proti Ukrajini. [Pritožnik t]orej dejavno materialno ali finančno podpira ruske nosilce odločitev, odgovorne za priključitev Krima ali destabilizacijo Ukrajine, in ima od njih koristi. Je tudi eden od vodilnih poslovnežev, ki delujejo v Rusiji, in poslovnež, vključen v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine.“

12. Svet je 12. marca 2024 sprejel akta iz marca 2024, s katerima so bili ukrepi proti pritožniku podaljšani do 15. septembra 2024, pri čemer so razlogi v primerjavi z aktoma iz septembra 2023 ostali nespremenjeni.

13. Svet je 12. septembra 2024 sprejel akta iz septembra 2024, katerih utemeljitev za uvrstitev G. Khana je bila naslednja:

„[Pritožnik j]e ruski poslovnež, ki ima tesne odnose s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom, podobno kot njegovi poslovni partnerji Mikhail Fridman, Petr Aven in Alexey Kuzmichev. Marca 2022 je svoje delnice v ABH Holdings, ki nadzira pomembno rusko banko Alfa Bank, prenesel na svojega dolgoletnega poslovnega partnerja Andreia Kosogova. Narodna banka Ukrajine je ta prenos razveljavila.

Poleg te bi se lahko štelo, da je bil prenos njegovih delnic v A1, ki je del Alfa Group, le navidezen.

Bil je tudi delničar investicijskega podjetja LetterOne.

Še naprej je upravljal premoženje skupine Alfa Group v Rusiji. Domneva se, da je ena najvplivnejših oseb v Rusiji. Predsedniku Ruske federacije Vladimirju Putinu je zagotavljal usluge v zameno za politično podporo njegovemu poslovanju in finančne koristi. Vladimir Putin je nagradil skupino Alfa Group Consortium za zvestobo ruskim oblastem tako, da jo je politično podpiral pri načrtovanih tujih naložbah. Poleg tega je bil med vodilnimi ruskimi poslovneži, ki so sodelovali na kongresu Ruske zveze industrialcev in poslovnežev marca 2023, na katerem je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin v govoru pozval milijarderje, naj dajo ‚patriotizmu prednost pred profitom‘.

Pri zavarovalnici AlfaStrakhovanie, ki je podružnica Alfa Group Consortium, so zavarovana vozila zvezne službe National Guard of the Russian Federation (Rosgvardia), katere enote delujejo na okupiranih območjih Ukrajine pod ruskim nadzorom, pa tudi vozila telesne straže predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina. Poleg tega pa še ena od podružnic skupine Alfa Group, skupina X5 Retail Group, sodeluje s subjektom JSC Voentorg, za katerega veljajo omejevalni ukrepi, saj oboroženim silam Ruske federacije zagotavlja storitve priprave in dobave hrane, pralne storitve ter vojaške uniforme, poleg tega pa se njegova podružnica ukvarja s prodajo majic z vojaškim simbolom ‚Z‘, s katerim ruski propagandisti promovirajo rusko vojno agresijo proti Ukrajini. [Pritožnik t]orej dejavno materialno ali finančno podpira ruske nosilce odločitev, odgovorne za priključitev Krima ali destabilizacijo Ukrajine, in ima od njih koristi.

[Pritožnik i]ma tudi znaten delež v Rosodokanal, ki je še ena družba v skupini Alfa Group in eden od vodilnih zasebnih upravljavcev služb za oskrbo z vodo v Rusiji.

Je tudi vodilen poslovnež, ki deluje v Rusiji, in poslovnež, vključen v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine.“

14. Pritožnik je 24. maja 2023 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo, s katero je predlagal razglasitev ničnosti spornih aktov v delih, v katerih se nanašata nanj. V utemeljitev te tožbe je navedel pet tožbenih razlogov, ki jih je v prilagoditveni vlogi v zvezi z aktoma iz septembra 2023 dopolnil z dvanajstimi dodatnimi tožbenimi razlogi, v prilagoditveni vlogi v zvezi z aktoma iz marca 2024 z enim dodatnim tožbenim razlogom in, nazadnje, v prilagoditveni vlogi v zvezi z aktoma iz septembra 2024 s petimi dodatnimi tožbenimi razlogi, s čimer se je skupno število njegovih tožbenih razlogov povečalo na 24.

15. Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbo, ki jo je vložil G. Khan, in mu naložilo plačilo stroškov.

16. G. Khan s pritožbo, vloženo 3. avgusta 2025, Sodišču predlaga, naj: izpodbijano sodbo razveljavi; zadevo vsebinsko obravnava in izpodbijane akte razglasi za nične; podredno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje ter v vsakem primeru Svetu naloži plačilo stroškov.

17. Svet Sodišču predlaga, naj: pritožbo zavrne; podredno, če bi Sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo vsebinsko obravnava in tožbo zavrne, ter pritožniku naloži plačilo stroškov.

III. Pritožba

18. G. Khan v tej pritožbi navaja deset pritožbenih razlogov.

19. Prvi pritožbeni razlog se v bistvu nanaša na kršitev pravice do obrambe, kršitev pravice do vpogleda v spis, bistveno kršitev postopka in izkrivljanje dokazov, ker naj bi Splošno sodišče zavrnilo, da Svetu odredi predložitev dokumentov, ki jih je zahteval G. Khan.

20. Drugi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti rednega pregleda, ki izhaja iz člena 3(3) Sklepa 2014/145 in člena 14(2) Uredbe št. 269/2014.

21. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 3(3) Sklepa 2014/145 in člena 14(2) Uredbe št. 269/2014 ter na kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da je Svet izpolnil obveznost priprave analize učinka ukrepov, ki se nanašajo na G. Khana.

22. Četrti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev načela sorazmernosti, ker naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo priznanja Sveta, da omejevalni ukrepi, ki se nanašajo na G. Khana, niso imeli učinka.

23. Peti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU, ker naj bi Splošno sodišče ugotovilo zakonitost prvotnega merila (g), čeprav naj bi to merilo dopuščalo sankcioniranje oseb, ki naj ne bi bile dovolj povezane z režimom ali položajem, na katerega namerava Unija izvajati pritisk.

24. Šesti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, izkrivljanje dokazov in kršitev prvotnega merila (g) zaradi pogojev, v katerih je Splošno sodišče razsodilo, da je bilo dokazano, da je ruski bančni sektor leta 2023 ruski vladi zagotavljal znatne prihodke.

25. Sedmi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev prvega dela spremenjenega merila (g)(20) in, podredno, na kršitev člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU ter na neobstoj pravne podlage, ker naj bi Splošno sodišče razsodilo, da je treba spremenjeno merilo (g) v zvezi s pojmom „vodilni poslovneži“ razlagati enako kot prvotno merilo (g).

26. Osmi pritožbeni razlog se nanaša na bistveno kršitev postopka in izkrivljanje dvanajstega tožbenega razloga, uveljavljanega pred Splošnim sodiščem.

27. Deveti pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava pri razlagi prvotnega merila (g) in spremenjenega merila (g) ter pojma „poslovneži“ kot tudi na kršitev obsega sodnega nadzora s strani Splošnega sodišča.

28. Deseti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve in, podredno, na kršitev spremenjenega merila (g), ker naj Splošno sodišče ne bi preverilo, ali je bila trditev, da je G. Khan v času ohranitve svoje uvrstitve na seznam septembra 2023, marca 2024 in septembra 2024 še naprej upravljal sredstva v Rusiji, podprta z dokazi.

29. V skladu z zahtevo Sodišča bodo ti sklepni predlogi ciljno usmerjeni na šesti, sedmi in deseti pritožbeni razlog.

30. Ker je Sodišče pri preučitvi sedmega pritožbenega razloga G. Khana pozvalo, naj se izreče o zakonitosti spremenjenega merila (g), bom analizo začel s tem pritožbenim razlogom, nato pa bom preučil šesti in deseti pritožbeni razlog, ki se nanašata na utemeljenost ukrepov, sprejetih proti G. Khanu.

A. Sedmi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri razlagi spremenjenega merila (g)

31. Za nadaljnjo analizo je treba pojasniti, na kaj se nanaša vsak od treh delov spremenjenega merila (g). Tako se spremenjeno merilo (g) najprej nanaša na vodilne poslovneže, ki delujejo v Rusiji (prvi del). Nato se nanaša na ožje družinske člane ali druge fizične osebe, ki imajo od njih korist (drugi del). Nazadnje in alternativno(21) se nanaša na poslovneže, ki so vključeni v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije (tretji del).(22)

1. Povzetek argumentacije strank

32. G. Khan izpodbija razlago, ki jo je Splošno sodišče sprejelo s tem, da je v točki 89 izpodbijane sodbe razsodilo, da je treba izraz „vodilen“ v zvezi s prvim delom spremenjenega merila (g) razumeti enako kot v okviru prvotnega merila (g).

33. G. Khan trdi, da bi bilo treba, ker je bilo merilo (g) spremenjeno, to spremembo upoštevati pri razlagi tega merila. Sprememba besedila merila (g) naj bi spremenila smisel in obseg pojma „vodilni poslovneži“.

34. Prvič, s spremenjenim merilom (g) naj bi se pretrgala povezava med vodilnim položajem teh poslovnežev in gospodarskimi sektorji, ki ruski vladi zagotavljajo znaten vir prihodka. Pojem „vodilni“ naj bi bil torej ločen.

35. Drugič, drugi del spremenjenega merila (g) naj bi se uporabljal le za ožje družinske člane vodilnih poslovnežev, kar naj bi okrepilo ugotovitev, da so vodilni poslovneži ločena kategorija oseb, na katero želi Svet izvajati poseben pritisk.

36. Tretjič, novi pomen spremenjenega merila (g), zlasti njegovega prvega dela, naj bi bil pojasnjen z uvodno izjavo 4 Sklepa 2023/1094. Poleg tega naj bi se Splošno sodišče na to uvodno izjavo oprlo že pri ugotavljanju namena zakonodajalca Unije.(23)

37. Podredno, G. Khan se, če bi bilo treba prvi del spremenjenega merila (g) razlagati enako kot prvotno merilo (g), sklicuje na svoje predloge v okviru petega pritožbenega razloga te pritožbe, da bi utemeljil, da bi se s tako razlago kršil člen 29 PEU in člen 215(2) PDEU ter navedenemu merilu odvzela pravna podlaga.

38. Svet predlaga zavrnitev sedmega pritožbenega razloga.

2. Presoja

39. G. Khan je pred Splošnim sodiščem trdil, da je spremenjeno merilo (g) nezakonito zaradi neobstoja pravne podlage, kršitve načela pravne varnosti ter kršitve lastninske pravice in svobode gospodarske pobude. Ta pritožbeni razlog je usmerjen zoper del analize Splošnega sodišča, ki se nanaša na zatrjevano kršitev načela pravne varnosti.

40. Ker G. Khan Splošnemu sodišču v okviru tega pritožbenega razloga očita, da pri razlagi pojma „vodilni“ v smislu prvega dela spremenjenega merila (g) ni upoštevalo spremembe besedila navedenega merila, je ta pritožbeni razlog usmerjen le zoper razlago prvega dela spremenjenega merila (g), ki jo je podalo Splošno sodišče.

41. Za odgovor na ta pritožbeni razlog bo treba po tem, ko bom spomnil na obseg prvotnega merila (g), analizirati ta prvi del, da se preveri, ali je ugotovitev, ki jo je Splošno sodišče sprejelo v točki 89 izpodbijane sodbe, pravilna.

a) Pojem „vodilni“ v smislu prvotnega merila (g)

42. V zvezi s prvotnim merilom (g), kot izhaja iz Sklepa 2022/329 in Uredbe 2023/1089, je treba ugotoviti, kot sledi.

43. Prvotno merilo (g) se je nanašalo na eno samo kategorijo fizičnih oseb, ki je morala izpolnjevati dva kumulativna pogoja. Prvič, te osebe so morale biti vodilni poslovneži. Drugič, ti vodilni poslovneži so morali biti dejavni v enem od gospodarskih sektorjev, ki vladi zagotavljajo znaten vir prihodka.

44. Sodišče se je o razlagi tega merila nedavno izreklo v sodbi Pumpyanskiy in drugi/Svet.

45. Sodišče je tako po preučitvi različnih jezikovnih različic razsodilo, da izrazi, uporabljeni za opredelitev merila (g), kot taki in izvzeti iz konteksta ne pomenijo povezave s katerim koli področjem, kot je gospodarsko ali politično področje, ali z določenimi osebami ali subjekti.(24) Izraz „vpliven“ je zato treba razumeti tako, da se nanaša na „pomen, ki ga mora imeti zadevni poslovnež v sektorju svoje dejavnosti, ne glede na morebitne povezave, ki jih lahko ima ta poslovnež tudi [z vlado Ruske federacije]“.(25) S prvotnim merilom (g) se sicer res vzpostavlja povezava s to vlado, vendar se zahtevani pogoj ne nanaša na vodilne poslovneže, temveč na sektor dejavnosti, v katerem ti delujejo, saj mora ta sektor navedeni vladi zagotavljati pomemben vir prihodkov.(26) Zato se s prvotnim merilom (g) „zahteva le dokaz, da imajo poslovneži v gospodarskem sektorju, ki je donosen za vlado Ruske federacije, znaten pomen, ne glede na povezave, ki jih lahko imajo ti poslovneži s to vlado, njihov dejanski pomen za to vlado ali njihovo dejansko zmožnost vplivanja nanjo“.(27)

46. Iz tega izhaja, da se po mnenju Sodišča pojem „vplivni“ v smislu prvotnega merila (g) nanaša na gospodarski sektor, v katerem ti poslovneži opravljajo svoje dejavnosti, in ga je torej treba razumeti „glede na gospodarski okvir, v katerem delujejo, v skladu z merili, kot so njihov poklicni položaj ali funkcije, pomembnost njihove gospodarske dejavnosti, obseg njihovih kapitalskih deležev ali naložb, njihove funkcije v podjetju, v katerem opravljajo te funkcije, ali katero koli drugo upoštevno gospodarsko merilo“.(28)

47. Kot vodilne poslovneže v smislu prvotnega merila (g) je torej mogoče šteti tiste, ki imajo znaten pomen v gospodarskih sektorjih, ki so za vlado Ruske federacije donosni, torej tiste, ki lahko s prispevanjem k ohranjanju donosnosti navedenih sektorjev ali celo njihove blaginje posredno spodbujajo financiranje destabilizacijskih dejanj v Ukrajini.(29)

48. Nazadnje, vpliv ni omejen le na poslovneže, ki zaradi svojih funkcij v družbi ali delnic, ki jih imajo, izvajajo dejanski in učinkovit nadzor nad to družbo, saj je mogoče znaten pomen v zadevnem gospodarskem sektorju ugotoviti na podlagi drugih objektivnih elementov razen nadzora.(30)

49. Sodišče se je prepričalo, da tako razlago potrjujejo zastavljeni cilji, ki so izvajanje dodatnega pritiska na Rusko federacijo in povečanje stroškov njenih dejanj, ki spodkopavajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, da bi ta federacija prenehala svojo vojaško agresijo proti Ukrajini ter, splošneje, prenehala izvajati dejanja in ukinila politike, ki destabilizirajo to državo.(31) Sodišče je namreč razsodilo, da se „[z] naložitvijo omejevalnih ukrepov proti [vodilnim poslovnežem] – ne glede na njihove morebitne povezave z navedeno vlado – […] povzroči oviranje delovanja zadevnih gospodarskih sektorjev, zaradi česar se posledično lahko povečajo stroški teh ukrepov in izvaja pritisk na [vlado Ruske federacije], da preneha z navedenimi dejanji“.(32)

b) Jezikovna, sistematična, zgodovinska in teleološka razlaga pojma „vodilni“ v smislu prvega dela spremenjenega merila (g)

50. Pri razlagi določbe prava Unije v aktu, s katerim so uvedeni omejevalni ukrepi, je treba upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je.(33)

51. Na prvem mestu, iz besedila spremenjenega merila (g) sta razvidni dve spremembi, in sicer razdelitev prvotnega merila (prvi in tretji del) ter dodatek k temu merilu (drugi del). Tako se s prvim delom spremenjenega merila (g) v nasprotju s prvotnim merilom (g) ne zahteva več, da je vodilni poslovnež vključen v enega od gospodarskih sektorjev, ki vladi zagotavljajo znaten vir prihodka.(34)

52. Z jezikovnega vidika se pridevnik „vodilni“ nanaša na „poslovneže“, torej na osebe, ki delujejo v poslovnem svetu.(35) Vpliv je torej nujno povezan z njihovim statusom poslovnežev in njihovo pomembnostjo na tem področju. Po mojem mnenju je vpliv, povezan s to značilnostjo, neločljivo povezan z njihovim uspehom in njihovo gospodarsko močjo.(36)

53. Na drugem mestu, ta jezikovna razlaga prvega dela spremenjenega merila (g) je potrjena s sistematično analizo. Tako je v uvodni izjavi 4 Sklepa 2023/1094 pojasnjen razlog za uvedbo spremenjenega merila (g). Iz tega izhaja, da je Svet v okviru izvajanja svoje široke diskrecijske pravice(37) ugotovil, da med rusko vlado in vodilnimi poslovneži, ki delujejo v Rusiji, obstaja odnos vzajemne koristi in podpore. Po presoji Sveta namreč kopičenje bogastva teh poslovnežev ni mogoče brez soglasja ruske vlade, njihova pomembnost v zadevnem gospodarskem sektorju pa je izraz medsebojne odvisnosti med poslovneži in rusko vlado. Prav zato je Svet uvedel prvi del spremenjenega merila (g).(38)

54. Tretjič, predlagano razlago potrjujeta zgodovinska in teleološka analiza merila (g).

55. Za režime omejevalnih ukrepov, sprejete kot odziv na ruska dejanja v Ukrajini, je značilno postopno povečevanje njihove intenzivnosti glede na njihovo učinkovitost, da bi se izvajal čim večji pritisk na Rusko federacijo s povečanjem stroškov njenih dejanj za spodkopavanje ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, pri čemer je sprejetje prvotnega merila (g) s strani Sveta ponazoritev te postopne intenzivnosti.(39)

56. Ker se s prvim delom spremenjenega merila (g) ne zahteva več povezava z gospodarskim sektorjem, ki ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodka, je razširitev merila za uvrstitev, ki jo prinaša ta del, odraz nenehnega prizadevanja za čim večjo učinkovitost omejevalnih ukrepov, medtem ko očitna kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, ki jo pomeni invazija Ruske federacije na Ukrajino, še vedno traja.

c) Predlog v zvezi z analizo pojma „vodilni“ v smislu spremenjenega merila (g)

57. Iz navedenega izhaja, da argumentacije, ki jo je G. Khan razvil v okviru sedmega pritožbenega razloga, ni mogoče sprejeti.

58. Ugotavljam, da čeprav je bilo besedilo merila (g) spremenjeno, iz besedila, konteksta ali cilja te spremembe ne izhaja, da je Svet nameraval izrazu „vodilen“ pripisati drugačen pomen od tistega, ki mu ga je predhodno pripisal v okviru prvotnega merila (g). Poleg tega s trditvami pritožnika ni mogoče dokazati alternativne razlage, s katero bi bilo mogoče utemeljiti obstoj take razlike v pomenu.

59. Prvi del spremenjenega merila (g) se nanaša na vpliv poslovnežev z gospodarskega vidika, saj njihov gospodarski uspeh izhaja iz razmerja medsebojne odvisnosti z rusko vlado.

60. Iz tega izhaja, da je treba pojem „vodilni“ v smislu prvotnega merila (g) in spremenjenega merila (g) nujno presojati glede na gospodarski sektor, v katerega so vključeni zadevni poslovneži, pri čemer se ne zahteva, da ima ta sektor poseben gospodarski pomen za vlado Ruske federacije, in ga je torej treba razumeti glede na gospodarski okvir, v katerem ti poslovneži delujejo, v skladu z merili, kot so tista iz točke 46 teh sklepnih predlogov.

61. Tako – in po analogiji s tem, kar je bilo razsojeno v zvezi s prvotnim merilom (g) – iz prvega dela spremenjenega merila (g) izhaja, da je treba izraz „vodilen“ razumeti tako, da se nanaša na pomen, ki ga mora imeti zadevni poslovnež v svojem sektorju dejavnosti, ne glede na povezave, ki bi jih ta poslovnež morda ima z vlado Ruske federacije, in ne glede na vprašanje, ali sektor, v katerem je aktiven, tej vladi zagotavlja znaten vir prihodkov.

62. Splošno sodišče torej ni napačno uporabilo prava s tem, da je v točki 89 izpodbijane sodbe razsodilo, da je treba izraz „vodilen“ razlagati enako v okviru prvega dela prvotnega merila (g) in v okviru spremenjenega merila (g), saj se vpliv nanaša na pomembnost poslovnežev glede na merila, kot so njihov poklicni položaj ali njihove funkcije, pomembnost njihove gospodarske dejavnosti, obseg njihovih kapitalskih deležev ali naložb in njihove funkcije v podjetju, v katerem opravljajo te funkcije.(40)

63. Tudi če bi bilo treba v zvezi s tem ugotoviti napačno uporabo prava, vsekakor dvomim, da bi lahko imel G. Khan v fazi pritožbe kakršno koli korist od tega.(41)

d) Očitek, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage spremenjenega merila (g)

64. Če bi moralo Sodišče kljub temu odgovoriti na argumentacijo, ki jo G. Khan navaja podredno,(42) se bom omejil na naslednje.

65. Pritožnik izpodbija analizo Splošnega sodišča glede očitka, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za spremenjeno merilo (g), pri čemer se sklicuje na svoje predloge v okviru petega pritožbenega razloga, s katerim izpodbija prvostopenjsko analizo očitka, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za prvotno merilo (g).(43) G. Khan v bistvu izpodbija, da bi člen 215 PDEU, ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče sprejeti ukrepe za prekinitev ali zmanjšanje gospodarskih in finančnih odnosov s tretjo državo, lahko pomenil podlago za sprejetje ukrepov, ne da bi obstajala zadostna povezava med osebami, na katere se ukrepi nanašajo, in tretjo državo, zoper katero so ti ukrepi usmerjeni, ter ne da bi bilo mogoče omejevalne ukrepe uporabiti zoper fizične osebe neodvisno od njihovega osebnega ravnanja. Da bi to dokazal, se sklicuje zlasti na sodbo Tay Za/Svet(44).

66. Pri tem ugotavljam, da G. Khan navaja enako kritiko, kot jo je Sodišču predstavil v zvezi z zakonitostjo prvotnega merila (g) v okviru zadeve C‑111/24 P(45).

67. Iz sodbe, ki jo je Sodišče izdalo v navedeni zadevi,(46) pa v bistvu izhaja, da člen 215(2) PDEU v zvezi z ukrepi, katerih sprejetje omogoča, zahteva, da obstaja objektivna povezava med osebami, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, in zadevno tretjo državo, da bi se lahko štelo, da se lahko z navedenimi ukrepi cilj pritiska, ki ga želi Unija izvajati nad to državo, doseže na način, ki ni očitno neprimeren.(47)

68. Za primerjavo, besedilo drugega stavka točke 70 izpodbijane sodbe, v skladu s katerim „je Svet na podlagi člena 215(2) PDEU pooblaščen, da z aktom iz člena 288 PDEU sprejme omejevalne ukrepe proti kateri koli ‚fizični ali pravni osebi‘, ‚nedržavnemu subjektu‘ ali kateri koli ‚skupini‘, pod edinim pogojem, da sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe EU, določa take ukrepe“,(48) ni popolnoma nedvoumno, saj nakazuje, da se ne zahteva nobena povezava.

69. Sodišče je v zvezi z enakim besedilom sicer menilo, da je Splošno sodišče z njim „v bistvu pravilno opozorilo, da je sprejetje takih omejevalnih ukrepov mogoče le, če obstaja sklep, sprejet na podlagi člena 29 PEU“,(49) vendar je to storilo ob pridržku, da Sodišče naknadno preveri, ali je Splošno sodišče ugotovilo obstoj take povezave.

70. Sodišče je namreč spomnilo, da je Splošno sodišče poudarilo, da je, „kar zadeva [prvotno] merilo (g), obstajala vsaj posredna povezava med poslovneži, na katere se nanaša to merilo, in zadevno tretjo državo, […] ker se navedeno merilo med drugim nanaša na kategorijo fizičnih oseb, ki so dejavne v nekaterih gospodarskih sektorjih, ki za vlado Ruske federacije pomenijo znaten vir prihodka, ki ji omogoča nadaljevanje politike destabilizacije Ukrajine in agresije proti tej državi“.(50)

71. Vendar se zdi, da v razlogovanju Splošnega sodišča v izpodbijani sodbi ni ne le nikakršnega sklicevanja na objektivno ali vsaj posredno povezavo, ki se zahteva med omejevalnimi ukrepi in zadevno državo, temveč niti nobene preveritve glede njenega obstoja v navedeni zadevi.

72. Ta opustitev mojem mnenju pomeni napačno uporabo prava.

73. Ker ta napačna uporaba prava vpliva na del razlogovanja Splošnega sodišča, ki se nanaša na preučitev zakonitosti prvotnega merila (g), posledično vpliva na ugotovitev Splošnega sodišča v točki 86 izpodbijane sodbe v zvezi s trditvijo o neobstoju pravne podlage spremenjenega merila (g), saj se ta točka nanaša na navedeni del razlogovanja.

74. Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da če obrazložitev sodbe Splošnega sodišča kaže na kršitev prava Unije, njen izrek pa je utemeljen z drugimi pravnimi razlogi, taka kršitev ne more povzročiti razveljavitve te sodbe in je treba obrazložitev spremeniti.(51) Zato je treba preveriti, ali je zavrnitev tožbenega razloga, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za prvotno merilo (g), utemeljena iz drugih pravnih razlogov, kot so tisti, pri katerih je bila storjena napaka, ki sem jo ravnokar navedel, da bi se prepričali, da je bila zavrnitev očitka, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za spremenjeno merilo (g), mogoča iz drugih pravnih razlogov.

75. V zvezi s tem je treba rešitev ponovno poiskati v sodbi Pumpyanskiy in drugi/Svet, saj je Sodišče v njej ugotovilo, da je iz prvotnega merila (g) razvidno, da je Svet oblikoval merilo, ki se nanaša na osebe, ki so objektivno povezane z zadevno tretjo državo,(52) in da taka ugotovitev mutatismutandis velja za spremenjeno merilo (g), v zvezi s katerim G. Khan navaja enake trditve.(53)

76. V teh okoliščinah ugotovljena napačna uporaba prava v točki 71 teh sklepnih predlogov ne vpliva na ugotovitev, ki jo je Splošno sodišče sprejelo v točki 72 izpodbijane sodbe v zvezi s prvotnim merilom (g). Zato prav tako ne vpliva na ugotovitev Splošnega sodišča v točki 86 izpodbijane sodbe v zvezi s trditvijo, ki se nanaša na neobstoj pravne podlage za spremenjeno merilo (g) zaradi nezadostne povezave med osebami, na katere se nanaša, in zadevno tretjo državo.

1. Povzetek argumentacije strank

77. Tožeča stranka opozarja na ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero mora Svet dokazati, da uvrščena oseba izpolnjuje merilo, na podlagi katerega jo je uvrstil, in v skladu s katero se Svet ne more opreti na domnevo, če to ni določeno v upoštevni ureditvi.

78. G. Khan v zvezi z uvrstitvijo na podlagi prvotnega merila (g) trdi, da bi moral Svet dokazati, da je bil G. Khan vključen v gospodarski sektor, ki vladi Ruske federacije zagotavlja znaten vir prihodka. Pojem „znatni prihodki“ naj bi bil relativen pojem, ki zahteva analizo virov prihodkov ruskega državnega proračuna.

79. Splošno sodišče pa naj bi se v točkah 189 in 190 izpodbijane sodbe omejilo na eni strani na trditev, da je bila banka Alfa Bank leta 2020 med 24 največjimi davčnimi zavezanci v Rusiji, in na drugi strani na trditev, da so letni prihodki ruskega bančnega sektorja leta 2021 dosegli 2,3 bilijona ruskih rubljev (RUB) (kar je približno 25,8 milijarde EUR).

80. Ti dokazi naj ne bi bili zadostni. G. Khan trdi, da na podlagi dejstva, da je podjetje pomemben davčni zavezanec v Rusiji, ni mogoče izpeljati nobene upoštevne ugotovitve v zvezi s tem, ali je bilo prvotno merilo (g) izpolnjeno, saj iz tega ni mogoče sklepati, da sektor dejavnosti ruski vladi na splošno zagotavlja znatne prihodke. S prvotnim merilom (g) naj bi se zahteval dokaz, da gospodarski sektor pomeni znaten vir prihodkov za to vlado.(54) Te prihodke naj bi bilo treba poleg tega presojati ob upoštevanju davčne politike ruske vlade, česar naj Splošno sodišče ne bi storilo, čeprav naj bi pritožnik pred navedenim sodiščem trdil, da so bili prihodki, ki jih je ruska vlada prejemala od neposrednih in posrednih davkov, ustvarjenih v ruskem bančnem sektorju, zanemarljivi.(55) Obrazložitev iz sodbe naj bi bila zato pomanjkljiva. G. Khan Splošnemu sodišču očita, da ni preverilo, ali so domnevni prihodki, ki jih je ustvaril ruski bančni sektor, pomenili znaten vir prihodkov za rusko vlado. Nazadnje, G. Khan tudi ob predpostavki, da so prihodki ruskega bančnega sektorja upoštevni za ugotovitev, da so bili pogoji, določeni s prvotnim merilom (g), izpolnjeni, Splošnemu sodišču očita, da se je pri utemeljitvi uvrstitve leta 2023 oprlo na dokaze, ki niso bili več aktualni.

81. Svet predlaga, naj se ta šesti pritožbeni razlog zavrne, saj meni, da je nedopusten in vsekakor neutemeljen.

2. Presoja

82. Del izpodbijane sodbe, na katerega se nanaša ta šesti pritožbeni razlog, je del, ki se nanaša na preučitev Splošnega sodišča glede utemeljenosti omejevalnih ukrepov proti G. Khanu, sprejetih na podlagi prvotnega merila (g). Natančneje, G. Khan je v zvezi z aktoma iz marca 2023 trdil, da Svet ni dokazal, da je bančni sektor ruski vladi zagotavljal znaten vir prihodkov.(56)

83. Splošno sodišče pa je ugotovilo, da je iz razlogov iz aktov iz marca 2023 izhajalo, da je bil G. Khan vključen v bančni sektor, ker je bil delničar konglomerata Alfa Group, ki med drugim vključuje banko Alfa Bank.(57) Splošno sodišče, ki se je sklicevalo na točke od 106 do 108 sodbe Khan/Svet(58), je razsodilo, da je ta sektor za rusko vlado zagotavljal znaten vir prihodkov. Prav tako je spomnilo, da je že razsodilo, da je banka Alfa Bank ena od največjih davčnih zavezancev v Rusiji.(59)Splošno sodišče je ugotovilo, da je pomen bančnega sektorja v Rusiji potrjevala dokazna listina št. 28 iz drugega dokaznega spisa, v katerem so bili navedeni letni prihodki iz sektorja od leta 2014 do leta 2021 in iz katerega je bilo razvidno, da so ti prihodki leta 2021 dosegli 2,3 bilijona RUB (kar je približno 25,8 milijarde EUR).(60) Splošno sodišče je na podlagi teh dokazov nato ugotovilo, da je Svet v skladu z zahtevami sodne prakse Sodišča(61) predložil skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, s katerimi je bilo mogoče podpreti ugotovitev, da je bil G. Khan na datum sprejetja aktov iz marca 2023 vodilni poslovnež, ki je deloval v gospodarskem sektorju, ki zagotavlja znaten vir prihodkov za rusko vlado v smislu prvotnega merila (g).(62)

a) Dopustnost šestega pritožbenega razloga na splošno in konkretno očitka, ki se nanaša na izkrivljanje dokazov

84. Prvič, v zvezi z dopustnostjo šestega pritožbenega razloga – v nasprotju s trditvami Sveta – menim, da G. Khan pred Sodiščem ne zahteva nove presoje dejstev, ki tradicionalno spada v izključno pristojnost Splošnega sodišča.(63) Pritožnik z argumentacijo v okviru šestega pritožbenega razloga namreč Sodišče poziva, naj opravi nadzor nad pravno opredelitvijo dejstev, navedenih zlasti v razlogih iz aktov iz leta 2023, da bi se ugotovilo, ali je bil izpolnjen pogoj v zvezi z gospodarskim sektorjem, ki zagotavlja znaten vir prihodkov za rusko vlado v smislu prvotnega merila (g). S to argumentacijo pritožnik v bistvu zatrjuje, da Splošno sodišče ne bi smelo sprejeti, da se je Svet pri ugotavljanju, da je bil G. Khan vključen v gospodarski sektor, ki zagotavlja znaten vir prihodkov za rusko vlado v smislu prvotnega merila (g), lahko oprl na dejstvo, da je bila banka Alfa Bank ena od največjih davčnih zavezancev v Rusiji, v povezavi s podatki o letnih prihodkih, ki jih je ustvarjal bančni sektor. Šesti pritožbeni razlog je zato dopusten.

85. Drugič, v zvezi z očitkom, ki se nanaša na izkrivljanje dokazov, ugotavljam, da je edina omemba takega izkrivljanja navedena v naslovu šestega pritožbenega razloga, pri čemer G. Khan tega očitka ni posebej obrazložil. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pa mora pritožnik, kadar trdi, da je Splošno sodišče izkrivilo dejstva ali dokaze, natančno navesti elemente, ki naj bi bili izkrivljeni, in dokazati napake pri analizi, zaradi katerih naj bi Splošno sodišče izkrivilo dokaze.(64) Ker G. Khan tega standarda ni izpolnil, je očitek, ki se nanaša na izkrivljanje dokazov, nedopusten.

b) Vsebinska presoja

1) Opredelitev banke Alfa Bank kot ene od največjih ruskih davčnih zavezancev in pogoj v zvezi z „gospodarskim sektorjem, ki zagotavlja znaten vir prihodka vladi Ruske federacije“ v smislu prvotnega merila (g)

86. G. Khan Splošnemu sodišču v bistvu očita, da se je pri ugotovitvi, da je bil izpolnjen pogoj v zvezi z gospodarskim sektorjem, ki zagotavlja znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, kot se zahteva s prvotnim merilom (g), oprlo na to, da je bila banka Alfa Bank ena od največjih ruskih davčnih zavezancev.

87. Ni sporno, da je za G. Khana upoštevni sektor bančni sektor. Poleg tega je iz razlogov iz aktov iz marca 2023(65) mogoče sklepati, da so omejevalni ukrepi na podlagi prvotnega merila (g) za G. Khana veljali kot za nekdanjega delničarja konglomerata Alfa Group, ki vključuje banko Alfa Bank. V razlogih je navedeno, da je banka Alfa Bank „e[na] največjih ruskih davkoplačeval[k]“.

88. G. Khan trdi, da iz dejstva, da je banka Alfa Bank ena od največjih ruskih davčnih zavezancev, ni mogoče sklepati, da je bančni sektor kot tak gospodarski sektor, ki zagotavlja znaten vir prihodka ruski vladi.

89. Vendar je treba spomniti, da je Sodišče nedavno razsodilo, da „je v nekaterih okoliščinah mogoče šteti, da gospodarski sektor države pomeni znaten vir prihodka za njeno vlado, kadar obstaja skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki kažejo, da ena od najpomembnejših družb v tem sektorju tej vladi že sama po sebi zagotavlja znaten prihodek“.(66)

90. Tako iz besedila prvotnega merila (g) sicer res izhaja, da mora biti načeloma znaten vir prihodka za vlado Ruske federacije gospodarski sektor, ne pa posamezna fizična oseba ali podjetje,(67) vendar se lahko Svet v nekaterih okoliščinah osredotoči na znatne prihodke, ki jih ruski vladi zagotavlja ena sama družba, ki je med največjimi družbami v tem sektorju.

91. Splošno sodišče je torej moralo preveriti, ali je Svet uvrstitev G. Khana utemeljil s skupkom konkretnih, natančnih in skladnih indicev, ki so dokazovali, da je banka Alfa Bank ruski vladi sama zagotavljala znatne prihodke, da bi bilo mogoče posledično šteti, da je gospodarski sektor, v katerega je bil vključen G. Khan, zagotavljal pomemben vir prihodkov ruski vladi in da je bil zato izpolnjen drugi kumulativni pogoj iz prvotnega merila (g).(68)

92. V nasprotju s trditvami G. Khana se s takim skupkom indicev od Sveta ne zahteva, da bi z računovodskimi podatki dokazal znatnost prihodkov, ki jih je ruski vladi zagotovila konkretno banka Alfa Bank oziroma ga je zagotovil bančni sektor na splošno.

93. Vsekakor opozarjam, da iz točke 189 izpodbijane sodbe izhaja, da se je Splošno sodišče, potem ko je spomnilo, da je banka Alfa Bank ena od največjih ruskih poslovnih in zasebnih bank,(69) pri dokazovanju znatnosti prihodkov, ki jih je banka Alfa Bank zagotovila navedeni vladi, oprlo na opredelitev te banke kot „ene od največjih ruskih davčnih zavezancev“, kot je utemeljeno v dokazni listini št. 2 iz prvega dokaznega spisa. G. Khan te opredelitve ne izpodbija.

94. Iz te dokazne listine, ki jo je Splošno sodišče nujno preučilo,(70) izhaja, da prav ruska davčna uprava podeli ta status nekaterim ruskim davčnim zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje in merila, ki jih ta uprava sama določi.(71) Ta status je tako očitno pridržan podjetjem, katerih letni prihodki znašajo med 10 in 35 milijardami RUB (kar je približno med 112 in 394 milijoni EUR). Banka Alfa Bank je v tej dokazni listini za leto 2020 opredeljena kot ena od največjih ruskih davčnih zavezancev, torej kot eno od podjetij, ki so v zadevnem letu največ prispevala v državni proračun.(72) V tej dokazni listini je torej znaten prispevek(73) banke Alfa Bank v ruski proračun, četudi ni številčno opredeljen, vendarle izrecno naveden.

95. Vendar je Sodišče že razsodilo, da je treba za opredelitev vira prihodkov kot „znatnega“ ta pojem razumeti tako, da „zajema vse dohodke, ustvarjene v zadevnem gospodarskem sektorju, kar pomeni, da je treba med drugim upoštevati davke, ki jih plačajo družbe, ki delujejo v tem sektorju“.(74) Banka Alfa Bank je imela kot največja ruska poslovna in zasebna banka v bančnem sektorju izjemno pomemben položaj. Poleg tega je ta sektor dejavnosti, ki je tradicionalno opisan kot temelj vsakega nacionalnega gospodarstva, še posebej strateški, saj je denar, kot pravi pregovor, gonilo vojne.

96. Iz vsega navedenega izhaja, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je razsodilo, da je Svet predložil skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, iz katerih je bilo razvidno, da je sektor, v katerega je bil G. Khan vključen, za rusko vlado zagotavljal znaten vir prihodkov.

2) Zatrjevana kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo ima Splošno sodišče

97. G. Khan Splošnemu sodišču dalje očita, da ni odgovorilo na njegove trditve v zvezi s stopnjo davka iz bančnega sektorja, v katerem deluje banka Alfa Bank, ki naj bi bila zanemarljiva.

98. Poleg tega, da argumentacija pritožnika ponovno temelji na preozkem pojmovanju pojma „prihodki“ v smislu prvotnega merila (g),(75) je treba opozoriti na naslednje.

99. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da mora biti iz obrazložitve sodbe jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje Splošnega sodišča, pri čemer Splošno sodišče z obveznostjo obrazložitve, ki jo ima na podlagi členov 36 in 53, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ni zavezano k obrazložitvi, ki bi izčrpno in drugemu za drugim sledila vsem razlogovanjem strank v sporu. Obrazložitev je lahko implicitna, vendar mora zainteresiranim osebam vedno omogočiti, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa zagotoviti dovolj elementov za izvajanje nadzora v okviru pritožbe.(76)

100. Iz točke 189 izpodbijane sodbe pa je jasno razvidno, da je povezava, ki jo je Splošno sodišče ugotovilo med G. Khanom in znatnimi prihodki, zagotovljenimi ruski vladi, temeljila na posebnem položaju banke Alfa Bank, kot ga je priznala sama ruska davčna uprava in ki je ponazorjen v dokazni listini št. 2 iz prvega dokaznega spisa. Splošno sodišče je moralo preveriti, ali gospodarski sektor, v katerem deluje G. Khan, za rusko vlado pomeni znaten vir prihodkov, kar je storilo tako, da se je oprlo na opredelitev banke Alfa Bank kot ene od največjih davčnih zavezancev v Rusiji, pri čemer je ta opredelitev kot taka v nasprotju s trditvijo G. Khana.

101. Ugotoviti je torej treba, da se je G. Khan lahko seznanil z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njegovih trditev. Očitek, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, je treba zavrniti.

3) Znatnost prihodkov, ki jih je bančni sektor zagotovil vladi Ruske federacije

102. Ta očitek se nanaša na točko 190 izpodbijane sodbe, v kateri je Splošno sodišče preučilo, ali je za bančni sektor v Rusiji mogoče šteti, da ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodkov.

103. Ker Sodišču predlagam,(77) naj razsodi, da Splošno sodišče pri razlogovanju v točki 189 izpodbijane sodbe ni napačno uporabilo prava in je bilo torej mogoče šteti, da je bil drugi kumulativni pogoj iz prvotnega merila (g) izpolnjen glede na vlogo in položaj banke Alfa Bank v ruskem bančnem sektorju, kot ju ponazarja njen status velikega ruskega davčnega zavezanca, se zdi, da je razlogovanje v točki 190 izpodbijane sodbe navedeno zgolj zaradi celovitosti. Zato bom ta očitek preučil zgolj podredno.

104. Tako v zvezi s trditvijo G. Khana, da iz dejstva, da sektor ustvarja prihodke, ni mogoče sklepati, da ta sektor ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodkov, ker naj bi bilo to odvisno od davčne politike navedene vlade, opozarjam, prvič, da G. Khan ne izpodbija, da ti prihodki ustvarjajo davke, in drugič, da je Sodišče razsodilo, da „je znatnost neke količine sicer res mogoče presojati v relativnem smislu, to je glede na referenčno količino, vendar je znatnost mogoče presojati tudi v absolutnem smislu. To lahko velja za prihodke, ki jih vladi neke države zagotovi sektor njenega gospodarstva. Mogoče je namreč šteti, da gospodarski sektor taki vladi zagotavlja znaten prihodek ne glede na odstotek, ki ga ta predstavlja glede na skupni prihodek te vlade“.(78)

105. Poleg tega opozarjam, da pojem „prihodki“ v smislu drugega kumulativnega pogoja iz prvotnega merila (g) zajema vsa finančna sredstva, ki jih zadevni gospodarski sektor zagotavlja vladi Ruske federacije.(79)

106. Splošno sodišče pa je – ker je s preučitvijo dokazne listine št. 28 iz drugega dokaznega spisa ugotovilo, da so letni prihodki ruskega bančnega sektorja leta 2021 znašali več kot 2,3 bilijona RUB (kar je približno 25,8 milijarde EUR) – implicitno, vendar nujno vzpostavilo povezavo med temi letnimi prihodki in prihodki, ki iz tega izhajajo za rusko vlado, ter iz tega upravičeno sklepalo, da je ta sektor vladi Ruske federacije zagotavljal znaten vir prihodkov, ne da bi moralo te letne prihodke povezati s skupnimi prihodki te vlade.

107. Ta očitek, če bi ga bilo treba preučiti, bi bilo torej treba zavrniti.

4) Očitek, da podatki o letnih prihodkih bančnega sektorja niso bili aktualni

108. G. Khan v bistvu trdi, da Splošno sodišče ni izpolnilo svoje obveznosti, da se prepriča, da omejevalni ukrepi, ki se nanašajo nanj, temeljijo na dovolj trdni dejanski podlagi, saj je svojo analizo oprlo na stare in torej ne aktualne podatke iz dokazne listine št. 28 iz drugega dokaznega spisa.(80)

109. Ugotavljam, da se Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo o vprašanju, ali je bila ta dokazna listina časovno upoštevna za utemeljitev dejstva, da je sektor, v katerega je bil G. Khan vključen, ruski vladi zagotavljal znaten vir prihodkov v smislu drugega kumulativnega pogoja iz prvotnega merila (g).

110. To neopredelitev je mogoče pojasniti s tem, da G. Khan tega očitka očitno ni uveljavljal pred Splošnim sodiščem.(81)

111. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa velja, da če bi se stranki dopustilo, da pred Sodiščem prvič navede razlog, ki ga ni navedla pred Splošnim sodiščem, bi se ji s tem dopustilo, da Sodišču, katerega pristojnost v pritožbenem postopku je omejena, predloži širši spor od tistega, o katerem je odločalo Splošno sodišče. V okviru pritožbe je namreč pristojnost Sodišča omejena na presojo pravne rešitve, ki je bila podana glede razlogov in trditev, o katerih se je razpravljalo na prvi stopnji.(82)

112. Ta očitek je zato nedopusten.

113. Po mojem mnenju ga je mogoče šteti za nedopustnega še iz drugega razloga.

114. Kot namreč poudarja Svet, Sodišče načeloma ni pristojno za preučitev dokazov, ki jih je Splošno sodišče upoštevalo v podporo svojim dejanskim ugotovitvam, katerih dokazno vrednost je pristojno presojati izključno samo, če so bili dokazi, ki jih je Splošno sodišče preučilo, zakonito pridobljeni in če so bila spoštovana pravila in splošna načela prava v zvezi z dokaznim bremenom ter postopkovna pravila o izvajanju dokazov.(83)

115. Vendar G. Khan v argumentaciji ni navedel nobenega takega pravila ali načela, ki naj bi ga Splošno sodišče pri preučitvi dokazne listine št. 28 iz drugega dokaznega spisa kršilo.

116. Nazadnje, kot je bilo že navedeno, G. Khan ni niti poskušal utemeljiti svojega očitka o domnevnem izkrivljanju dokazov.(84)

117. Sodišču zato predlagam, naj ugotovi nedopustnost očitka, ki se nanaša na to, da podatki o letnih prihodkih bančnega sektorja, kot so bili prikazani v dokazni listini št. 28 iz drugega dokaznega spisa, niso bili aktualni.

118. Vsekakor pa bi bilo treba – če bi moralo Sodišče podrobneje preučiti dokazno listino št. 28 iz drugega dokaznega spisa – ugotoviti naslednje.

119. Ta dokazna listina,(85) pridobljena s spletnega mesta, je bila očitno objavljena maja 2022, Svet pa jo je novembra istega leta preučil, da bi z njo utemeljil uvrstitev G. Khana v aktih iz marca 2023. Gre za statistično preglednico, ki prikazuje gibanje letnih prihodkov ruskega bančnega sektorja po obdavčitvi od leta 2014 do leta 2021.

120. Najnovejši podatki v tej tabeli se res nanašajo na leto 2021.

121. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da „lahko Svet […] pri presoji, ali oseba izpolnjuje merilo za vpis, […] upoštev[a] informacije ali dokaze, ki se nanašajo na okoliščine, ki so obstajale pred sprejetjem akta, s katerim so bili naloženi ali ohranjeni omejevalni ukrepi, če te informacije ali dokazi utemeljujejo razloge za ta akt in prispevajo k ugotovitvi, da zadevna oseba kljub poteku časa in ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin vsakega primera izpolnjuje zadevno merilo za vpis […]. Zlasti ni mogoče izključiti možnosti upoštevanja takih informacij in dokazov za to, da se glede na zadevno merilo za vpis ugotovi kontinuiteta med prejšnjim položajem zadevne osebe na eni strani in njenim trenutnim položajem na drugi strani.“(86)

122. Kot sem že imel priložnost opozoriti v drugih okoliščinah, lahko skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, na podlagi katerih je mogoče dokazati zadostno povezavo med osebo, na katero se nanašajo ukrepi zamrznitve sredstev, in spornim režimom, ki ga Svet lahko uveljavlja, temelji na starih elementih, ki so obstajali pred datumom sprejetja aktov o uvrstitvi na seznam, če se vsekakor dokaže tudi kontinuiteta med temi elementi in položajem na dan uvrstitve.(87)

123. Splošno sodišče je torej moralo preveriti, ali je obstaja kontinuiteta med dejstvi, za katera je bilo ugotovljeno, da so podprta z dokazno listino št. 28 iz drugega dokaznega spisa, in položajem G. Khana marca 2023.

124. Ob tem je treba opozoriti, da je Splošno sodišče to dokazno listino preučilo v okviru razlogovanja, ki se je nanašalo na preverjanje drugega kumulativnega pogoja prvotnega merila (g). V tem okviru je moral torej Svet dokazati, da je bančni sektor zagotavljal znaten vir prihodkov za rusko vlado. Kar zadeva prispevek celotnega sektorja k nacionalnemu gospodarstvu v širšem smislu, je mogoče šteti, da dokazi, ki se nanašajo nanj, spadajo v drugačen in daljši časovni okvir od tistih, ki se na uvrščeno osebo nanašajo bolj neposredno.

125. Vsekakor pa podatki o letnih prihodkih ruskega bančnega sektorja za poslovno leto 2022 ob dostopu do zadevnega spletnega mesta še niso bili na voljo, saj se leto 2022 še ni izteklo. Iz dokazne listine št. 28 iz drugega dokaznega spisa je torej razvidno, da se je Svet v aktih iz marca 2023 oprl na najnovejše razpoložljive upoštevne podatke, da bi utemeljil gospodarsko moč navedenega sektorja in iz tega ugotovil njegov znaten prispevek k prihodkom ruske vlade. Dodajam, da sta leto 2022, kot je splošno znano, zaznamovali ruska invazija na Ukrajino in posledično korenita preobrazba mednarodnega reda, tako da podatki za leto 2022 ne bi bili nujno najbolj reprezentativni za dejanski pomen ruskega bančnega sektorja v tem nemirnem obdobju.

126. Ta očitek je torej treba zavrniti kot neutemeljen.

C. Deseti pritožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve in napačna uporaba prava v zvezi s kršitvijo spremenjenega merila (g)

1. Povzetek argumentacije strank

127. G. Khan v bistvu trdi, da bi se moralo Splošno sodišče prepričati, ali je Svet ob podaljšanju omejevalnih ukrepov septembra 2023, marca 2024 in septembra 2024 predložil dokaze, da je bil ta še vedno vodilni poslovnež v smislu spremenjenega merila (g). G. Khan zatrjuje, da trditev, da je upravljal družbe v Rusiji, temelji na dokazih iz leta 2022 in da Svet ni predložil dokazov, ki bi potrjevali veljavnost te trditve ob navedenih podaljšanjih.

128. Kar zadeva podaljšanje ukrepov iz septembra 2023, naj bi Splošno sodišče svoje razlogovanje oprlo na udeležbo G. Khana na kongresu Ruske zveze industrialcev in poslovnežev, na podlagi česar naj bi sklepalo, da je bil pritožnik povezan s skupino Alfa Group, ne da bi preverilo, ali je bil razlog, da je ta še naprej upravljal sredstva s sedežem v Rusiji, dokazan. G. Khan trdi, da – tudi če bi Splošno sodišče štelo, da je ta udeležba zadostna za dokaz utemeljenosti tega razloga – je Splošno sodišče, prvič, obrazložitev Sveta tako nadomestilo s svojo obrazložitvijo in, drugič, tako kršilo spremenjeno merilo (g), saj ga je razlagalo tako, da se ne nanaša le na poslovneže, ampak na vse osebe, ki so ohranile povezave z družbami v Rusiji.

129. Kar zadeva podaljšanja ukrepov iz marca 2024 in septembra 2024, G. Khan trdi, da Splošno sodišče ni preverilo, ali je bila trditev, da je pritožnik še naprej upravljal sredstva, dokazana.

130. Svet trdi, da je deseti pritožbeni razlog nedopusten. Podredno predlaga, naj se ta pritožbeni razlog zavrne kot neutemeljen.

2. Pregled razvoja razlogov za uvrstitev G. Khana in pravnega okvira aktov o ohranitvi uvrstitve

131. V zvezi z aktoma iz septembra 2023 naj spomnim, da gre za prva dva izmed aktov, sprejetih proti G. Khanu, ki temeljijo na spremenjenem merilu (g).

132. Razlogi za uvrstitev iz teh aktov so v bistvu enaki razlogom iz aktov iz marca 2023, zlasti dejstvo, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva dveh družb (ABH Financial Limited in LetterOne) s sedežem v Rusiji, navedenih v prvem odstavku teh razlogov.(88) V teh razlogih je poleg tega navedeno, da se je G. Khan marca 2023 udeležil kongresa Ruske zveze industrialcev in podjetnikov.

133. Kot je ugotovilo Splošno sodišče,(89) so razlogi iz aktov iz marca 2024 enaki razlogom iz aktov iz septembra 2023.

134. V aktih iz septembra 2024 je povzeto bistvo razlogov iz aktov iz septembra 2023 in marca 2024, vključno z navedbo udeležbe G. Khana na kongresu Ruske zveze industrialcev in podjetnikov marca 2023. Dodane so navedbe, da je narodna banka Ukrajine prenos deležev G. Khana v ABH Holdings na njegovega poslovnega partnerja razveljavila in da bi se lahko štelo, da je bil prenos njegovih delnic v skupino A1, ki je del Alfa Group, le navidezen. V razlogih iz aktov iz septembra 2024 je navedeno tudi, da je bil G. Khan delničar investicijske družbe LetterOne, da je še naprej upravljal sredstva družbe Alfa Group s sedežem v Rusiji in da je pomemben delničar družbe Rosvokanal, ki je opisana kot podjetje skupine Alfa in ena od glavnih zasebnih upravljavcev storitev oskrbe z vodo v Rusiji.

135. Kar zadeva akte o ohranitvi, je treba opozoriti na obveznosti, ki jih ima Svet pred njihovim sprejetjem in ob njihovem sprejetju.

136. Tako pred ohranitvijo vedno poteka upravna faza, ki zadevni osebi omogoča, da izrazi svoje stališče glede namere Sveta in po potrebi glede novih razlogov – ali celo meril – ki podpirajo ohranitev. Kadar razlogi ostanejo nespremenjeni, je treba v zvezi s temi akti preveriti, ali se je dejansko stanje od prvotne uvrstitve ali prejšnjega preverjanja spremenilo tako, da ni več mogoče sprejeti enake ugotovitve glede vprašanja, ali zadevna oseba še naprej izpolnjuje merilo, na katerem je temeljila njena uvrstitev.(90) Veljavnost aktov o ohranitvi je tako odvisna od tega, ali so dejanske in pravne okoliščine, na podlagi katerih so bili ti sprejeti, še vedno podane, in od tega, ali jih je treba, da bi bil njihov cilj uresničen, ohraniti v veljavi.(91) Kadar so dodani novi razlogi, je treba utemeljenost teh razlogov presojati na običajen način, in sicer s preučitvijo dokazov in informacij, ki jih predloži Svet, pri čemer Svet izpolni dokazno breme, ki ga nosi, če navede skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj zadostne povezave med zadevno osebo in položaji, proti katerim so ukrepi usmerjeni.(92) Taka povezava načeloma izhaja iz dejstva, da navedena oseba izpolnjuje pogoje, opredeljene v merilu za uvrstitev, če se zakonitost tega merila ne izpodbija.

137. Nazadnje, ni mogoče izključiti, da lahko Svet pri presoji, ali oseba izpolnjuje merilo za vpis, upošteva informacije ali dokaze, ki se nanašajo na okoliščine, ki so obstajale pred sprejetjem akta, s katerim so bili naloženi ali ohranjeni omejevalni ukrepi, če te informacije ali dokazi utemeljujejo razloge za ta akt in prispevajo k ugotovitvi, da zadevna oseba kljub poteku časa in ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin vsakega primera izpolnjuje zadevno merilo za vpis.(93) Zlasti ni mogoče izključiti možnosti upoštevanja takih informacij in dokazov za to, da se glede na zadevno merilo za vpis ugotovi kontinuiteta med prejšnjim položajem zadevne osebe na eni strani in njenim trenutnim položajem na drugi strani.(94)

138. Argumentacijo G. Khana je treba zdaj preučiti ob upoštevanju teh zahtev iz sodne prakse.

3. Presoja

a) Akta iz septembra 2023 in očitek, ki se nanaša na nezadostno obrazložitev v izpodbijani sodbi glede vprašanja, ali je Svet predložil dokaz, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva dveh družb s sedežem v Rusiji

139. Splošno sodišče je v točki 205 izpodbijane sodbe preučilo razlog, ki se je nanašal na sodelovanje G. Khana na kongresu Ruske zveze industrialcev in podjetnikov marca 2023, kot je bilo potrjeno z dokazno listino št. 7 iz tretjega dokaznega spisa. Po presoji Splošnega sodišča je bilo iz te dokazne listine, v kateri so bili navedeni udeleženci navedenega kongresa, razvidno, da je povezava med G. Khanom in skupino Alfa ostala nespremenjena tudi po tem, ko je prodal svoje deleže v družbi ABH Financial Limited, in da je ta dokazna listina „potrjevala njegovo lastnost vodilnega poslovneža v smislu prvega dela spremenjenega merila (g)“.(95)

140. G. Khan zatrjuje, da z dejstvom, da ena dokazna listina lahko potrdi povezavo med skupino Alfa Group in njim, ni mogoče utemeljiti trditve, da je še naprej upravljal sredstva družb ABH Financial Limited in LetterOne.(96) Povedano drugače, izhodišče njegove argumentacije je izpodbijanje presoje dejstev, ki jo je opravilo Splošno sodišče, iz katere se zdi, da je navedeno sodišče iz dejstva, navedenega v enem od dokaznih elementov, sklepalo o drugem dejstvu, ki je bilo navedeno v razlogih.

141. Vendar po mojem mnenju G. Khan pod pretvezo očitka kršitve obveznosti obrazložitve v resnici postavlja vprašanje, ali je Splošno sodišče pravilno opravilo nadzor, ki ga mora opraviti v primeru aktov o ohranitvi.

142. Argumentacijo pritožnika v okviru tega desetega pritožbenega razloga je tako mogoče razlagati na dva načina.

143. Na eni strani je mogoče nanjo odgovoriti tako, da se preuči zgolj z vidika zadostnosti obrazložitve izpodbijane sodbe glede vprašanja, ali je Svet dokazal, da je bil G. Khan ob sprejetju aktov iz septembra 2023 vodilni poslovnež v smislu spremenjenega merila (g).

144. Na drugi strani bi bilo mogoče ta pritožbeni razlog razlagati nekoliko bolj poglobljeno, saj bi bilo mogoče šteti, da pritožnik Splošnemu sodišču v resnici očita, da se ni prepričalo, ali je bil razlog, ki se je nanašal na to, da je ta pritožnik še naprej upravljal sredstva dveh družb s sedežem v Rusiji, podprt z dokazi.

145. Po mojem mnenju bi bilo treba ta očitek zavrniti ne glede na pristop za odgovor nanj.

1) Zatrjevana kršitev obveznosti obrazložitve v ožjem smislu

146. Pri tej trditvi ni težav z dopustnostjo.(97)

147. Glede njene vsebinske presoje menim, da tudi če bi bila presoja, ki jo je Splošno sodišče opravilo v točki 205 izpodbijane sodbe, z vidika dejstev napačna, ker naj bi se v njej iz enega dokaza sklenilo, da je z njim dokazano drugo dejstvo, na katerega se ta dokaz ne nanaša, to samo po sebi ne bi pomenilo kršitve obveznosti obrazložitve.

148. V zvezi s tem opozarjam, da se v skladu s sodno prakso(98) zahteva, da je iz obrazložitve sodbe jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje Splošnega sodišča ter da mora ta obrazložitev zainteresiranim osebam vedno omogočiti, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa zagotoviti dovolj elementov za izvajanje nadzora v okviru pritožbe.(99)

149. G. Khan je lahko razumel razloge, iz katerih je Splošno sodišče ugotovilo, da sta bila akta iz septembra 2023 dovolj utemeljena.

150. Iz točk od 204 do 206 izpodbijane sodbe je razvidno, da je Splošno sodišče menilo, da dejstvo – ki je bilo podprto z dokazom, navedenim v točki 205 navedene sodbe – da se je G. Khan marca 2023 udeležil kongresa Ruske zveze industrialcev in podjetnikov, „potrjuje kontinuiteto njegovih povezav s konzorcijem Alfa Group […] in njegovo lastnost vodilnega poslovneža“ ter da je tudi po domnevni prodaji svojih deležev v družbi ABH Financial Limited ohranil povezave s skupino Alfa Group v Rusiji. Splošno sodišče je svoje stališče poleg tega utemeljilo s sklicevanjem na ugotovitev, do katere je prišlo pri preučitvi aktov iz marca 2023, in sicer da je Svet predložil skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, iz katerih je bilo razvidno, da je bil pritožnik na datum sprejetja aktov iz marca 2023 vodilni poslovnež v smislu prvotnega merila (g). Poleg tega je navedlo razloge, iz katerih je menilo, da je obstajala določena kontinuiteta s spremenjenim merilom (g).(100)

151. V teh okoliščinah je izpodbijana sodba pravno zadostno obrazložena, pri čemer je treba vprašanje zadostnosti obrazložitve razlikovati od vprašanja njene utemeljenosti.

2) Poglobljena razlaga trditve o nezadostnosti obrazložitve izpodbijane sodbe

152. Če bi moralo Sodišče ta očitek razlagati poglobljeno, bi se moralo vprašati, ali se je Splošno sodišče v zvezi z aktoma iz septembra 2023 pravno zadostno prepričalo, da je G. Khan še naprej izpolnjeval pogoje za uvrstitev pod spremenjeno merilo (g).

153. Za to se je treba vrniti k aktoma iz marca 2023.

154. Iz analize utemeljenosti uvrstitve G. Khana na podlagi prvotnega merila (g) izhaja, da je Splošno sodišče preučilo, ali je bilo z razlogi iz aktov iz marca 2023 mogoče dokazati, da je G. Khan izpolnjeval merilo, na podlagi katerega je bil uvrščen na seznam. Splošno sodišče je, ker je ugotovilo, da se je Svet nameraval opreti na pretekle funkcije ali dejavnosti, ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 137 teh sklepnih predlogov, preverilo, ali je Svet navedel resne in skladne indice, na podlagi katerih je bilo mogoče razumno sklepati, da je G. Khan tudi po zatrjevani odsvojitvi svojih deležev ohranil povezave s tema družbama.(101) Splošno sodišče je navedlo, da se razlog, ki se nanaša na to, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva, „umešča v kontekst kontinuitete v zvezi z njegovim statusom delničarja navedenih družb in je namenjen dokazovanju, da njegov status vodilnega poslovneža traja, ker je ohranil povezave s tema družbama“.(102)

155. Splošno sodišče je v točki 178 izpodbijane sodbe preučilo štiri dokazne listine v podporo tem trditvam iz septembra 2022 in novembra 2022, in sicer članke iz časopisov, objavljene na spletu, ali izvlečke s spletnega mesta. Iz teh dokaznih listin izhaja, da se je G. Khan vrnil v Rusijo in da upravlja sredstva skupine Alfa Group. Splošno sodišče je po preučitvi teh dokaznih listin razsodilo, da „[o]koliščina, da več verodostojnih virov navaja to informacijo, v skladu s katero pritožnik upravlja ali nadzoruje sredstva skupine Alfa Group, dokazuje, da je ostal vključen v konzorcij skupine Alfa Group v Rusiji tudi po zatrjevani prodaji svojih delnic, saj je zagotavljal upravljanje sredstev navedene skupine v Rusiji“.(103) Na podlagi tega je ugotovilo, da je Svet navedel resne in skladne indice, glede na katere je bilo mogoče šteti, da je G. Khan zaradi upravljanja sredstev skupine Alfa Group ohranil povezave z njo.(104)

156. Zdi se, da G. Khan te ugotovitve ne izpodbija.(105)

157. Ker je Splošno sodišče v okviru presoje utemeljenosti aktov iz marca 2023 razsodilo, da je bilo sklicevanje v razlogih na dejstvo, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva v Rusiji, namenjeno dokazovanju, da je ohranil povezave z družbo Alfa Group, je pri presoji utemeljenosti razlogov iz aktov iz septembra 2023, ki se umešča v kontinuiteto s presojo, navedeno v točki 154 teh sklepnih predlogov, preverilo, ali je ta povezava še naprej obstajala. Po mnenju navedenega sodišča pa so bile te povezave ohranjene na podlagi nove dokazne listine, ki jo je preučilo v točki 205 izpodbijane sodbe in ki se, kot je bilo že navedeno, nanaša na udeležbo G. Khana na kongresu Ruske zveze industrialcev in podjetnikov marca 2023.

158. Po mojem mnenju je Splošno sodišče s tem preverilo – kot je bilo dolžno(106) – ali so bile dejanske in pravne okoliščine, na katerih je temeljila uvrstitev G. Khana, še naprej podane.

159. Argumentacije G. Khana zato ni mogoče sprejeti.

1) Dopustnost

160. G. Khan Splošnemu sodišču očita, da se ni prepričalo, ali so bile dejanske in pravne okoliščine, na katerih je temeljila ohranitev ukrepov, sprejetih zoper njega, še naprej podane, pri čemer naj bi ta opustitev pomenila kršitev obveznosti obrazložitve. Za tak očitek je Sodišče v fazi pritožbe pristojno,(107) zato je dopusten.

2) Vsebinska presoja

161. Splošno sodišče je utemeljenost aktov iz marca 2024 preučilo skupaj z utemeljenostjo aktov iz septembra 2023. Ugotovilo je namreč, da „ker so razlogi za ohranitev imena tožeče stranke na spornih seznamih ostali nespremenjeni, ni treba razlikovati med aktoma iz septembra 2023 in aktoma iz marca 2024, saj se preverjanje informacij iz razlogov kot tudi iz dokaznih elementov […] v bistvu nanaša na iste dejanske okoliščine“.(108)

162. Formalno je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi pojasnilo razloge, iz katerih je opravilo skupno preučitev aktov iz septembra 2023 in aktov iz marca 2024. Ker se vprašanje utemeljenosti obrazložitve razlikuje od vprašanja njenega obstoja ali zadostnosti, se zdi, da ta ugotovitev zadostuje za zavrnitev tega očitka.

163. Vendar je tudi tokrat mogoče argumentacijo G. Khana razlagati tako, da ta Splošnemu sodišču očita, da se ni prepričalo o veljavnosti ohranitve, ki je bila izvedena z akti iz marca 2024, glede na vprašanje, ali so bile dejanske in pravne okoliščine, ki so privedle do sprejetja teh aktov, še vedno podane.(109)

164. V zvezi s tem glede na časovno bližino aktov iz septembra 2023 in aktov iz marca 2024 menim, da bi se lahko enake ugotovitve, izpeljane iz analize dejstev in dokazov za akta iz septembra 2023, uporabile za akta iz marca 2024, pri čemer je imel G. Khan pred sprejetjem aktov iz marca 2024 možnost izraziti svoje stališče(110) in je torej lahko navedel vsako upoštevno spremembo svojega položaja, ki bi lahko omajala ohranitev ukrepov zoper njega. V zvezi s tem ugotavljam, da G. Khan v okviru argumentacije v zvezi s tem očitkom sicer izpodbija, da upravlja družbe v Rusiji, vendar ni dokazal, da s temi družbami nima več nobenih povezav.

165. Ta očitek je torej treba zavrniti kot neutemeljen.

1) Dopustnost

166. G. Khan Splošnemu sodišču v bistvu očita, da se ni prepričalo – kot bi se moralo – da je ohranitev njegove uvrstitve v aktih iz septembra 2024 na podlagi prvega dela spremenjenega merila (g) temeljila na dovolj aktualni in trdni dejanski podlagi. Natančneje, Splošno sodišče naj bi s tem, da ni preverilo, ali je bilo G. Khana na datum sprejetja navedenih aktov še vedno mogoče šteti za upravljavca sredstev skupine Alfa Group v Rusiji, kršilo svojo obveznost obrazložitve. Ta očitek je zato dopusten.

2) Vsebinska presoja

167. Čeprav je ta očitek dopusten, menim, da Sodišču o njem ne bo treba vsebinsko odločati, saj se zdi argumentacija G. Khana v zvezi z aktoma iz septembra 2024 brezpredmetna.

168. G. Khan namreč Splošnemu sodišču očita, da ni preverilo, ali je Svet predložil dokaz, da je na datum sprejetja aktov iz septembra 2024 še naprej upravljal sredstva družbe Alfa Group s sedežem v Rusiji.

169. Vendar je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče, tudi če tega ni storilo, preverilo, ali so bili drugi razlogi iz aktov iz septembra 2024 dovolj utemeljeni za ohranitev uvrstitve G. Khana na podlagi merila (g), ki je bilo na ta datum spremenjeno.

170. Iz točke 217 izpodbijane sodbe namreč izhaja, da je Splošno sodišče trditev, da je G. Khan še naprej upravljal sredstva skupine Alfa Group, preučilo „na prvem mestu“.

171. Iz tega sledi, da je Splošno sodišče „na drugem mestu“ preučilo trditev, da je bil G. Khan pomemben delničar družbe Rosvodokanal, in preverilo, ali je ta del razlogov iz aktov iz septembra 2024, za katerega je Splošno sodišče razsodilo, da se nanaša na prvi del spremenjenega merila (g), zadostno utemeljen.(111)

172. Splošno sodišče je po tem, ko je ugotovilo, da je bilo iz sedmega dokaznega spisa razvidno, da je imel G. Khan v lasti 27,58 % te družbe, ki je največja zasebna upravljavka sistemov za čiščenje in oskrbo z vodo v Rusiji – katere pomen in gospodarska dinamika sta prav tako podprta z dokazi iz tega spisa – ugotovilo, da je Svet predložil „skupek dovolj konkretnih, natančnih in skladnih indicev, iz katerih je razvidno, da je bila tožeča stranka na datum sprejetja aktov iz septembra 2024 vodilni poslovnež, ki deluje v Rusiji, v smislu prvega dela spremenjenega merila (g)“.(112)

173. G. Khan v pritožbenem postopku te ugotovitve ne izpodbija.

174. Vendar iz sodne prakse glede nadzora zakonitosti sklepa Unije, s katerim so bili sprejeti omejevalni ukrepi, izhaja, da če sodišče Unije ob upoštevanju preventivnosti zadevnih omejevalnih ukrepov ugotovi, da je vsaj eden od navedenih razlogov dovolj natančen in konkreten, da je utemeljen in da je sam zadostna osnova za utemeljitev tega sklepa, okoliščina, da drugi od teh razlogov to niso, ne more upravičiti razglasitve ničnosti navedenega sklepa.(113)

175. Ker je torej Splošno sodišče razsodilo, da akta iz septembra 2024 pravno zadostno dokazujeta, da je G. Khan izpolnjeval oba pogoja, ki se zahtevata s prvim delom spremenjenega merila (g)(114) v zvezi z razlogom, ki se nanaša na njegov status pomembnega delničarja družbe Rosvodokanal, G. Khan ne bi imel nobene koristi, če bi Sodišče ugotovilo, da je Splošno sodišče kršilo svojo obveznost obrazložitve pri preučitvi razloga, ki se nanaša na to, da je pritožnik še naprej upravljal sredstva skupine Alfa Group s sedežem v Rusiji.

176. Ker je očitek, da je Splošno sodišče pri preučitvi tega razloga kršilo obveznost obrazložitve, usmerjen zoper dodatne razloge iz izpodbijane sodbe, ta ne more povzročiti njene razveljavitve in ga je torej treba razglasiti za brezpredmetnega.(115)

4. Predlog v zvezi s šestim pritožbenim razlogom

177. Na podlagi analize, ki sem jo pravkar opravil, je treba deseti pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

IV. Predlog

178. Glede na vse zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj šesti, sedmi in deseti pritožbeni razlog zavrne.

1 Jezik izvirnika: francoščina.

2 Sodba z dne 26. marca 2026 (C‑696/23 P, C‑704/23 P, C‑711/23 P, C‑35/24 P in C‑111/24 P, EU:C:2026:245, v nadaljevanju: Pumpyanskiy in drugi/Svet).

3 Sodba z dne 4. junija 2025, Khan/Svet (T‑289/23, EU:T:2025:560, v nadaljevanju: izpodbijana sodba).

4 Za sklicevanja na tako poimenovane akte glej točko 5 teh sklepnih predlogov.

5 Za sklicevanja na akte, na podlagi katerih je bil G. Khan uvrščen v skladu s spremenjenim merilom (g) (in sicer akte iz septembra 2023, marca 2024 in septembra 2024), glej točko 5 teh sklepnih predlogov.

6 Glej točko 10 teh sklepnih predlogov.

7 Sklep Sveta z dne 13. marca 2023 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 75 I, str. 134).

8 Izvedbena uredba Sveta z dne 13. marca 2023 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 75 I, str. 1).

9 Sklep Sveta z dne 13. septembra 2023 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 226, str. 104).

10 Izvedbena uredba Sveta z dne 13. septembra 2023 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 226, str. 3).

11 Sklep Sveta z dne 12. marca 2024 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2024/847).

12 Izvedbena uredba Sveta z dne 12. marca 2024 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2024/849).

13 Sklep Sveta z dne 12. septembra 2024 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2024/2456).

14 Izvedbena uredba Sveta z dne 12. septembra 2024 o izvajanju Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L, 2024/2455).

15 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet.

16 Sklep Sveta z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2014, L 78, str. 16).

17 Sklep Sveta z dne 25. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2022, L 50, str. 1).

18 Merilo, ki bo v nadaljevanju analize poimenovano „prvotno merilo (g)“, je bilo oblikovano tako:

„Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo:

[…]

(g) vodilni poslovneži ali pravne osebe, subjekti ali organi, vključeni v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije, odgovorni za priključitev Krima in destabilizacijo Ukrajine“.

19 Z Uredbo Sveta (EU) 2023/1089 z dne 5. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 269/2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 146, str. 1) je bila na podoben način spremenjena Uredba št. 269/2014. V nadaljevanju analize se bom torej skliceval na „spremenjeno merilo (g)“.

20 Glede razdelitve spremenjenega merila (g) na tri ločene dele glej točko 31 teh sklepnih predlogov.

21 Ker je ta razlog uveden s prirednim veznikom „ali“.

22 Čeprav razlaga tega tretjega dela ni predmet te zadeve, se sprašujem o njegovi dodani vrednosti. Če ga namreč razlagamo z jezikovnega vidika, bi odsotnost pridevnika „vodilen“ lahko pomenila, da je treba ta tretji del razumeti tako, da se omejevalni ukrepi lahko nanašajo na vse poslovneže, vključene v gospodarske sektorje, ki zagotavljajo znaten vir prihodka vladi Ruske federacije. Če bi bilo treba, nasprotno, ta tretji del razlagati ob upoštevanju uvodne izjave 4 Sklepa Sveta (SZVP) 2023/1094 z dne 5. junija 2023 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL 2023, L 146, str. 20), iz katere izhaja, da se ta del dejansko nanaša na vodilne poslovneže, ki delujejo v Rusiji v sektorju, ki ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodka, bi se zdel odvečen, ker je ta kategorija že zajeta s širokim besedilom prvega dela.

23 G. Khan se na tem mestu sklicuje na sodbo z dne 10. julija 2024, Rashevsky/Svet (T‑309/22 in T‑739/22, EU:T:2024:455, točka 82).

24 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točki 173 in 174).

25 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 175).

26 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 176).

27 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 177).

28 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 178).

29 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 181).

30 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 184).

31 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 179).

32 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 180).

33 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točki 99 in 174).

34 Šele v okviru tretjega dela spremenjenega merila (g) se zahteva povezava med poslovnežem – za katerega ni več izrecno določeno, da mora biti vodilen – in sektorjem, ki ruski vladi zagotavlja znaten vir prihodka.

35 Kot je že poudarila generalna pravobranilka L. Medina (glej njene sklepne predloge v zadevi Pumpyanskiy/Svet (C‑696/23 P, EU:C:2025:409, točka 32)).

36 Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke L. Medina v zadevi Pumpyanskiy/Svet (C‑696/23 P, EU:C:2025:409, točka 32).

37 Kot mu jo Sodišče tradicionalno priznava: glej sodbo z dne 18. junija 2026, Belaruskali in drugi/Svet (od C‑816/24 P do C‑818/24 P, EU:C:2026:500, točki 158 in 159 ter navedena sodba praksa).

38 Tako Svet „[g]lede na to razmerje soodvisnosti med vodilnimi poslovneži in vlado Ruske federacije […] meni, da bi morala merila za uvrstitev fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov na seznam zajemati vodilne poslovneže, ki delujejo v katerem koli gospodarskem sektorju Rusije“ (glej uvodno izjavo 4 Sklepa 2023/1094).

39 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točke od 117 do 121).

40 Sodišče je temu seznamu dodalo še katero koli drugo upoštevno gospodarsko merilo: glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 178).

41 Spomniti je namreč treba, da se del izpodbijane sodbe, ki je predmet obravnavanega pritožbenega razloga, nanaša na analizo zatrjevane nezakonitosti spremenjenega merila (g) zaradi kršitve načela pravne varnosti, ki jo je opravilo Splošno sodišče. Namen argumentacije G. Khana pa je dokazati, da je Splošno sodišče napačno razlagalo prvi del spremenjenega merila (g). Vendar tudi če bi bilo treba prvi del spremenjenega merila (g) razlagati drugače, kot ga je razlagalo Splošno sodišče, iz tega ne bi nujno izhajalo, da prvi del spremenjenega merila (g) ne bi izpolnjeval zahtev načela pravne varnosti, na katere je Sodišče opozorilo v sodbi Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 188 in navedena sodna praksa), saj načelo pravne varnosti ne more biti kršeno zgolj zato, ker mora sodišče Unije za razlago splošne določbe namesto jezikovne razlage uporabiti druge metode razlage (glej v tem smislu sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 189)).

42 Glej točko 37 teh sklepnih predlogov.

43 Glej točke od 66 do 72 izpodbijane sodbe.

44 Sodba z dne 13. marca 2012 (C‑376/10 P, EU:C:2012:138).

45 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 265 in naslednje).

46 Torej sodbe Pumpyanskiy in drugi/Svet.

47 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točki 273 in 274).

48 Ležeča pisava je moj poudarek.

49 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 275).

50 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 276). Ležeča pisava je moj poudarek.

51 Glej med drugim sodbi z dne 3. julija 2025, Glonatech/REA (C‑114/24 P, EU:C:2025:520, točka 48 in navedena sodna praksa), in Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 210 in navedena sodna praksa).

52 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točke od 289 do 292).

53 Ob upoštevanju, da razlika v besedilu med prvotnim merilom (g) in spremenjenim merilom (g) ne more spremeniti te ugotovitve, in ker torej po mojem mnenju prav ti trije deli spremenjenega merila (g) vzpostavljajo tako povezavo, kot se zahteva s členom 215(2) PDEU.

54 G. Khan se na tem mestu sklicuje na sodbo z dne 8. novembra 2023, Mazepin/Svet (T‑282/22, EU:T:2023:701, točka 80).

55 Pritožnik se pri tem opira na točko 155 in naslednje iz svoje tožbe pred Splošnim sodiščem ter na točko 124 in naslednje iz replike pred Splošnim sodiščem.

56 Glej točko 166 izpodbijane sodbe.

57 Glej točko 189 izpodbijane sodbe.

58 Sodba z dne 29. novembra 2023 (T‑333/22, EU:T:2023:758).

59 Glej točko 189 izpodbijane sodbe, v kateri je omenjen dokaz št. 2 iz prvega dokaznega spisa, in točko 97 sodbe z dne 29. novembra 2023, Khan/Svet (T‑333/22, EU:T:2023:758).

60 Glej točko 190 izpodbijane sodbe.

61 Navedene v točki 157 in naslednjih izpodbijane sodbe.

62 Glej točko 190 izpodbijane sodbe.

63 Med obsežno sodno prakso glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 158 in navedena sodna praksa).

64 Med obsežno sodno prakso glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 378 in navedena sodna praksa) in sodbo z dne 7. maja 2026, Makhlouf/Svet (C‑635/24 P, EU:C:2026:377, točka 80 in navedena sodna praksa).

65 Povzetih v točki 9 teh sklepnih predlogov.

66 Sodba Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 382). Ležeča pisava je moj poudarek.

67 Glej tudi točko 80 sodbe z dne 8. novembra 2023, Mazepin/Svet (T‑282/22, EU:T:2023:701), ki jo G. Khan navaja v točki 38 pritožbe.

68 Glej točko 43 teh sklepnih predlogov.

69 To izhaja iz točke 106 sodbe z dne 29. novembra 2023, Khan/Svet (T‑333/22, EU:T:2023:758), na katero napotuje točka 189 izpodbijane sodbe.

70 Kot izrecno izhaja iz točke 189 izpodbijane sodbe.

71 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 379).

72 V besedilu je v angleščini navedeno: „The table shows a list of Russia’s largest taxpayers who made the largest tax contribution to the country’s budget over the past year“; glej dokazno listino, poimenovano „Evidence 2“ iz priloge A3 k tožbi v zadevi T‑289/23, ki je enaka dokazni listini št. 2 iz prvega dokaznega spisa.

73 Ki je nezanemarljiv ali znaten: glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 135).

74 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 356). Glej tudi točko 140 te sodbe.

75 Glej točko 95 teh sklepnih predlogov.

76 Med obsežno sodno prakso glej sodbo z dne 26. junija 2025, Stadtwerke Hameln Weserbergland/Komisija (C‑466/23 P, EU:C:2025:480, točka 49 in navedena sodna praksa).

77 Glej točko 96 teh sklepnih predlogov.

78 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 138).

79 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 140).

80 Iz pritožbe izhaja, da je sicer trditev o neobstoju aktualnih dokazov najprej splošna, vendar se G. Khan dalje sklicuje le na podatke o letnih dohodkih bančnega sektorja. Ta očitek torej obravnavam le v delu, ki se nanaša na izpodbijanje zadostne aktualnosti iz dokazne listine št. 28 iz drugega dokaznega spisa.

81 G. Khan se je v svojih vlogah pred Sodiščem omejil na trditev, da je bila dokazna listina št. 28 „neustrezna“ (glej točko 146 tožbe pred Splošnim sodiščem).

82 Glej sodbo z dne 16. aprila 2026, Colombani/ESZD (Pasivno ali skupinsko nadlegovanje) (C‑343/23 P, EU:C:2026:294, točka 85 in navedena sodna praksa).

83 Glej sklep z dne 3. februarja 2009, Giannini/Komisija (C‑231/08 P, EU:C:2009:50, točka 63 in navedena sodna praksa).

84 Glej točko 85 teh sklepnih predlogov.

85 Navedena na straneh 111 in 112 dela 2 prilog k tožbi, ki jo je G. Khan vložil pri Splošnem sodišču.

86 Sodba z dne 13. marca 2025, Shuvalov/Svet (C‑271/24 P, EU:C:2025:180, točka 40 in navedena sodna praksa).

87 Glej moje sklepne predloge v povezanih zadevah Latvija/Aven in Fridman (C‑440/24 P in C‑441/24 P, EU:C:2025:854, točka 114).

88 In sicer družba ABH Financial Limited ter prek nje banka Alfa Bank in investicijsko podjetje LetterOne.

89 Glej točko 196 izpodbijane sodbe.

90 Glej v tem smislu sodbo z dne 13. marca 2025, PKK/Svet (C‑72/23 P, EU:C:2025:182, točka 106).

91 Glej sodbo z dne 9. februarja 2023, Boshab/Svet (C‑708/21 P, EU:C:2023:84, točka 56). Glej tudi sodno prakso Sodišča, na katero je opozorjeno v točki 162 izpodbijane sodbe.

92 Glej sodno prakso, na katero je opozorjeno v točki 159 izpodbijane sodbe, ki izhaja iz sodne prakse Sodišča (glej sodbo z dne 11. junija 2026, NSD/Svet (C‑801/24 P, EU:C:2026:472, točka 89)).

93 Glej sodbo z dne 13. marca 2025, Shuvalov/Svet (C‑271/24 P, EU:C:2025:180, točka 40).

94 Glej sodbo z dne 13. marca 2025, Shuvalov/Svet (C‑271/24 P, EU:C:2025:180, točka 40).

95 Glej tudi točko 206 izpodbijane sodbe.

96 Glej točko 66 pritožbe.

97 Glej sodbo z dne 6. oktobra 2021, Sigma Alimentos Exterior/Komisija (C‑50/19 P, EU:C:2021:792, točki 38 in 39 ter navedena sodna praksa).

98 Kot je opozorjeno v točki 99 teh sklepnih predlogov.

99 Med obsežno sodno prakso glej sodbo z dne 26. junija 2025, Stadtwerke Hameln Weserbergland/Komisija (C‑466/23 P, EU:C:2025:480, točka 49 in navedena sodna praksa).

100 Glej točko 204 izpodbijane sodbe.

101 Glej točko 176 izpodbijane sodbe.

102 Glej točko 177 izpodbijane sodbe.

103 Točka 179 izpodbijane sodbe.

104 Glej točko 180 izpodbijane sodbe. Glej tudi točko 191 navedene sodbe.

105 Zdi se, da pritožnik v okviru devetega razloga iz te pritožbe graja le točko 177 izpodbijane sodbe.

106 V smislu sodne prakse, navedene v točki 136 teh sklepnih predlogov.

107 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 392 in navedena sodna praksa).

108 Točka 196 izpodbijane sodbe.

109 Glej sodbo z dne 11. junija 2026, NSD/Svet (C‑801/24 P, EU:C:2026:472, točka 93 in navedena sodna praksa).

110 Kot je razvidno iz točke 26 in naslednjih izpodbijane sodbe.

111 Glej točko 223 in naslednje izpodbijane sodbe.

112 Glej točko 228 izpodbijane sodbe. Glej tudi točko 226 te sodbe.

113 Glej sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 430 in navedena sodna praksa). Glej tudi točko 192 izpodbijane sodbe.

114 Kot sta navedena v točki 227 izpodbijane sodbe.

115 Glej v tem smislu sodbo Pumpyanskiy in drugi/Svet (točka 240).