<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑38/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0038</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:163">EU:C:2017:163</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE – ZADEVA C‑38/16</P><P>COMPASS CONTRACT SERVICES</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez-Bordone,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170302">2. marca 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑38/16</P><P>Compass Contract Services Limited</P><P>proti</P><P>Commissioners for Her Majesty’s Revenue &amp; Customs(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</P><P>ki ga je vložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (sodišče prve stopnje, oddelek za davčne spore, Združeno kraljestvo))</P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>DDV</KEYWORD><KEYWORD>Neupravičeno plačani davek</KEYWORD><KEYWORD>Načini vračila</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna ureditev, s katero je uveden zastaralni rok</KEYWORD><KEYWORD>Razlikovanje od roka, določenega za vračilo neupravičeno zavrnjenega odbitka</KEYWORD><KEYWORD>Načela enakega obravnavanja, davčne nevtralnosti in učinkovitosti</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali je v skladu s pravom Unije dopustno, da se zastaralni roki, ki se uporabljajo za zahtevke za vračilo neupravičeno plačanega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), razlikujejo – kar zadeva datum začetka njihove uporabe – od teh, ki se uporabljajo za zahtevke za odbitek tega davka? Tako je mogoče strnjeno povzeti vprašanje, s katerim je soočeno britansko sodišče v sporu med družbo Compass Contract Services (UK) Ltd. (v nadaljevanju: Compass) in davčnimi organi njene matične države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20020711">11. julija 2002</DATE>, Marks &amp; Spencer<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, v nadaljevanju: <NAME.CASE>M&amp;S I</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, presodilo, da načeli učinkovitosti in varstva legitimnih pričakovanj nasprotujeta nacionalni zakonodaji (kot je Finance Act 1997 (zakon o financah iz leta 1997)), s katero je bil rok, v katerem je mogoče zahtevati vračilo DDV, pobranega v nasprotju z Direktivo 77/388/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Šesta direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19770517">17. maja 1977</DATE> o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva).</P></NOTE>, retroaktivno skrajšan s šestih let na tri leta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Britanski zakonodajalec je ob upoštevanju navedene sodbe pozneje določil, da to skrajšanje roka ne velja za zahtevke za vračilo DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja pred uvedbo skrajšanega roka. Enaka določba je bila kasneje sprejeta glede (prepozno vloženih) zahtevkov za odbitek vstopnega DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Vendar je zaradi upravne prakse in naknadnih zakonodajnih posegov v Združenem kraljestvu prišlo do različnega obravnavanja, kar zadeva datum, od katerega velja rok za ene od zahtevkov (za vračilo DDV) in za druge od zahtevkov (za odbitek DDV). Predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, ali je to različno obravnavanje skladno z načeli prava Unije, zlasti z načelom enakosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>Šesta direktiva</P><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 17, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Nastanek in obseg pravice do odbitka<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.001"><NO.PARAG>„1.</NO.PARAG><ALINEA>Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>[DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>[DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za uvoženo blago;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>ki ga je dolžan v skladu s členoma 5(7)(a) in 6(3).</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]“</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 18, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="018.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za uveljavljanje svoje pravice do odbitka mora davčni zavezanec:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>za odbitke po členu 17(2)(a) imeti račun, sestavljen v skladu s členom 22(3);</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za odbitke po členu 17(2)(b) imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in, na katerem je znesek naveden oziroma omogoča izračun zneska dolgovanega davka;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>za odbitke po členu 17(2)(c) izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>če je v primerih iz člena 21(1) dolžan plačati davek kot naročnik ali kupec, izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska davka na dodano vrednost, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek davka, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu z določbami odstavka 1.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice določijo pogoje in postopke, po katerih se lahko davčnemu zavezancu dovoli odbitek, ki ga ni opravil v skladu z določbami odstavkov 1 in 2.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="018.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če za dano davčno obdobje znesek dovoljenih odbitkov presega znesek dolgovanega davka, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalno pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Razvoj zakonodajne na tem področju do Finance Act 1997 (zakon o financah iz leta 1997) je bil v sodbi M&amp;S I predstavljen tako, kot sledi v nadaljevanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Točke od 8 do 15 teh sklepnih predlogov so skoraj dobesedno povzete po točkah od 4 do 11 sodbe M&amp;S I.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 11(A)(1)(a) Šeste direktive je bil v notranje pravo pravilno prenesen šele, ko je bil z učinkom od <DATE ISO="19920801">1. avgusta 1992</DATE> s Finance (No<HT TYPE="SUP">o</HT>2) Act 1992 (drugi zakon o financah iz leta 1992) spremenjen člen 10(3) Value Added Tax Act 1983 (zakon o DDV iz leta 1983).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Ta določba ima od tedaj to besedilo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Če plačilo za dobavo blaga ali izvedbo storitve ni v celoti ali delno opravljeno v denarju, se šteje, da je njegova vrednost denarni znesek, ki po prištetju davka, ki ga je treba obračunati, ustreza plačilu.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Kar zadeva ureditev o vračilu neupravičeno plačanih zneskov iz naslova DDV, je člen 24 Finance Act 1989 (zakon o financah iz leta 1989) od <DATE ISO="19900101">1. januarja 1990</DATE> določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>(1)</NO.P><TXT>Če oseba Commissioners[<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Davčna uprava, ki je v Združenem kraljestvu pristojna za pobiranje DDV.</P></NOTE> ] plača znesek iz naslova davka na dodano vrednost, ki ni bil dolgovan, morajo ti vrniti neupravičeno pobran znesek.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>Commissioners so k vračilu zneska v skladu s tem členom zavezani le, če je v zvezi s tem vložen ustrezen zahtevek.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>V skladu s tem členom ni mogoče uveljavljati vračila nobenega zneska po izteku šestih let od datuma njegovega plačila, razen če se uporabi odstavek 5 spodaj.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Če je bil znesek Commissioners plačan zaradi napake, se zahtevek za vračilo zneska v skladu s tem členom lahko vloži kadar koli pred iztekom šestih let od datuma, ko je vlagatelj zahtevka napako odkril ali bi jo ob razumni skrbnosti lahko odkril.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>Razen v primerih iz tega člena Commissioners zaradi dejstva, da ni šlo za davek, ki jim je dolgovan, niso obvezani vrniti zneska, ki jim je bil plačan iz naslova davka na dodano vrednost.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 24 Finance Act 1989 (zakon o financah iz leta 1989) je bil razveljavljen in nadomeščen s členom 80 Value Added Tax Act 1994 (zakon o DDV iz leta 1994), ki se uporablja od <DATE ISO="19940901">1. septembra 1994</DATE>. Besedilo upoštevnih določb člena 80 je praktično enako besedilu člena 24.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Član britanske vlade, Paymaster General (glavni blagajnik), je <DATE ISO="19960718">18. julija 1996</DATE> Parlamentu sporočil, da namerava vlada glede na rastoče tveganje, ki zaradi zahtevkov za vračilo neupravičeno pobranih zneskov iz naslova davkov ogroža državno blagajno, s Finance Bill 1997 (predlog zakona o financah iz leta 1997) spremeniti zastaralni rok za zahtevke za vračilo DDV in drugih posrednih davkov ter ga skrajšati na tri leta. Novi zastaralni rok naj bi se za zahtevke, ki so bili na datum te napovedi v obravnavi, uporabil takoj, da bi se preprečilo, da bi predlagana zakonodajna sprememba zaradi časa, ki bi lahko pretekel do končanja parlamentarnega postopka, izgubila svoj učinek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Spodnji dom britanskega parlamenta je <DATE ISO="19961204">4. decembra 1996</DATE> sprejel vladne proračunske predloge, vključno s predlogom, napovedanim <DATE ISO="19960718">18. julija 1996</DATE>, ki je bil v predlog zakona o financah iz leta 1997 vključen kot člen 47.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Zakon o financah iz leta 1997 je bil dokončno sprejet <DATE ISO="19970319">19. marca 1997</DATE>. S členom 47(1) tega zakona je bil spremenjen člen 80 Value Added Tax 1994 (zakon o DDV iz leta 1994), in sicer je bil odstavek 5 razveljavljen, odstavek 4 pa je bil spremenjen tako, da je poslej določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Commissioners na podlagi zahtevka, vloženega v skladu s tem členom, niso obvezani vrniti zneskov, ki so jim bili plačani več kot tri leta pred vložitvijo zahtevka.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 47(2) zakona o financah iz leta 1997 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>[…] šteje se, da je odstavek 1 začel veljati <DATE ISO="19960718">18. julija 1996</DATE>; ta določba se za namene vseh vračil, opravljenih na ta datum ali po njem, uporablja za vse zahtevke, vložene v skladu s členom 80 zakona o davku na dodano vrednost iz leta 1994, vključno z zahtevki, vloženimi pred tem datumom, in zahtevki v zvezi s plačili, opravljenimi pred tem datumom.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>V skladu s členom 25(6) zakona o DDV iz leta 1994 sta odbitek vstopnega davka iz odstavka 2 tega člena in izplačilo dobropisa za DDV mogoča le na podlagi zahtevka, vloženega v roku in v obliki, določenih z uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 29(1A) Value Added Tax Regulations 1995 (uredba o DDV iz leta 1995) v različici, ki se je uporabljala od <DATE ISO="19970501">1. maja 1997</DATE> do <DATE ISO="20090331">31. marca 2009</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Obdobje, v katerem je zajet datum zahtevka za vračilo, ki ga je vložila družba Compass.</P></NOTE>, določa, da davčna uprava ni obvezana ugoditi zahtevkom za odbitek vstopnega davka, če so vloženi več kot tri leta po datumu, do katerega je bilo treba predložiti ustrezen obračun za zadevno obračunsko obdobje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V skladu z besedilom člena 121(1) Finance Act 2008 (zakon o financah iz leta 2008) se zahteva iz člena 80(4) zakona o DDV iz leta 1994 ne uporabi za zahtevke, ki so bili pred 1. aprilom 2009 vloženi v zvezi z izkazanim ali plačanim zneskom za obračunsko obdobje, končano pred 4. decembrom 1996.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V skladu s členom 121(2) zakona o financah iz leta 2008 se člen 25(6) zakona o DDV iz leta 1994 ne uporabi za zahtevke za odbitek vstopnega davka, za katerega je obveznost obračuna nastala v obračunskem obdobju, končanem pred 1. majem 1997, če so bili zahtevki vloženi pred 1. aprilom 2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Na podlagi člena 121(4) zakona o financah iz leta 2008 je ta člen začel veljati <DATE ISO="20080319">19. marca 2008</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba Compass se ukvarja z dobavo hladne hrane; junija 2006 je bilo s sodno odločbo ugotovljeno, da so bile nekatere storitve, za katere je v preteklih obračunskih obdobjih obračunala in izkazala DDV, v resnici oproščene tega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Britanska sodišča so zlasti menila, da za te storitve velja oprostitev v skladu s členom 28(2) Šeste direktive. Commissioners so zato priznali, da je družba Compass plačala preveč DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Družba Compass je januarja 2008 zahtevala vračilo preveč plačanega izstopnega DDV za obdobje od <DATE ISO="19730401">1. aprila 1973</DATE> do <DATE ISO="20020202">2. februarja 2002</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Commissioners so odobrili vračilo zneskov, ki so bili neupravičeno plačani od <DATE ISO="19730401">1. aprila 1973</DATE> do <DATE ISO="19961031">31. oktobra 1996</DATE>, v zvezi z zneski za preostalo obdobje pa navedli, da je pravica zahtevati njihovo vračilo zastarala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Družba Compass je odločbo Commisioners izpodbijala pri First-tier Tribunal (Tax Chamber) (sodišče prve stopnje (oddelek za davčne spore), Združeno kraljestvo), pri čemer je grajala različno obravnavanje zahtevkov za vračilo nedolgovanega DDV na eni strani in zahtevkov za odbitek tega davka na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>To različno obravnavanje naj bi bilo v tem, da se lahko prvim ugodi le, če se nanašajo na davčna obdobja, končana pred 4. decembrom 1996, medtem ko se rok za druge izteče šele <DATE ISO="19970501">1. maja 1997</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari je predmet spora torej le vračilo DDV, ki je bil neupravičeno plačan v obdobju od <DATE ISO="19961101">1. novembra 1996</DATE> do <DATE ISO="19970430">30. aprila 1997</DATE> (proračunski četrtletji 04/96 in 1/97).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>V tem okviru je sodišče, ki odloča o zadevi, Sodišču predložilo vprašanji za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Besedilo vprašanj za predhodno odločanje, predloženih <DATE ISO="20160125">25. januarja 2016</DATE>, se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>„1.</NO.P><TXT>Ali to, da Združeno kraljestvo različno obravnava zahtevke Fleming za izstopni davek (ki jih je bilo mogoče vložiti za obdobja, končana pred 4. decembrom 1996) in zahtevke Fleming za vstopni davek (ki jih je bilo mogoče vložiti za obdobja, končana pred 1. majem 1997, torej pozneje kot zahtevke Fleming za izstopni davek), povzroči:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>kršitev načela prava Unije o enakem obravnavanju in/ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>kršitev načela prava Unije o davčni nevtralnosti in/ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>kršitev načela prava Unije učinkovitosti in/ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>kršitev katerega koli drugega upoštevnega načela prava Unije?</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na katero od vprašanj od 1(a) do 1(d) pritrdilen, kako bi bilo treba obravnavati zahtevke Fleming za izstopni davek, ki se nanašajo na obdobje od <DATE ISO="19961204">4. decembra 1996</DATE> do <DATE ISO="19970430">30. aprila 1997</DATE>?</TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in stališča strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Postopka so se udeležile družba Compass, vlada Združenega kraljestva in Komisija, ki so predložile pisna stališča in se udeležile obravnave, opravljene <DATE ISO="20161208">8. decembra 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Družba Compass meni, da je treba na prvo vprašanje odgovoriti pritrdilno. Različnega obravnavanja, ki se očita, ni mogoče upravičiti na podlagi načela enakosti, saj se primerjana položaja nanašata na vračilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>dobropisa za DDV<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>. Meni, da je iz logike, na kateri temelji nacionalna ureditev o retroaktivnem zastaranju, razvidno, da to zastaranje Commissioners skušajo razširiti na vse zahtevke za vračilo presežka DDV.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V zvezi z načelom nevtralnosti družba Compass trdi, da je obravnavana manj ugodno kot tiste od njenih hipotetičnih konkurentk, ki za sporno obdobje lahko uveljavljajo pravico do odbitka DDV.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>V zvezi z drugim vprašanjem družba Compass trdi, da bi moralo predložitveno sodišče v skladu s sodbo z dne <DATE ISO="20080410">10. aprila 2008</DATE>, Mark &amp; Spencer<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Zadeva C‑309/06, v nadaljevanju: <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M&amp;S II</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, zanjo uporabiti enak zastaralni rok kot velja za zahtevke za odbitek DDV, ker gre za ugodnejšo določbo. Če tega ne bi storilo, bi to po njenem mnenju pomenilo kršitev načela učinkovitosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva meni, da je glede na postavljeni vprašanji edino načelo, ki je upoštevno, načelo enakosti. V okoliščinah primera to načelo ne nasprotuje različnemu obravnavanju, ki ga družba Compass graja, ker njen položaj ni primerljiv s položajem subjekta, ki vloži <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>prepozen<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> zahtevek za odbitek DDV. Po njenem mnenju se oba položaja razlikujeta tako po okoliščinah kot pravni naravi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Kar zadeva okoliščine, britanska vlada trdi, da je razlog za razhajanje v tem, da sta bila zadevna roka (v obeh primerih triletna) določena na datuma, ki sta bila prav tako različna, in sicer po ugotoviti kršitve prava Unije v sodbi M&amp;S I<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>. Da bi se ta kršitev odpravila, je bilo s členom 121 zakona o financah iz leta 2008 določeno prehodno obdobje, pri čemer sta bila kot izhodiščna datuma upoštevana prva datuma, od katerih je Združeno kraljestvo lahko zastaralne roke skrajšalo s takojšnjim učinkom, ker sta bila to datuma, ko so bile uveljavljene določbe o skrajšanju zastaralnega roka s šestih let na tri leta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Kar zadeva pravno naravo obeh vrst zahtevkov, pa vlada Združenega kraljestva trdi, da pravica prejeti znesek, zahtevan iz naslova neupravičenega plačila DDV, po definiciji ne izhaja niti iz sistema DDV niti iz direktiv o njem, temveč iz splošnega prava Unije. Pravica do odbitka pa izhaja izključno iz teh direktiv, v skladu s katerima je subjekt, ki je davek – kot zavezanec zanj – plačal ali ga mora plačati tretjemu – ki je prav tako zavezanec za ta davek – od katerega je prejel blago ali storitve, upravičen do odbitka (ali do prejema ustreznega dobropisa) plačanega DDV. Dokaz, da se primera v pravnem smislu razlikujeta, naj bi bil v tem, da se lahko v skladu s pravom Unije davčna uprava na neupravičeno obogatitev sklicuje le v prvem primeru, v drugem pa ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva prav tako meni, da izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>dobropis za DDV<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, uporabljen v sodbi M&amp;S II, ne ustreza povsem pravni opredelitvi, ampak gre prej za izrazno sredstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Ta vlada poleg tega poudarja, da se sodba M&amp;S II ne nanaša na nacionalna pravila, ki so bila leta 2005 spremenjena in so se uporabila za družbo Compass. Od te spremembe se je vsaka od obeh vrst zahtevkov obravnavala enako in družba Compass ni dokazala, da je bila kakšna oseba, ki je v enakem položaju kot ona, deležna drugačne in ugodnejše obravnave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva nazadnje ugotavlja, da sporna nacionalna zakonodaja po popravi v sodbi M&amp;S I ugotovljene neskladnosti s pravom Unije, izvedeni z uvedbo prehodnega obdobja, ne krši več načela učinkovitosti ali načela varstva legitimnih pričakovanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da se v davčni ureditvi (kot je ta iz te zadeve) lahko določijo različni roki, ne da bi bila kršena načelo nevtralnosti ali splošna načela prava Unije. V zvezi s prvim Komisija navaja, da bi bilo njegovo kršitev mogoče preučiti le glede na neenako obravnavanje subjektov, ki si konkurirajo, kar je bilo podano v primeru iz sodbe M&amp;S II, v obravnavanem pa ne.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Tako kot naj bi bila z neobstojem subjektov, ki si konkurirajo, izključena kršitev načela nevtralnosti, naj bi morebiten obstoj subjektov, ki so v primerljivem položaju, lahko pomenil, da je prišlo do kršitve načela enakosti. Vendar Komisija meni, da gre v tej zadevi za položaja, ki nista primerljiva: obe vrsti zahtevkov se objektivno in vsebinsko razlikujeta, ker se nanašata na različne ravni gospodarske dejavnosti in se zanju uporabljata različni ureditvi. Po mnenju Komisije tako izhaja iz sodne prakse, oblikovane v zadevi Reemtsma Cigarettenfabrike<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070315">15. marca 2007</DATE>, <NO.CASE>C‑35/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:167">EU:C:2007:167</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Komisija nazadnje meni, da sklicevanje na načelo učinkovitosti v tem primeru ni ustrezno, ker – zopet – zahtevki, kakršne uveljavlja družba Compass, niso primerljivi z zahtevki za odbitek. Kar zadeva načelo enakovrednosti, pa je naloga predložitvenega sodišča, da preveri, ali je bilo ustrezno uporabljeno, pri čemer mora upoštevati, da ga v skladu s sodno prakso ni mogoče razlagati tako, da mora država članica razširiti najugodnejšo nacionalno ureditev na vse tožbe, vložene na nekem pravnem področju.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodni preudarki: zgodovinski in normativni okvir obravnavanega primera</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Kot opozarja predložitveno sodišče<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Točke od 8 do 26 predložitvene odločbe.</P></NOTE> in poudarja britanska vlada<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Točka 4 pisnih stališč vlade Združenega kraljestva.</P></NOTE>, je treba za razumevanje različnega obravnavanja, ki iz člena 121 zakona o financah iz leta 2008 izhaja za zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV na eni strani in za zahtevke za odbitek DDV na drugi, upoštevati nastanek triletnega zastaralnega roka in kronologijo sodnega izpodbijanja, katerega predmet je bil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Kot sta pojasnila predložitveno sodišče in vlada Združenega kraljestva, pomeni člen 121 zakona o financah iz leta 2008 dovršitev vrste zakonodajnih dejanj, ki so se začela z napovedjo omenjene vlade <DATE ISO="19960718">18. julija 1996</DATE>, da namerava spremeniti člen 80 zakona o DDV iz leta 1994.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Kot sem že pojasnil v točki 12 teh sklepnih predlogov, je bil predlog predstavljen glede na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>rastoče tveganje, ki zaradi zahtevkov za vračilo neupravičeno pobranih zneskov iz naslova davkov ogroža državno blagajno<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>; to tveganje se je skušalo zmanjšati z skrajšanjem roka za uveljavljanje vračila teh zneskov s šestih let na tri leta.</P></NOTE> Predlog vlade je nacionalni zakonodajalec sprejel <DATE ISO="19961204">4. decembra 1996</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Commissioners so sprva menili, da se novi triletni rok ne uporabi za zahtevke za odbitek davka. Vendar je bila z učinkom od <DATE ISO="19970501">1. maja 1997</DATE> uredba o DDV iz leta 1995 spremenjena tako, da je navedeni rok veljal tudi za take zahtevke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju sodbe M&amp;S I<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, v kateri je bilo ugotovljeno, da je retroaktivno skrajšanje (s šestih let na tri leta) roka za uveljavljanje vračila neupravičeno plačanega DDV v nasprotju s pravom Unije, so britanska sodišča (v tako imenovani <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>sodni praksi Fleming<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>V skladu s pojasnitvijo predložitvenega sodišča iz točke 4 predložitvene odločbe izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>zahtevek Fleming<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> izhaja iz sodbe House of Lords, sprejete v zadevi Fleming proti HMRC. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Zahtevek Fleming za izstopni davek<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> je zahtevek na podlagi člena 80 zakona iz leta 1994 o davku na dodano vrednost za znesek, ki je bil izkazan ali plačan kot izstopni davek, ki pa za obračunsko obdobje, ki se je končalo pred 4. decembrom 1996, dejansko ni bil dolgovan. Izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>zahtevek Fleming za vstopni davek<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> se nanaša na zahtevek za odbitje vstopnega davka, kadar je pravica do odbitka nastala v obračunskem obdobju, ki se je končalo pred 1. majem 1997.</P></NOTE> odločila, da bi se moralo to skrajšanje izvesti s prehodnim obdobjem in veljati tudi za zahtevke za odbitek.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Po ustalitvi te sodne prakse so Commissioners odločili:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da se ugodi zahtevkom v zvezi z DDV, ki je bil neupravičeno plačan za obračunska obdobja pred 4. decembrom 1996 (datum spremembe člena 80 zakona o DDV iz leta 1994, ki se je prvotno nanašal le na to vrsto zahtevkov);</P></ITEM><ITEM><P>da se ugodi tudi zahtevkom za odbitek, ki se nanašajo na obračunska obdobja pred 1. majem 1997 (datum spremembe uredbe o DDV iz leta 1995, s katero je bil triletni rok uveljavljen za to drugo vrsto zahtevkov).</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Po sodni potrditvi te upravne prakse je bila doseženi rešitvi nazadnje dana zakonska podlaga z zakonom o financah iz leta 2008, ki je določal, da se uporablja za zahtevke, vložene pred 1. aprilom 2009.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je v tem kontekstu predložilo svoji vprašanji. Z drugim vprašanjem, postavljenim za primer pritrdilnega odgovora na prvo, želi izvedeti, kako je treba obravnavati zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV, vložene v obdobju med obema datumoma.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, če povzamem, ali pravo Unije nasprotuje nacionalnemu ukrepu, s katerim se v okviru ureditve prehodnega obdobja, ki se uporabi za skrajšane zastaralne roke, različno obravnavajo zahtevki za vračilo preveč plačanega DDV in zahtevki za odbitek DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Kot sem pojasnil, je bil za obe vrsti zahtevkov sicer določen enak zastaralni rok, vendar sta datuma, od katerih se ta rok uporabi za vsako od obeh vrst zahtevkov, različna.</P></NOTE> Meni, da bi bilo to različno obravnavanje lahko v nasprotju z različnimi načeli prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče konkretno navaja načela enakega obravnavanja, davčne nevtralnosti in učinkovitosti, pa tudi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>kater[o] koli drug[o] upoštevn[o] načel[o] prava Unije<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, na podlagi česar bi bilo v tem okviru morda mogoče razpravljati o načelih enakovrednosti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Pisna stališča Komisije, točke od 34 do 36.</P></NOTE> in varstva legitimnih pričakovanj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Pisna stališča Združenega kraljestva, točke od 28 do 34.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Vendar se strinjam z britansko vlado,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Pisna stališča Združenega kraljestva, točka 8.</P></NOTE> da se je spor o glavni stvari nanašal (in menim, da bi se moral tudi odgovor na vprašanje za predhodno odločanje) predvsem na razliko med ureditvama, ki se uporabita za oboje zahtevke, torej na morebitno kršitev načela enakosti. Ostala načela, ki jih je omenilo predložitveno sodišče, imajo po mojem mnenju v tem primeru zgolj postranski pomen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Načelo nevtralnosti, ki je temeljno načelo skupnega sistema DDV,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001219">19. decembra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Schmeink &amp; Cofreth in Strobel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑454/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:469">EU:C:2000:469</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> nasprotuje temu, da se podobno blago ali podobne storitve – za katere se prav zaradi te podobnosti torej šteje, da si konkurirajo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111110">10. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>The Rank Group</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑259/10 in C‑260/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:719">EU:C:2011:719</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> – z vidika tega davka obravnavajo različno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>V tem smislu sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110303">3. marca 2011</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑41/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:108">EU:C:2011:108</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Strinjam se torej s stališčem Komisije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Pisna stališča Komisije, točka 20.</P></NOTE> in vlade Združenega kraljestva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Pisna stališča Združenega kraljestva, točke od 25 do 27.</P></NOTE>, ki poudarjata, da v obravnavani zadevi to ni podano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zlasti ni bilo dokazano, da so Commissioners storitve družbe Compass obravnavali drugače kot podobne storitve njenih konkurentk. Za vse – tudi za družbo Compass – so se določbe o rokih v odvisnosti od tega, kakšne zahtevke (za vračilo ali za odbitek) so uveljavljale, uporabile enako.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Vendar je načelo davčne nevtralnosti le izraz načela enakega obravnavanja na področju DDV.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060608">8. junija 2006</DATE>, <NAME.CASE>L.u.P.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑106/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:380">EU:C:2006:380</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zadnjenavedeno načelo ne velja le med konkurenčnimi gospodarskimi subjekti, temveč tudi med temi, ki niso nujno konkurenti, so pa v položajih, ki so med seboj primerljivi iz drugih vidikov;<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M&amp;S II</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> s tem je preučitev znova osredotočena na načelo enakosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Skratka, treba je ugotoviti:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ali je položaj subjekta, ki kot družba Compass zahteva vračilo preveč plačanega DDV, primerljiv s položajem subjekta, ki zahteva odbitek tega davka, pri čemer pa ni nujno konkurent prvega; in</P></ITEM><ITEM><P>ali je – če sta zahtevka obeh enakovredna – različno obravnavanje upravičeno, če zakon za uveljavljanje vsakega od njiju določa zastaralna roka, ki sta sicer enaka, vendar se začneta uporabljati na različna datuma.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Različna narava pravice do vračila in pravice do odbitka DDV</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva in Komisija trdita, da zahtevek za vračilo preveč plačanega DDV pojmovno ni primerljiv z zahtevkom za odbitek tega davka. Menim, da imata prav in da pravzaprav niti družba Compass ne zanika razlik med obema, saj so tako očitne, da je temu težko oporekati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Na obravnavi je družba Compass navedla, da gre za raznovrstna zahtevka, čeprav – po njenem mnenju – sorodna.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Pravica do odbitka DDV je osnovno načelo skupnega sistema DDV, ki ga je vzpostavila Unija. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Namen sistema odbitkov je<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, kot je navedlo Sodišče, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>podjetniku v celoti olajšati breme dolgovanega ali plačanega DDV v okviru vseh njegovih gospodarskih dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>. Tako se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>zagotavlja nevtralnost v zvezi z davčnim bremenom vseh gospodarskih dejavnosti, ne glede na njihove cilje ali rezultate, če so navedene dejavnosti načeloma same predmet DDV<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Med mnogimi drugimi glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20121206">6. decembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Bonik</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:774">EU:C:2012:774</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>S pravico do vračila preveč plačanega DDV – ki v nasprotju s pravico do odbitka ne izhaja iz direktiv o DDV, temveč iz splošnega prava Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130516">16. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Alakor Gabonatermelő és Forgalmazó</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:315">EU:C:2013:315</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), opozorilo, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>pravica pridobiti povračilo dajatev, pobranih v neki državi članici v nasprotju s pravom Unije, posledica in dopolnilo pravic, ki jih posameznikom zagotavljajo predpisi prava Unije, kot jih razlaga Sodišče<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</P></NOTE> – pa se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>skušajo odpraviti posledice nezdružljivosti dajatve s pravom Unije, tako da se nevtralizira ekonomsko breme, ki je bilo neupravičeno naloženo gospodarskemu subjektu, ki ga je nazadnje tudi dejansko nosil<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 24.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Logična posledica teh načelnih razlik je, da je za vsako od teh dveh pravic določena pravna ureditev, ki odraža njuno različnost. Obe je torej mogoče urediti tako, da se ob upoštevanju cilja, za doseganje katerega sta bili v pravnem redu določeni, razlikujeta tako po vsebini kot po pogojih za njuno uveljavljanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>S to različnostjo je na primer mogoče pojasniti, da v nekaterih okoliščinah pravo Unije ne nasprotuje temu, da nacionalna pravna ureditev zavrne vračilo nepravilno obračunanih davkov, če bi to za upravičence pomenilo neupravičeno obogatitev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M&amp;S II</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> medtem ko se za odbitek DDV to merilo ne uporabi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Pri trenutnem stanju prava Unije države članice glede na neobstoj usklajevalnih določb v zvezi s tem vprašanjem same urejajo pogoje, pod katerimi se lahko vložijo zahtevki za vračilo davkov, pri čemer morata biti spoštovani načeli enakovrednosti in učinkovitosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>To pomeni, da pogoji za njihovo uveljavljanje ne smejo biti manj ugodni od tistih, ki veljajo za podobne zahtevke na podlagi določb notranjega prava, niti ne smejo biti določeni tako, da v praksi onemogočajo izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Skupnosti. Glej med drugim sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070315">15. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Reemtsma Cigarettenfabriken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑35/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:167">EU:C:2007:167</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na področju DDV pa so v členu 20 Šeste direktive opredeljeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko odbitek presežnega davka popravi pri prejemniku blaga ali storitev.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070315">15. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Reemtsma Cigarettenfabriken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑35/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:167">EU:C:2007:167</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Glede na te razlike položaja imetnikov vsake od teh pravic torej nista primerljiva in zato v zvezi z njima ni mogoče uporabiti zahtev načela enakosti. Države članice lahko za vračilo preveč plačanega DDV določijo drugačna pravila (med drugim kar zadeva roke za vložitev ustreznih zahtevkov in zastaranje pravice do njihovega uveljavljanja), ki se lahko razlikujejo od pravil, ki se uporabijo za odbitek vstopnega DDV. Pravo Unije ne določa, ponavljam, da morajo biti nacionalna pravila v obeh primerih enaka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Vendar je kljub specifičnosti in posebnosti položajev iz obeh mogoče razbrati skupni imenovalec: v obeh primerih gre za pravici, na podlagi katerih lahko njuni imetniki njuno vsebino uveljavljajo v razmerju do istega zavezanca, to je davčne uprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Družba Compass se na to okoliščino sklicuje kot na element primerljivosti, pri čemer uporabi izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>dobropis za DDV<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, ki je bil uporabljen v sodbi M&amp;S II.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Vlada Združenega kraljestva<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Pisna stališča, točki 18 in 19.</P></NOTE> poudarja neustreznost te fraze, ki je, kot meni, Sodišče ni uporabilo kot pravno opredelitev, temveč zgolj kot preprosto in praktično izrazno sredstvo za opis položaja subjektov, ki zahtevajo vračilo preveč plačanega DDV, ali položaja subjektov, ki zahtevajo odbitek DDV,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Primer, v zvezi s katerim se britanska vlada sklicuje med drugim na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080508">8. maja 2008</DATE>, <NAME.CASE>Ecotrade</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑95/07 in C‑96/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:267">EU:C:2008:267</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> nikakor pa ne primerljivosti položaja enih in drugih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Menim, da ima Združeno kraljestvo prav, ko opozarja na kontekst, v katerem je treba razlagati smisel in obseg pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>dobropis za DDV<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. Vendar pa v danem kontekstu ta pojem pomeni primerno sredstvo za izraz tega, da oba – tako subjekt, ki zahteva vračilo preveč plačanega DDV, kot subjekt, ki zahteva odbitek vstopnega DDV – uveljavljata <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>dobropis<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> (to je znesek denarja, ki ga upnik lahko zahteva in terja od dolžnika) v razmerju do uprave. Upniški položaj, ki ga imata oba subjekta v razmerju do državnega proračuna, je element, zaradi katerega sta njuna položaja primerljiva, tako da je na njegovi podlagi mogoče presojati – z vidika načela enakosti – različno obravnavanje, ki sta ga deležna v okviru notranjega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Pri izvršitvi vsakega od teh <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>dobropisov<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> se je namreč treba ravnati po tem, kar izhaja iz njunih zakonskih ureditev. Davčna uprava svojo obveznost izpolni ob upoštevanju tega, kar za vsako uveljavljano pravico določa davčni sistem. Mora se torej ravnati po pogojih za uveljavljanje, ki so določeni s pravili, s katerimi je opredeljen normativni okvir vsake od teh pravic. Ni nujno, da so ta pravila enaka za vsako od uveljavljanih pravic, nasprotno, lahko so različna, in sicer prav zato, ker se nanašajo na različni pravici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Poleg pogojev, ki so lastni vsebini vsake od uveljavljanih pravic in z njo neločljivo povezani, je ključno vprašanje to, ali lahko davčna uprava za uveljavljanje teh pravic določi različne časovne pogoje. Povedano drugače: ali je zaradi različnosti pravice do vračila preveč plačanega DDV na eni strani in pravic do odbitka DDV na drugi dopustno, da se za uveljavljanje vsake od njiju določita različna roka?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="11"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Utemeljitev različnega obravnavanja obeh pravic, kar zadeva začetek uporabe zastaralnega roka, določenega za njuno uveljavljanje</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Vprašanje, ki ga postavlja predložitveno sodišče, se je pojavilo v okviru zakonodajnega delovanja, katerega namen je bila enotna obravnava spornih dveh pravic: nacionalni zakonodajalec je hotel skrajšanje roka, ki ga je sprva določil izključno za zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV, določiti tudi za zahtevke za odbitek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Kot sem že opisal, je nameravano časovno poenotenje obeh vrst zahtevkov temeljilo na določitvi, da se skrajšanje roka (s šestih let na tri leta), ki je bilo decembra 1996 uvedeno za zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV, od maja 1997 uporablja tudi za zahtevke za odbitek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Omejitev retroaktivne uveljavitve skrajšanja roka za vsako vrsto zahtevka je učinkovala le, če je bil zahtevek iz naslova katere koli od obeh pravic vložen pred istim datumom, ki je bil skupen za obe pravici (<DATE ISO="20090401">1. april 2009</DATE>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Vlada Združenega kraljestva odkrito priznava, da je želela za obe vrsti zahtevkov določiti enotno obravnavo. Iz njenih pisnih stališč je razvidno, da je bil namen spremembe, ki je bila z učinkom od <DATE ISO="19970501">1. maja 1997</DATE> opravljena v zvezi s členom 29 uredbe o DDV iz leta 1995, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>popraviti naključno anomalijo<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, zaradi katere je prišlo do različnega obravnavanja zahtevkov za vračilo in zahtevkov za odbitek, ter <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>zagotoviti, da se za vse [te zahtevke] uporablja isti triletni rok<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Pisna stališča Združenega kraljestva, točka 4(b).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Nacionalni zakonodajalec se je zato, da bi se izognil kršitvi prava Unije, na katero je opozorilo Sodišče v zadevi M&amp;S I<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, odločil, da novega triletnega roka za vložitev zahtevka ne bo uporabil retroaktivno, temveč da ga bo računal od datuma njegove uveljavitve, ki pa je bil za vsako od obeh vrst zahtevkov različen. Če se ta razlika odmisli, je obravnavanje obeh zahtevkov enako, kot je bil sicer namen nacionalnega zakonodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Razlika, ki je predmet razprave v sporu o glavni stvari, je torej posledica zapletov pri zakonodajnem delovanju, katerega namen je bilo izenačenje ureditve obeh vrst zahtevkov. Šlo je torej za razliko, ki je temeljila na objektivnem dejstvu, in sicer na različnem datumu uveljavitve skrajšanja roka za vložitev vsake od obeh vrst zahtevkov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Menim, da se sprejeti ukrep ni oddaljil od namena, zaradi katerega je bil uveden; rok je namreč za obe vrsti zahtevkov vsakič trileten, drugačen je le datum, od katerega se začne uporabljati. S tem ukrepom je, poudarjam, britanski zakonodajalec želel doseči, da se novi rok dosledno uporablja od datuma, na katerega je bil uveljavljen, in se izogniti kakršnim koli retroaktivnim učinkom v zvezi z zahtevki, za katere je dotlej veljal šestletni rok. Ker pa datum uveljavitve spremembe za obe vrsti zahtevkov ni bil enak, se zdi razumno, da je bil kot skrajna meja retroaktivnega učinkovanja novega (triletnega) roka določen datum, ko bi še moral veljal stari (šestletni) rok.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Z rešitvijo, ki jo je sprejel nacionalni zakonodajalec, se je onemogočila retroaktivnost <HT TYPE="ITALIC">in peius</HT> spremembe zastaralnega roka, kar je bilo nujno zaradi razglasitve sodbe Sodišča M&amp;S I<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE>, saj bi sicer prišlo do kršitve prava Unije. Zaradi časovnega razhajanja pri uveljavitvi triletnega roka je prepoved retroaktivnosti odražala – z vidika načela enakosti – tudi različno obravnavanje vsake od obeh vrst zahtevkov, saj sta bila datuma, od katerih se je za ene in druge brez povzročitve retroaktivnega učinka lahko uporabil novi rok, različna.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Vendar ne glede na namen spremembe in večji ali manjši uspeh<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sprašujem se, ali ne bi bil mogoč naknaden zakonodajni poseg, s katerim bi se po ugotovitvi posledic predhodnih zakonov opažena časovna anomalija popravila in se uskladila z namero celovite izenačitve (tudi kar zadeva začetek uporabe zastaralnega roka) obojih zahtevkov.</P></NOTE> pri doseganju njenega cilja izenačenja ureditve zastaralnih rokov ni sporno, da je prišlo do časovne – nekajmesečne (od decembra 1996 do maja 1997) – neusklajenosti v obravnavi zahtevkov za vračilo DDV in zahtevkov za odbitek tega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Glede na to, da je v tej zadevi predmet spora zahtevek za vračilo zneska DDV, ki ga je družba Compass preplačala, časovna neusklajenost, ki je zaradi zapletov v nacionalnem zakonodajnem procesu nastala med ureditvijo zastaranja za tovrstne zahtevke in za zahtevke za odbitek vstopnega DDV, po mojem mnenju z vidika prava Unije ni sporna, ker:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>po eni strani, kot sem že poudaril, pravo Unije ne določa niti enotne niti usklajene ureditve, ki bi bila nadredna nacionalnim določbam o uveljavljanju pravice do vračila neupravičeno plačanega DDV, zaradi česar zadostuje, če so slednje v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej točko 62 in opombo 31 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> kar pa tu ni sporno; in</P></ITEM><ITEM><P>po drugi strani, niti iz Šeste direktive niti drugih določb skupnega sistema DDV, ki se uporabijo, ne izhaja zahteva po enakem obravnavanju zahtevkov za vračilo tega davka (če je bil plačan po pomoti ali na splošno ni bil dolgovan) in zahtevkov za odbitek vstopnega DDV.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Menim skratka, da obstoj dveh datumov, od katerih se uporablja triletni rok za vsako vrsto zahtevka, nikakor ni v neskladju s pravom Unije. Britanski organi bi lahko brez dvoma drugače uredili pogoje, pod katerimi se nova časovna ureditev uporabi za zadevna zahtevka; vendar pa niti način retroaktivne ureditve zastaranja zahtevkov za vračilo neupravičeno plačanega DDV niti to, da se razlikuje od tega, ki je bil določen za zahtevke za odbitek, ni v nasprotju s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da pravo Unije ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, kot je ta, ki je sporen v postopku v glavni stvari, s katerim se v okviru uvedbe prehodnega obdobja za vzpostavitev skrajšanih zastaralnih rokov, ki se uporabita za zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV in zahtevke za odbitek vstopnega DDV, določi, da novi zastaralni rok za zadnjenavedene zahtevke začne veljati na datum, ki je poznejši od tega, ki je kot začetek uporabe tega roka določen v zvezi s prvonavedenimi zahtevki.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Drugo vprašanje za predhodno odločanje je postavljeno podredno za primer, da je odgovor na prvo pritrdilen, torej če bi se potrdilo, da je različno obravnavanje, ki sta ga v Združenem kraljestvu deležni zadevni vrsti zahtevkov, v nasprotju s pravom Unije. Ker sem predlagal, naj se na prvo vprašanje odgovori nikalno, menim, da Sodišču drugega vprašanja ni treba preučiti. Vseeno pa bom v zvezi s tem predstavil svoje preudarke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi izvedeti, če povzamem, kako bi bilo treba obravnavati zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV, ki se nanašajo na upoštevno obdobje (od <DATE ISO="19961204">4. decembra 1996</DATE> do <DATE ISO="19970430">30. aprila 1997</DATE>), torej na obdobje med datumoma, na katera se je za vsako od vrst zahtevkov (za vračilo ali odbitek DDV) začel uporabljati triletni zastaralni rok.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Sodišče je v zadevi M&amp;S II<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> opozorilo, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>da kadar na določenem področju ni predpisov Skupnosti, mora pravni red vsake države članice določiti pristojna sodišča in podrobneje urediti postopke pravnih sredstev, katerih namen je varstvo pravic, ki za upravičene subjekte izhajajo iz prava Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ima torej nalogo, da izpelje posledice, ki bi lahko izhajale iz morebitne kršitve načela enakega obravnavanja, ki jo ugotovi Sodišče, pri čemer se mora opreti na njegove napotke glede določenih meril ali načel prava Unije, ki jih je pri izvedbi te naloge treba spoštovati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M&amp;S II</NAME.CASE>, <NAME.CASE>zadeva</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče zlasti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>ne sme uporabiti diskriminatorne nacionalne določbe, ne da bi moralo zahtevati ali čakati, da zakonodajalec to predhodno odpravi, za člane manj ugodno obravnavane skupine pa mora uporabiti enako ureditev, kot je ta, do katere so upravičeni člani privilegirane skupine<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P><REF.DOC.ECR><NAME.CASE>M&amp;S II</NAME.CASE>, zadeva <NO.CASE>C‑309/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:211">EU:C:2008:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju preostalih določb nacionalnega prava bi moralo predložitveno sodišče načeloma odrediti, da gospodarski subjekt, prizadet zaradi diskriminacije, zaradi odprave posledic kršitve načela enakega obravnavanja prejme znesek preveč plačanega DDV, razen če v skladu z nacionalnim pravom obstajajo druge možnosti za popravo te kršitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Nazadnje menim, da ne bi bilo dopustno, če bi se ugotovljena neenakost odpravila tako, da bi se za zahtevke za odbitek uporabil rok, določen za zahtevke za vračilo, in sicer da bi se za prvonavedene zahtevke datum, ki je bil zanje prvotno določen (<DATE ISO="19970430">30. april 1997</DATE>), pomaknil v preteklost in se zanje poslej uporabljal datum, ki je bil določen za zadnjenavedene zahtevke (<DATE ISO="19961204">4. december 1996</DATE>). Tako bi bilo seveda odpravljeno različno obravnavanje obojih zahtevkov, vendar s to posledico, da bi bili vlagatelji zahtevkov za odbitek prizadeti zaradi retroaktivne uporabe roka, ki se je zanje začel uporabljati šele <DATE ISO="19970501">1. maja 1997</DATE>. To pa bi bilo v nasprotju z sodno prakso iz sodbe M&amp;S I.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Zadeva <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑62/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:435">EU:C:2002:435</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>VI –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Na podlagi zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo First-tier Tribunal (Tax Chamber) (sodišče prve stopnje, oddelek za davčne spore, Združeno kraljestvo), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pravo Unije ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, s katerim se v okviru uvedbe prehodnega obdobja za vzpostavitev skrajšanih zastaralnih rokov, ki se uporabita za zahtevke za vračilo preveč plačanega DDV in zahtevke za odbitek vstopnega DDV, določi, da novi zastaralni rok za zadnjenavedene zahtevke začne veljati na datum, ki je poznejši od tega, ki je kot začetek uporabe tega roka določen v zvezi s prvonavedenimi zahtevki.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Podredno, za primer, da bi Sodišče na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, bi moralo predložitveno sodišče izpeljati posledice, ki bi v skladu z določbami nacionalnega prava o časovnih učinkih lahko izhajale iz kršitve načela enakosti, pri čemer ukrepi za popravo, ki jih odredi, ne smejo biti v nasprotju s pravom Unije.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>