Bruselj, 22.10.2026

COM(2026) 564 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Ocena uporabe Sklepa št. 573/2014/EU o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje

{SWD(2026) 318 final}


1.UVOD

1.1. Mreža javnih zavodov za zaposlovanje v obdobju ocenjevanja

Javni zavodi za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: JZZ) so glavni organi, ki izvajajo politike zaposlovanja, da bi olajšali vključevanje iskalcev zaposlitve na trg dela, ter pomagajo usklajevati ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Kakovost njihovih storitev neposredno vpliva na učinek politik zaposlovanja v praksi in zaposljivost posameznikov, ki želijo uporabljati njihove storitve ali jih uporabljajo. JZZ so ključni akterji pri zagotavljanju uspešnega izvajanja zadevnih pobud politike EU na področju zaposlovanja ter posledično pri krepitvi konkurenčnosti EU.

S Sklepom št. 573/2014/EU 1 o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) (v nadaljnjem besedilu: sklep o JZZ) je bila formalno vzpostavljena evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: mreža JZZ). Cilj mreže JZZ je spodbujati uspešno in učinkovito sodelovanje med JZZ ter zagotoviti platformo za primerjavo njihove uspešnosti na ravni EU, opredeliti dobre prakse in olajšati razvoj inovativnih politik zaposlovanja, ki temeljijo na dokazih, v skladu s prednostnimi nalogami na ravni EU.

Leta 2020 je bil sklep o JZZ spremenjen s Sklepom (EU) 2020/1782, s katerim je bil mandat mreže JZZ podaljšan do konca leta 2027, uvedeni pa so bili naslednji ključni cilji: večji poudarek na vključevanju in podpori ranljivim skupinam, spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti ter izboljšanje sodelovanja med mrežo JZZ in širšo skupnostjo deležnikov na trgu dela. V skladu s spremenjenim Sklepom št. 573/2014/EU mora Komisija do 30. septembra 2026 predložiti poročilo o oceni izvajanja sklepa. Leta 2023 je mreža prešla na večletni delovni program (ki se posodablja letno), da bi racionalizirali dejavnosti in načrtovanje ter s tem prispevali k poenostavitvi. V okviru stalnih prizadevanj za poenostavitev in racionalizacijo postopkov zbiranja podatkov je mreža okrepila tudi sinergije med zbiranjem podatkov za primerjalno analizo JZZ in zbirko podatkov Evropske komisije o politikah trga dela.

Mreža združuje JZZ držav članic EU, Islandije, Lihtenštajna in Norveške ter Evropsko komisijo. Strukture JZZ se med državami razlikujejo, in sicer glede pravnega statusa, organizacijske ureditve, stopnje neodvisnosti od vlade in porazdelitve nalog med upravnimi ravnmi.



Odbor za zaposlovanje (EMCO) ima v mreži JZZ vlogo opazovalca. Dejavnosti mreže se financirajo v okviru sklopa Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) Evropskega socialnega sklada plus (ESS+); njen sekretariat deluje v okviru Evropske komisije.

Čeprav so se temeljne pristojnosti med letoma 2021 in 2025 2 le malo spremenile, so JZZ svoje storitve prilagodili zaostrenim razmeram na trgu dela. Med drugim so se vse bolj osredotočali na dolgoročne izzive in strukturne neenakosti, pri čemer so bile njihove storitve namenjene ranljivim skupinam (npr. dolgotrajno brezposelnim, invalidom, mladim, delavcem, starejšim od 55 let, razseljenim osebam iz Ukrajine in migrantom) ali pa so navedene skupine zajemale v okviru posebnih ciljev 3 . Čeprav registrirani iskalci zaposlitve ostajajo osrednje ciljne skupine JZZ, so poleg tega ti okrepili prizadevanja za zagotavljanje storitev zaposlenim posameznikom, ki jim grozi izguba zaposlitve 4  , in za podporo osebam, ki niso vključene na trg dela, tudi z dejavnostmi ozaveščanja 5 .



1.2. Pregled metodologije ocenjevanja

Pri ocenjevanju je bila ocenjena uporaba sklepa o JZZ v obdobju 2021–2025 v 27 državah članicah EU (EU-27) ter na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem.

To je vključevalo vrsto raziskovalnih nalog za zbiranje trdnih dokazov, med drugim:

·teoretične raziskave (ki so zajemale več kot 650 dokumentov na ravni EU),

·razgovore na ravni EU z 38 deležniki, vključno s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami, ustreznimi mrežami in mednarodnimi organizacijami, agencijami EU ter predstavniki Komisije,

·dve anketi med svetovalci za evropske zadeve JZZ (31 odgovorov) ter predstavniki EMCO in nacionalnih ministrstev, pristojnih za zaposlovanje (22 odgovorov),

·dve delavnici in šest študij primerov v posameznih državah (BG, DE, ES, FI, LT, SI) 6 .

Poziv k predložitvi dokazov , objavljen novembra 2025, je bil odprt do konca decembra 2025.

2.GLAVNE UGOTOVITVE IN SKLEPI

Med letoma 2021 in 2025 je mreža JZZ izvedla širok nabor dejavnosti in pripravila obsežen nabor rezultatov, da bi podprla JZZ na spreminjajočem se trgu dela.

Med njimi so bili: (i) dejavnosti upravljanja (z dejavnim sodelovanjem višjega vodstva JZZ ob podpori svetovalcev za evropske zadeve JZZ), (ii) vzajemno učenje (dogodki, analitične in komunikacijske dejavnosti), (iii) „primerjalno učenje“, proces, namenjen pomoči JZZ po vsej Evropi pri izboljšanju njihove uspešnosti s primerjanjem s primerljivimi JZZ z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih ocen, (iv) in prispevki h ključnim politikam EU.

V tem oddelku so povzete ugotovitve in sklepi ocene o izvajanju sklepa o JZZ v skladu s petimi merili iz smernic Komisije za boljše pravno urejanje: uspešnostjo, učinkovitostjo, skladnostjo, dodano vrednostjo EU in ustreznostjo.

2.1. Uspešnost

Na podlagi uspeha iz obdobja 2014–2020 je uporaba spremenjenega sklepa o JZZ še naprej krepila sodelovanje in vzajemno učenje ter podpirala modernizacijo JZZ in večjo preglednost njihovega dela, hkrati pa je z zagotavljanjem skupnega strokovnega znanja evropskih JZZ prispevala k oblikovanju politik na ravni EU.

Primerjalno učenje je bilo na splošno uspešno pri povečevanju preglednosti uspešnosti JZZ in spodbujanju organizacijskih sprememb, saj s svojim horizontalnim pristopom in pristopom medsebojnih strokovnih pregledov spodbuja kulturo samorefleksije v vseh JZZ. Ocene primerjalnega učenja so vse pogosteje spodbujale nadaljnje ukrepe, ki so se izvajali v obliki dejavnosti vzajemnega učenja, ter tako krepile povezavo med diagnozo in izvajanjem. Trenutno omejeno razširjanje rezultatov ocen primerjalnega učenja krepi zaupanje med sodelujočimi JZZ, hkrati pa delno vpliva na prepoznavnost uspešnosti JZZ med deležniki zunaj mreže.

Mreža JZZ deluje kot izkustvena skupnost, saj spodbuja izmenjavo znanja in operativno sodelovanje pri skupnih izzivih, kar vodi k prevzemanju dobrih praks. Ključna dejavnika uspeha sta razpoložljivost različnih oblik sodelovanja in vključevanje tematskih strokovnjakov, tematski učni dialogi, delovne skupine in delavnice za tematski pregled pa so se izkazali kot posebej spodbudni za vzajemno učenje. Projekti vzajemne pomoči so prav tako prinesli oprijemljive koristi, saj so JZZ pomagali neposredno obravnavati področja, na katerih so potrebne izboljšave, opredeljena s primerjalnim učenjem in v okviru evropskega semestra.

S sodelovanjem v dejavnostih mreže so bile dosežene izboljšave v JZZ na več ključnih področjih, vključno z boljšim upravljanjem uspešnosti, kakovosti in sprememb ter bolj strateškimi pristopi k upravljanju človeških virov. Izboljšalo se je tudi zagotavljanje storitev, zlasti v zvezi z digitalizacijo, podporo ranljivim skupinam (vključno z invalidi) in prilagojenimi storitvami za delodajalce. Na podlagi številnih primerov učenja iz dejavnosti mreže JZZ so bili sprejeti konkretni ukrepi v posameznih JZZ, ne glede na njihovo velikost ali stopnjo zrelosti. Vendar omejitve zmogljivosti in finančne omejitve (npr. v manjših JZZ), različne strukture (npr. centralizirani ali decentralizirani JZZ) in nasprotujoče si nacionalne politične prednostne naloge še naprej vplivajo na hitrost in obseg izvajanja dobrih praks, razširjanih prek mreže.

Mreža JZZ je okrepila svoj prispevek k razvoju, spremljanju in izvajanju politik EU. V primerjavi z obdobjem pred letom 2020 je mreža JZZ povečala pogostost in obseg svojih prispevkov k oblikovanju in spremljanju politik EU prek formalnih vlog, določenih v priporočilih Sveta (npr. jamstvo za mlade, dolgotrajna brezposelnost, minimalni dohodek), in ad hoc prispevkov (npr. ciljno usmerjena posvetovanja, mnenja). Prispevki k izvajanju politik so se razširili tudi z izmenjavo znanja in tesnejšim sodelovanjem z institucijami EU. Čeprav so prispevki mreže JZZ še vedno večinoma osredotočeni na politike zaposlovanja, je bilo opredeljenih več primerov prispevkov o vidikih zaposlovanja na širših področjih politike (npr. delovne migracije, zeleni in digitalni prehod, izobraževanje in spretnosti). Kljub temu prepoznavnost mreže v okolju politik EU ostaja področje za morebitne izboljšave, da bi bilo mogoče dodatno izkoristiti njeno strokovno znanje.

V skladu z večjim poudarkom na sodelovanju z deležniki na trgu dela v spremenjenem sklepu o JZZ se je povečalo sodelovanje med mrežo in ključnimi akterji (npr. z institucijami na ravni EU in mednarodnimi institucijami, socialnimi partnerji, mrežami in odbori). Deležniki zunaj mreže vidijo sodelovanje kot področje, ki ga je treba v prihodnjih letih še razviti.



2.2 Učinkovitost

Izvajanje dejavnosti iz sklepa o JZZ je bilo stroškovno učinkovito. Skupni letni stroški podpore mreži JZZ in njenemu programu dejavnosti so ocenjeni na 2,2 milijona EUR, kar je manj od letnih stroškov v prejšnjem obdobju (3,12 milijona EUR oziroma 3,99 milijona EUR glede na cene iz leta 2024), predvsem zaradi večje uporabe digitalnih orodij, vključno z večjim številom spletnih dogodkov, kar omogoča učinkovitejše izvajanje dejavnosti ob ohranjanju nizkih stroškov.

Večina JZZ ne spremlja sistematično, koliko časa ali finančnih sredstev namenja sodelovanju v mreži. Kadar so ocene na voljo, kažejo na precejšnje razlike med državami, in sicer od 10–30 dni v ekvivalentu polnega delovnega časa do 500–1 000 dni letno. Dodatni stroški (npr. potovanja, prevajanje) so bili na splošno nizki, o višjih izdatkih pa je poročalo le malo JZZ. Te naložbe časa in denarja se na splošno štejejo za razumne in sorazmerne z doseženimi koristmi, saj mreža deluje kot katalizator posodobitve JZZ, prihrankov pri virih in institucionalne odpornosti.

Zlasti dejavnosti primerjalnega učenja in vzajemnega učenja, čeprav zahtevajo začetne stroške v obliki časa zaposlenih, prinašajo posebej visoko stroškovno učinkovitost, saj pospešujejo reformne procese, zmanjšujejo podvajanje prizadevanj in podpirajo učinkovitejšo uporabo nacionalnih virov. Te dejavnosti posameznim JZZ omogočajo znatno učinkovitost, saj lahko ti izkoristijo spoznanja o razvoju dogodkov na mednarodni ravni, nasvete o posodobitvi in ocenjevanje uspešnosti.

2.3 Skladnost

Spremenjeni sklep o JZZ je skladen s politikami zaposlovanja EU in povezanimi instrumenti financiranja ter jih dopolnjuje (npr. evropski steber socialnih pravic, ESS+, evropski semester). V več pobudah (npr. jamstvo za mlade, jamstvo za spretnosti) je izrecno navedena mreža ali ključna vloga JZZ pri spremljanju in izvajanju teh pobud.

Sklep o JZZ je skladen tudi z vidiki zaposlovanja v zakonodajnih instrumentih in instrumentih politike, ki obravnavajo širša področja politike, ter jih dopolnjuje (npr. migracije, zeleni in digitalni prehod ter konkurenčnost). V obdobju 2021–2025 so se povečala prizadevanja za izboljšanje sinergij s procesi oblikovanja politik, povezanimi s širitvijo EU in mobilnostjo delovne sile, ter z agencijami EU v okviru Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (Cedefop, Eurofound, Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, Evropska fundacija za usposabljanje in Evropski organ za delo), pri čemer še obstajajo možnosti za izboljšave.

Sklep o JZZ je skladen z nacionalnimi politikami zaposlovanja in jih dopolnjuje, dejavnosti mreže pa pogosto podpirajo nacionalne odzive na skupne izzive na trgu dela.

Sklep o JZZ z ustreznimi dejavnostmi in vložki za doseganje svojih ciljev izkazuje dobro notranjo skladnost. Osrednja usklajevalna vloga sekretariata mreže JZZ je bistvena za zagotavljanje usklajenosti, sinergij in učinkovitega izvajanja njenih dejavnosti.

2.4 Dodana vrednost EU

S spremenjenim sklepom o JZZ je bila ustvarjena dodana vrednost EU, kar poudarja pomen podaljšanja veljavnosti sklepa na obdobje po letu 2027. Med ključnimi primeri ustvarjene dodane vrednosti so: (i) pospešitev reform JZZ s primerjalnimi dokazi, (ii) vzajemno učenje in priporočila za ukrepanje, ki izhajajo iz primerjalnega učenja, (iii) razpoložljivost primerljivih podatkov o uspešnosti JZZ v zvezi z različnimi vprašanji na področju trga dela, (iv) hitrejše in stroškovno učinkovitejše razširjanje dobre prakse, (v) večja odpornost in zmogljivost za odzivanje na krize, (vi) močnejši skupni glas JZZ v procesih oblikovanja politik EU in (vii) okrepljeno sodelovanje v ekosistemu zaposlovanja.

Prenehanje veljavnosti sklepa o JZZ bi imelo znatne negativne posledice, vključno z izgubo strukturiranega sodelovanja na ravni EU, počasnejšimi inovacijami in reformami, povečanjem razlik med JZZ, manjšo skladnostjo politik in šibkejšo skupno zmogljivostjo za odzivanje na prihodnje pretrese na trgu dela. To bi zlasti vplivalo na področja, na katerih so bile dejavnosti mreže JZZ pomemben dejavnik pospeševanja reform, kot so digitalizacija, vključevanje umetne inteligence, storitve za delodajalce in upravljanje uspešnosti.

2.5. Ustreznost

Cilji spremenjenega sklepa o JZZ so ostali ustrezni in dovolj prožni, da so se v obdobju 2021–2025 prilagajali novim potrebam in izzivom. V tem okviru je mreža JZZ pokazala veliko sposobnost prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam, pri čemer je svoje dejavnosti prilagajala odzivanju na nove izzive, kot sta pandemija COVID-19 in vojna agresija Rusije proti Ukrajini.

Poleg tega je spremenjeni sklep o JZZ še naprej omogočal odzivanje na trajne in nastajajoče izzive na trgu dela, vključno s pomanjkanjem delovne sile in spretnosti ter digitalizacijo in zelenim prehodom. Nadaljnja ustreznost splošnih in posebnih ciljev sklepa, povezanih s sodelovanjem in vzajemnim učenjem, je bila zagotovljena z: (i) izvajanjem dejavnosti, neposredno osredotočenih na te izzive, (ii) vključevanjem ključnih vprašanj v širše dejavnosti ter (iii) spodbujanjem participativnih pristopov k pripravi delovnih programov in strateških dokumentov, ki po potrebi omogočajo uvedbo novih tematskih prednostnih nalog.



3.PRIDOBLJENE IZKUŠNJE

Na splošno ugotovitve potrjujejo visoko stopnjo kontinuitete z rezultati ocenjevanja iz leta 2019, hkrati pa kažejo na jasne izboljšave pri sodelovanju, skladnosti in zrelosti mreže. Mreža JZZ je utrdila svojo vlogo ter sčasoma povečala svojo ustreznost in učinek, zelo pa jo cenijo tako člani kot zunanji deležniki.

Ocena dejavnosti mreže JZZ prinaša več pomembnih spoznanj, ki so lahko vodilo za njeno prihodnjo strateško usmeritev.

-Povečanje udeležbe s stroškovno učinkovitimi rešitvami. Mreža JZZ zagotavlja dinamičen nabor strateško medsebojno povezanih dejavnosti, ki podpirajo posodobitev JZZ ter njihovo prilagajanje novim trendom in izzivom. Nove tehnologije lahko vse pogosteje zagotavljajo stroškovno učinkovite rešitve za izvajanje dejavnosti (spletni sestanki) in razširjanje rezultatov (npr. z dinamičnimi iskalnimi funkcijami na platformah za izmenjavo znanja ali samodejnim prevajanjem).

-Povečanje prepoznavnosti izidov primerjalnega učenja. Prepoznavnost izidov primerjalnega učenja bi bilo mogoče povečati z njihovim razširjanjem zunaj mreže. Z večjo dostopnostjo izidov primerjalnega učenja bi se lahko povečale sinergije med delom mreže, delom drugih deležnikov na trgu dela in politikami EU. Vendar pa bi bilo treba pri prizadevanjih za razširjanje upoštevati, da mora primerjalno učenje ostati varen prostor, v katerem lahko JZZ izmenjujejo občutljive informacije.

-Okrepitev operativnega sodelovanja pri strateških prednostnih nalogah. Mreža JZZ je opravila obsežno delo za spodbujanje uvajanja skupnih strateških pristopov in orodij. Obstajajo možnosti za nadaljnjo podporo operativnemu sodelovanju med JZZ pri strateških prednostnih nalogah, kot so digitalizacija in okviri za merjenje uspešnosti. To bi lahko vključevalo uporabo preizkušenih metod in združevanje virov za pilotne projekte in inovacije, pri čemer bi se izhajalo iz primerov oblikovanja skupnih opredelitev in pristopov, na primer v zvezi z zelenimi spretnostmi in delovnimi mesti ter merjenjem pomanjkanja delovne sile 7 . Čeprav v sklepu o JZZ ni izrecno omenjena, je ta vrsta sodelovanja v celoti usklajena s cilji mreže in bi pomenila korak naprej v desetletnih prizadevanjih mreže za okrepitev sodelovanja in vzajemnega učenja med JZZ.

-Krepitev prispevkov k oblikovanju politik EU in njihovo prednostno razvrščanje. Mreža JZZ je okrepila prizadevanja za prispevanje k oblikovanju politik EU, pri čemer obstaja možnost, da se področje njenih prispevkov dodatno razširi. Z mrežo potekajo posvetovanja o več politikah zaposlovanja EU ali vidikih zaposlovanja na širših področjih politike, tudi v okviru sodelovanja z obstoječimi strukturami (npr. EMCO). Razmislili bi lahko o dodatnih možnostih za prispevanje k procesom oblikovanja politik in krepitev prepoznavnosti mreže kot akterja pri oblikovanju politik z obsežnim strokovnim znanjem pri izvajanju, tudi kar zadeva njen prispevek k evropskemu semestru in aktiviranju oseb, ki se pri vstopu na trg dela srečujejo z znatnimi ovirami. Vendar pa bi bilo treba to oceniti glede na razpoložljive vire in prednostne naloge politike ter določiti v posvetovanju z JZZ.

-Spodbujanje nadaljnjih sinergij s pobudami EU na področju mobilnosti delovne sile. Mreža JZZ je okrepila prizadevanja, da bi prispevala k širokemu naboru področij politike, pri čemer obstaja možnost, da še naprej gradi na svoji vlogi ključne kontaktne točke in prostora za izmenjavo informacij o politikah zaposlovanja EU. Ker je mreža dodatno dozorela in so se pojavili novi izzivi, obstajajo možnosti za nadaljnje sinergije na področju mobilnosti delovne sile, na primer z akterji na področju mobilnosti delovne sile s področij, ki so neposredno pomembna za JZZ. To se na primer nanaša na podporo mobilnim delavcem prek EURES, izmenjavo podatkov in informacij v primeru izvoza nadomestil za brezposelnost v okviru elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti (EESSI) ter karierno orientacijo in ocenjevanje spretnosti, ki se zagotavljata prek Europassa.

-Razvoj sistematičnega okvira za spremljanje in ključnih kazalnikov uspešnosti. Doslej so bila prizadevanja za spremljanje osredotočena predvsem na zbiranje povratnih informacij o posameznih dejavnostih ter zbiranje podatkov o vključenosti in dosegu v zvezi s komunikacijskimi rezultati. Spremljanje učinka izvajanja delovnega programa se je skozi čas spreminjalo. Trenutno še ni vzpostavljen bolj sistematičen notranji proces ali okvir, ki bi temeljil na ključnih kazalnikih uspešnosti in omogočal sistematično spremljanje uspešnosti same mreže. Mreža in njeni člani bi lahko tak okvir oblikovali za bolj sistematično merjenje rezultatov dejavnosti mreže JZZ skozi čas, s čimer bi podprli potrebne prilagoditve za ohranjanje učinka in stroškovne učinkovitosti. Na podlagi doslej razvitih dejavnosti spremljanja bi se s takim okvirom zagotovil doslednejši in bolj konsolidiran pristop ter upravno breme in breme poročanja ohranila na najmanjši potrebni ravni.

-Bolj sistematična izmenjava znanja in skupne pobude s partnerji. Mreža JZZ je sčasoma okrepila sodelovanje z drugimi deležniki na trgu dela in navezovanje stikov z njimi, obstajajo pa možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja. To bi lahko vključevalo opredelitev skupnih prednostnih nalog, bolj sistematično izmenjavo znanja, pripravo skupnih pobud ter povečanje udeležbe v ustreznih odborih in na ustreznih dogodkih glede na razpoložljivost človeških in finančnih virov.

-Možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti. Mreža JZZ je stroškovno učinkovita in zagotavlja širok nabor podpornih dejavnosti z razmeroma skromnimi stroški. Vendar obstajajo nekatere omejene možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti, na primer s povečanjem uporabe digitalnih orodij in razvojem enotnega vozlišča znanja (racionalizacijo različnih platform, ki se uporabljajo za izmenjavo dokumentov, soustvarjanje in odložišča), povečanjem operativnega sodelovanja ali racionalizacijo postopkov odločanja. Dodatno učinkovitost bi bilo mogoče doseči s spodbujanjem močnejših sinergij z ustreznimi agencijami EU (npr. Eurofound, Cedefop, Evropski organ za delo, Evropska fundacija za usposabljanje) in prispevanjem k njihovemu delu, s čimer bi se zmanjšalo število študij in publikacij mreže JZZ ter ublažilo tveganje podvajanja. Poleg tega bi se s prilagoditvijo pogostosti poročanja mreže poenostavili postopki poročanja in zmanjšalo upravno breme, povezano s poročanjem.

-Krepitev zmogljivosti JZZ in čim boljša uporaba sredstev EU. Mreža JZZ spodbuja sinergije z mehanizmi financiranja EU (npr. Evropski socialni sklad plus, Instrument za tehnično podporo, Mehanizem za okrevanje in odpornost, Sklad za pravični prehod). Obstajajo možnosti za nadaljnjo podporo JZZ pri krepitvi njihovih zmogljivosti in izvajanju reform JZZ, zlasti s čim boljšo uporabo razpoložljivih sredstev EU, tudi v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2027.

-Zagotavljanje kontinuitete. Vsi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, so potrdili stalno potrebo po mreži JZZ. Po dveh zaporednih pozitivnih ocenah bi prenehanje izvajanja sklepa o JZZ pomenilo znatno izgubo za sodelovanje na ravni EU, čemur bi sledili počasnejše uvajanje inovacij in reform, povečevanje razlik med JZZ ter manjša skladnost politik. Sklep o JZZ zagotavlja trden in prožen okvir za podporo JZZ pri obravnavanju sedanjih in prihodnjih izzivov ter preobrazbe trga dela, pri čemer je ta okvir usklajen s širšimi in nastajajočimi prednostnimi nalogami politik EU. Glede na omejen proračun mreže in dobro uveljavljeno vlogo JZZ kot ključnih akterjev na trgu dela bi zagotavljanje večje dolgoročne stabilnosti mreže prispevalo k upravni poenostavitvi, saj ne bi bilo več potrebno občasno podaljševanje vzpostavljene in dobro delujoče strukture. Hkrati, kot je povzeto zgoraj, obstajajo možnosti za nadaljnje izboljšanje sklepa s ciljno usmerjenimi spremembami.

(1)   EUR-Lex – 02014D0573-20210101 – SL – EUR-Lex .
(2) Poročilo o zmogljivosti JZZ 2021, str. 13, in Poročilo o zmogljivosti JZZ 2025 (vključno s Prilogo 10).
(3)   Trends in PES – Assessment report on PES Capacity (Trendi na področju JZZ – poročilo o oceni zmogljivosti JZZ) – 2025 .
(4)   Early intervention and job-to-job transitions - The evolving role of PES (Zgodnje ukrepanje in prehajanje med delovnimi mesti – spreminjajoča se vloga JZZ) .
(5)   Hidden potential (Skriti potencial) – Urad za publikacije Evropske unije , Trends in PES – Assessment report on PES Capacity (Trendi na področju JZZ – poročilo o oceni zmogljivosti JZZ) – 2025 .
(6)

Metodologija je podrobneje predstavljena v oceni iz delovnega dokumenta služb Komisije, priloženi predlogu revidiranega sklepa o mreži JZZ.

(7)

Za dodatne informacije glej okvir 4 delovnega dokumenta služb Komisije.