<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-07-202507T102202402890-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0289-24-202507201-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="13/10/2025 11:29:52" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="9nZHAHv5uL66D2MAg2cg4hrpwA2ufny6nCLr6u0Yyz3RejXVy5hLhGJ+FOK08jPL01mOXe8o8vFvnjVEA08BaLE7xdhymzQBq7KoDiD+0fiC4Oo6EUBcT2fjIOjpCfydyor8h7ujpCaq9U6BFEwOsJZPoWNgm1wvdanEg/Llz3k=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="anha" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0289" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="anha" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_green" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 11-08-25 08:41:37" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Normal" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="c03a299eca5c43da8c1c3412c7870bb1" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0289" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RD" name="NatureAff"/>
    <meta content="RD" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 2. 7. 2025 – Zadeva T‑289/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Brasserie Nationale in Munhowen/Komisija</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 2. julija 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Konkurenca – Koncentracije – Trg trgovine na debelo s pijačami – Člen 22 Uredbe (ES) št. 139/2004 – Zahteva za napotitev na Komisijo, ki jo izda organ države članice, pristojen za konkurenco, ki glede na nacionalno zakonodajo ni pristojen za pregled koncentracije – Odločitev Komisije za pregled koncentracije – Rok za vložitev zahteve za napotitev – Pojem ‚obvestitev‘ – Obvestitev zadevnih podjetij o zahtevi za napotitev – Jezikovna ureditev – Rok za obvestitev o odločitvi Komisije za pregled koncentracije – Vpliv na trgovino med državami članicami – Resna grožnja bistvenega vpliva na konkurenco – Ustreznost napotitve“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑289/24,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      Brasserie Nationale (anc. Brasseries Funck-Bricher et Bofferding) s sedežem v Bascharageu (Luksemburg), 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Munhowen SA s sedežem v Ehlerangeu (Luksemburg), 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      ki ju zastopa G. Parleani, odvetnik,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-8" title="page-1">
      tožeči stranki,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      Evropski komisiji, ki jo zastopata P. Berghe in N. Cambien, agenta,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-11" title="page-1">
      tožena stranka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      ob intervenciji
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      Autorité de concurrence du Grand-Duché de Luxembourg s sedežem v Luxembourgu (Luksemburg), ki jo zastopata P. Kinsch in V. Richard, odvetnika, 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      in
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      Anheuser-Busch InBev s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata K. Veranneman in J.-P. Roemen, odvetnika,
    </p>
    <p class="C72Alineadroite" id="para-16" title="page-1">
      intervenienta,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-17" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (šesti razširjeni senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-18" title="page-1">
      v sestavi M. J. Costeira, predsednica, M. Kancheva, sodnica, U. Öberg, P. Zilgalvis, sodnika, in E. Tichy-Fisslberger (poročevalka), sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-19" title="page-1">
      sodna tajnica: H. Eriksson, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-20" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka, zlasti:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">sklepa Splošnega sodišča z dne 24. junija 2024, s katerim je ugodilo predlogu tožečih strank za obravnavanje po hitrem postopku,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">pisnega vprašanja, ki ga je Splošno sodišče naslovilo na stranke, in njihovih odgovorov na to vprašanje, vloženih v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. in 27. septembra 2024,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">predlogov tožečih strank in Komisije za zaupno obravnavanje, vloženih v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 25. oktobra oziroma 4. novembra 2024,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-24" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 6. marca 2025
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-26" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki s tožbo na podlagi člena 263 PDEU predlagata razglasitev ničnosti Sklepa Evropske komisije C(2024) 1788 final z dne 14. marca 2024, ki je bil sprejet na podlagi člena 22(3) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 40) in člena 57 Sporazuma EGP (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ter s katerim je Komisija sprejela zahtevo za napotitev Autorité de concurrence du Grand-Duché de Luxembourg (organ Velikega vojvodstva Luksemburg, pristojen za konkurenco, v nadaljevanju: ACL) za pregled pridobitve izključnega nadzora nad družbo Boissons Heintz Sàrl s strani družbe Brasserie Nationale (zadeva M.11485 – Brasserie Nationale/Boissons Heintz).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevni subjekti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Brasserie Nationale je luksemburška družba, ki se ukvarja s proizvodnjo piva in mineralne vode.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Munhowen, hčerinska družba v 100‑odstotni lasti družbe Brasserie Nationale, je luksemburška družba, ki se ukvarja s trgovino s pijačami na debelo v Luksemburgu ter sosednjih regijah Francije in Belgije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Boissons Heintz, ki ima sedež v Luksemburgu, se ukvarja s trgovino s pijačami na debelo v Luksemburgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevna koncentracija</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Brasserie Nationale je v sporočilu za javnost z dne 31. januarja 2024 napovedala zaključek koncentracije, ki je zajemala pridobitev izključnega nadzora nad družbo Boissons Heintz s prevzemom vseh njenih poslovnih deležev s strani družbe Munhowen (v nadaljevanju: zadevna koncentracija). </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevna koncentracija ni imela ustreznega prometa, zaradi česar ni imela evropske razsežnosti v smislu člena 1 Uredbe št. 139/2004 in je ni bilo treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 4(1) te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker v Luksemburgu ni bilo ureditve nadzora koncentracij, v tej državi članici ni bilo obveznosti priglasitve v tem smislu. Prav tako zadevne koncentracije ni bilo treba priglasiti v drugi državi članici Evropske unije ali v eni od držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zahteva za napotitev na Komisijo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Brasserie Nationale je 22. decembra 2023 stopila v stik z ACL in ga obvestila, da namerava njena hčerinska družba Munhowen prevzeti družbo Boissons Heintz.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dne 10. januarja 2024 so imeli tožeči stranki in ACL sestanek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Od 17. januarja 2024 dalje so tretje osebe ACL posredovale informacije o zadevni koncentraciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ena od teh tretjih oseb je 25. januarja 2024 od ACL uradno zahtevala, naj v skladu s členom 22(1) Uredbe št. 139/2004 Komisiji predloži zahtevo za napotitev v zvezi z navedeno koncentracijo, hkrati pa ji je posredovala dodatne informacije o tej koncentraciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ACL je 7. februarja 2024 na podlagi člena 22(1) Uredbe št. 139/2004 zahteval, naj Komisija pregleda zadevno koncentracijo (v nadaljevanju: zahteva za napotitev). Komisija je to zahtevo prejela istega dne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 8. februarja 2024 v skladu s členom 22(2) Uredbe št. 139/2004 in členom 6(3) Protokola št. 24 k Sporazumu EGP organe drugih držav članic, pristojne za konkurenco, in Nadzorni organ Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) obvestila o zahtevi za napotitev. Z dopisom z istega dne je Komisija družbo Brasserie Nationale obvestila o zahtevi za napotitev in jo pozvala, naj predloži svoje pripombe (v nadaljevanju: informativni dopis). Komisija je 9. februarja 2024, potem ko je pridobila njihove kontaktne podatke, po elektronski pošti poslala navedeni dopis pravnim zastopnikom tožečih strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dne 12. februarja 2024 je bila organizirana videokonferenca med Komisijo in tožečima strankama.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 14. februarja 2024 tožečima strankama poslala francoski prevod informativnega dopisa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Brasserie Nationale je 22. februarja 2024 predložila svoje pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Brasserie Nationale je 26. februarja 2024 na telefonski konferenci s Komisijo zahtevala dostop do zahteve za napotitev. Komisija ji je istega dne poslala nezaupno različico te zahteve in njenih prilog. Družba Brasserie Nationale je na povabilo Komisije 29. februarja 2024 predložila dodatne pripombe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Do izteka roka 29. februarja 2024 nobena država članica ali država pogodbenica Sporazuma EGP ni zahtevala, da se pridruži zahtevi za napotitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je 14. marca 2024 z izpodbijanim sklepom sprejela zahtevo za napotitev. Istega dne je o tem obvestila družbo Brasserie Nationale.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izpodbijani sklep</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, Komisija je menila, da je bila zahteva za napotitev z dne 7. februarja 2024 vložena v roku 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da je bil ACL o zadevni koncentraciji obveščen šele 17. januarja 2024, torej na dan, ko je ACL prvič prejel upoštevne informacije o tej koncentraciji in njenih učinkih, na podlagi katerih je lahko predhodno ocenil, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevo za napotitev na podlagi člena 22(1), prvi pododstavek, navedene uredbe (točke 20 in od 28 do 30 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva opredelitev upoštevnih trgov, je Komisija v skladu s svojo dosedanjo prakso odločanja opredelila na eni strani trg proizvodnje in dobave piva prodajnemu kanalu za neposredno porabo (v nadaljevanju: kanal CHR/on-trade) v Luksemburgu in na drugi strani trg trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu. Poleg tega je Komisija ugotovila, da ni mogoče izključiti, da trgovina s pivom na debelo v Luksemburgu prek kanala CHR/on-trade predstavlja ločen trg (točke 43, 52 in 56 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, Komisija je menila, da bi zadevna koncentracija lahko vplivala na trgovanje med državami članicami, ker bi proizvajalcem piva in pijač s sedežem v drugih državah članicah, ki nimajo distribucijske mreže prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, onemogočila dostop do luksemburškega trga (točki 63 in 69 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, v zvezi z resno grožnjo bistvenega vpliva na konkurenco na ozemlju Luksemburga je Komisija menila, da bi zadevna koncentracija lahko povzročila neusklajene učinke zaradi horizontalnega prekrivanja na luksemburških trgih, na eni strani, trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade (točka 73 izpodbijanega sklepa) in, na drugi strani, trgovine s pivom na debelo prek istega kanala (točka 80 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je Komisija menila, da zadevna koncentracija lahko pomeni tveganje izključevanja pri kupcih kot posledico nehorizontalnega prekrivanja luksemburškega trga proizvodnje in dobave piva prek kanala CHR/on-trade na eni strani ter luksemburških trgov trgovine s pijačami na debelo (vključno s pivom) prek tega kanala in bolj ozkega trga, omejenega na trgovino s pivom na debelo v Luksemburgu prek navedenega kanala, na drugi strani (točka 84 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je na podlagi tega sklepala, da zadevna koncentracija resno grozi, da bo bistveno vplivala na konkurenco na trgu proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu in na trgih trgovine z vsemi pijačami na debelo na spodnjem delu oskrbne verige prek istega kanala v Luksemburgu (točki 88 in 89 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, Komisija je ob poudarjanju svoje diskrecijske pravice glede sprejetja zahteve za napotitev ugotovila, da je zadevna koncentracija primerna za napotitev. Prvič, ta koncentracija naj bi namreč lahko vplivala na trgovanje med državami članicami in resno grozila, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju Luksemburga (točka 91 izpodbijanega sklepa); drugič, Luksemburg naj ne bi imel ureditve nadzora koncentracij, ta koncentracija in njeni učinki pa naj ne bi bili zajeti z nobeno drugo ureditvijo nadzora koncentracij (točka 92 izpodbijanega sklepa); tretjič, Komisija naj bi bila v dobrem položaju, da oceni upoštevne trge glede na orodja in izkušnje, ki jih ima na voljo v sektorjih proizvodnje in dobave pijač (točka 93 izpodbijanega sklepa), in četrtič, zahteva za napotitev naj bi bila vložena le nekaj dni po izvršitvi te koncentracije (točka 94 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlogi strank</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki Splošnemu sodišču v bistvu predlagata, naj izpodbijani sklep razglasi za ničen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ob podpori družbe Anheuser-Busch InBev (v nadaljevanju: AB InBev) in ACL Splošnemu sodišču predlaga, naj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožbo zavrne;</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">tožečima strankama naloži plačilo stroškov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V utemeljitev tožbe tožeči stranki navajata osem tožbenih razlogov, od katerih se prvi nanaša na kršitev jezikovne ureditve, ki se uporablja na podlagi Uredbe Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 3), drugi na nespoštovanje roka 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, tretji na nespoštovanje roka iz člena 22(2), prvi pododstavek, te uredbe, četrti na prepozno obvestitev o izpodbijanem sklepu, peti na kršitev pravice do obrambe in načel enakosti orožja, poštenega postopka in varstva legitimnih pričakovanj, šesti na neobstoj vpliva na trgovanje med državami članicami, sedmi na neobstoj resne grožnje bistvenega vpliva na konkurenco na ozemlju Luksemburga in osmi na neupoštevnost premislekov v zvezi s primernostjo napotitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zastopanje tožečih strank s strani neodvisnega odvetnika</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da je vprašanje zastopanja tožečih strank absolutna procesna predpostavka in jo lahko iz tega naslova Splošno sodišče kadar koli preizkusi po uradni dolžnosti (glej v tem smislu sklepa z dne 5. septembra 2013, ClientEarth/Svet, C‑573/11 P, neobjavljen, EU:C:2013:564, točka 20, in z dne 30. maja 2018, PJ/EUIPO – Erdmann &amp; Rossi (Erdmann &amp; Rossi), T‑664/16, EU:T:2018:517, točka 47).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53 tega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, določa, da mora stranke, na katere se ne nanašata prvi in drugi odstavek tega člena, zastopati odvetnik.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Cilj zastopanja strank, na katere se prva dva odstavka člena 19 Statuta Sodišča Evropske unije ne nanašata, po odvetniku je, prvič, preprečiti, da bi posamezniki sami brez posrednika nastopali pred sodišči, in drugič, zagotoviti, da pravne osebe brani zastopnik, ki je dovolj ločen od pravne osebe, ki jo zastopa (sodbe z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 61; z dne 24. marca 2022, PJ in PC/EUIPO, C‑529/18 P in C‑531/18 P, EU:C:2022:218, točka 63, in z dne 14. julija 2022, Universität Bremen/REA, C‑110/21 P, EU:C:2022:555, točka 46).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vloga odvetnika v pravnem redu Unije, ki izhaja iz pravnih tradicij, ki so skupne državam članicam, in na kateri temelji člen 19 Statuta Sodišča Evropske unije, je zasnovana kot vloga sodelavca pravosodja, ki je poklican, da popolnoma neodvisno in v višjem interesu varstva prava ponuja stranki potrebno pravno pomoč (glej sklep z dne 3. junija 2024, Trasta Komercbanka/ECB, C‑103/23 P, neobjavljen, EU:C:2024:483, točka 31 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Jean-Louis Schiltz, ki je podpisal vlogo, na obravnavi v odgovoru na ustno vprašanje Splošnega sodišča potrdil, da je predsednik upravnega odbora družbe Brasserie Nationale, kar je navedeno v zapisniku obravnave. Tak položaj pa ni združljiv z zastopanjem te družbe pred sodišči Unije (sklep z dne 4. decembra 2014, ADR Center/Komisija, C‑259/14 P, neobjavljen, EU:C:2014:2417, točka 27; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 4. februarja 2020, Uniwersytet Wrocławski in Poljska/REA, C‑515/17 P in C‑561/17 P, EU:C:2020:73, točka 65). Enako velja za zastopanje družbe Munhowen, ki je hčerinska družba v 100‑odstotni lasti družbe Brasserie Nationale (glej točko 3 zgoraj) in katere interesi se torej večinoma prekrivajo z interesi te zadnje družbe. Obstaja namreč tveganje, da bo na strokovno mnenje tega odvetnika vsaj delno vplivala njegova funkcija predsednika upravnega odbora družbe Brasserie Nationale (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 6. septembra 2012, Prezes Urzędu Komunikacji Elektronicznej in Poljska/Komisija, C‑422/11 P in C‑423/11 P, EU:C:2012:553, točka 25).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker torej J.-L. Schiltz ni izpolnjeval pogojev iz člena 19, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, kot se razlaga v sodni praksi, ni mogel zastopati tožečih strank pred Splošnim sodiščem. Vendar ta okoliščina ne vpliva na ta spor, saj je tožeče stranke med celotnim postopkom zastopal tudi drug odvetnik, ki je izpolnjeval te pogoje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvi tožbeni razlog: kršitev jezikovne ureditve, ki se uporablja na podlagi Uredbe št. 1</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki očitata, da je bil informativni dopis o zahtevi za napotitev, sestavljen v angleščini, kar je v nasprotju z Uredbo št. 1, zaradi česar je postopek neveljaven ab initio. Tožeči stranki menita, da dejstvo, da je Komisija od določenega trenutka dalje sprejela, da postopek poteka v francoščini, in da je zagotovila vljudnostni prevod navedenega informativnega dopisa, ne more odpraviti te nepravilnosti, temveč jo nasprotno še krepi. To naj bi držalo še toliko bolj, ker naj bi Komisija 14. maja 2024 ponovno uporabila angleški jezik, da bi potrdila prejem spremenjenega pooblastila odvetnika. Poleg tega naj bi Sodišče poudarilo pomen jezika, ki ga je treba uporabiti, v sodbi z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točka 209).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija trdi, da so prvi stiki s tožečima strankama potekali v angleščini, ker je ACL sprejel ta jezik kot jezik postopka. Od videokonference z dne 12. februarja 2024, med katero sta jo tožeči stranki obvestili o svoji želji, da bi komunikacija potekala v francoščini, naj bi postopek napotitve v celoti potekal v francoščini. Tako naj bi Komisija 14. februarja 2024 tožečima strankama poslala prevod informativnega dopisa v francoščino. Komisija poudarja, da je izpodbijani sklep sestavljen v francoščini. Meni, da tudi če bi bilo mogoče ugotoviti kršitev člena 3 Uredbe št. 1, to ne bi povzročilo neveljavnosti postopka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spomniti je treba, da člen 3 Uredbe št. 1 določa, da se „[d]okumenti, ki jih institucija Skupnosti pošlje državi članici ali osebi, za katero velja zakonodaja države članice, […] sestavijo v jeziku te države“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 Komisija obvesti pristojne organe države članice in udeležena podjetja o vsaki zahtevi za napotitev, ki jo je prejela skladno z odstavkom 1 tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka informacija v pisni obliki je „dokument“ v smislu člena 3 Uredbe št. 1. Zato jo je treba nasloviti na udeležena podjetja v jeziku države članice, katere zakonodaja velja zanje, tudi če se je organ te države članice, pristojen za konkurenco, odpovedal pravici do prejemanja procesnih dokumentov v tem jeziku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi pa je bil informativni dopis, s katerim je Komisija družbo Brasserie Nationale obvestila o zahtevi za napotitev (glej točko 13 zgoraj), sestavljen v angleščini, ki ni uradni jezik Velikega vojvodstva Luksemburg, kjer ima ta družba sedež.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je Komisija kršila člen 3 Uredbe št. 1 s tem, da je družbi Brasserie Nationale poslala informativni dopis v angleščini.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da uporaba jezika, določena v členu 3 Uredbe št. 1, ni bistvena postopkovna zahteva v smislu člena 263 PDEU, katere kršitev bi nujno vplivala na pravilnost vsakega dokumenta, naslovljenega na neko osebo v drugem jeziku. Če institucija naslovi na osebo, za katero velja zakonodaja države članice, besedilo, ki ni sestavljeno v jeziku te države, to ravnanje v skladu s to sodno prakso vpliva na postopek, le če ima to škodljive posledice za to osebo v upravnem postopku (sodba z dne 9. junija 2016, CEPSA/Komisija, C‑608/13 P, EU:C:2016:414, točka 36).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s trditvami tožečih strank je zato mogoče dvomiti o pravilnosti pošiljanja tega dopisa in posledično upravnega postopka le, če bi imela uporaba angleščine v informativnem dopisu škodljive posledice za tožeči stranki (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2016, CEPSA/Komisija, C‑608/13 P, EU:C:2016:414, točka 37).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s temi škodljivimi posledicami sta tožeči stranki na obravnavi zgolj navedli, da sta bili oškodovani, ker sta bili kot mali in srednji podjetji (MSP), ki ne delata v angleščini, soočeni s postopkom, ki je potekal v tem jeziku, zaradi česar niso bili spoštovani roki, določeni v členu 22 Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Takoj, ko sta tožeči stranki Komisijo obvestili, da želita, da komunikacija poteka v francoščini, pa je bila ta želja upoštevana v skoraj celotnem upravnem postopku, ki je pripeljal do sprejetja izpodbijanega sklepa. Zlasti videokonferenca z dne 12. februarja 2024, katere namen je bil obvestiti tožeči stranki o zahtevi za napotitev, je potekala v francoščini. Komisija je 14. februarja 2024, torej manj kot teden dni po pošiljanju informativnega dopisa in 15 dni pred iztekom roka iz člena 22(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, tožečima strankama poslala prevod tega dopisa v francoščino (glej točko 15 zgoraj). Poleg tega je družba Brasserie Nationale 22. in 29. februarja 2024 predložila svoje pripombe v francoščini, kar ji je omogočilo, da je med upravnim postopkom koristno in učinkovito predstavila svoje stališče. Edina izjema v zvezi s tem je potrdilo o prejemu z dne 14. maja 2024, ki je bilo sestavljeno v angleščini, vendar po svoji naravi ne vsebuje nobenih bistvenih informacij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah tožeči stranki nista dokazali, da jima je v obravnavani zadevi Komisija med upravnim postopkom z uporabo jezika, ki ni jezik države članice, katere zakonodaja velja zanju, povzročila škodo v smislu sodne prakse, navedene v točkah 43 in 44 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato dejstvo, da sta bila informativni dopis in potrdilo o prejemu z dne 14. maja 2024 sestavljena v angleščini, ne upravičuje razglasitve ničnosti izpodbijanega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugi tožbeni razlog: nespoštovanje roka 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki navajata, da zahteva za napotitev ni bila vložena v roku 15 delovnih dni od obvestitve o zadevni koncentraciji, kar je v nasprotju s členom 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. V bistvu trdita, da, prvič, Komisija in ACL pojem „obvestiti“ razlagata preširoko; drugič, da je bil ACL ustrezno obveščen o zadevni koncentraciji pred datumom, določenim v izpodbijanem sklepu; tretjič, da Komisija ni z dolžno skrbnostjo preverila, ali je ta organ upošteval ta rok, in četrtič, da se s sprejetjem zahteve za napotitev krši načelo varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ter je v nasprotju z voljo zakonodajalca Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija, družba AB InBev in ACL te trditve zavračajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 je treba „[t]akšno zahtevo [za napotitev] vložiti najpozneje v 15 delovnih dneh po dnevu priglasitve koncentracije, če priglasitev ni potrebna, pa zadevno državo članico obvestiti drugače“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 tako kot začetek teka roka 15 delovnih dni določa datum priglasitve koncentracije, ki je predmet zahteve za napotitev, ali, če taka priglasitev ni potrebna, datum, ko se zadevno državo članico „obvesti“ o tej koncentraciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da ker v Luksemburgu ni ureditve nadzora koncentracij, priglasitev zadevne koncentracije v tej državi članici ni bila potrebna. V skladu s tem je v obravnavanem primeru začetek teka roka 15 delovnih dni datum, ko je bila zadevna država članica obveščena o tej koncentraciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga pojma „obvestiti“</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki trdita, da je v skladu z besedilom člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 v primerih, ko se priglasitev ne zahteva, potrebno le „obvestiti“ o koncentraciji, in je ne „priglasiti“ niti predložiti dodatnih ali dopolnilnih informacij. Široka razlaga pojma „obvestiti“, kot sta jo podala Komisija in ACL, naj bi v bistvu pomenila pravico do pasivnosti nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki zlasti izpodbijata razlago, po kateri „obvestiti“ o koncentraciji v smislu člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 predpostavlja aktivno posredovanje upoštevnih informacij, da bi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, lahko predhodno ocenil, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevo za napotitev. Menita, da ta razlaga pomeni, da morajo udeležena podjetja, tudi če v zadevni državi članici priglasitev ni potrebna, iz previdnosti vedno aktivno ukrepati, da nacionalnemu organu omogočijo izvedbo te predhodne analize. Tožeči stranki menita, da gre za ekvivalent obveznosti priglasitve, ki presega zahteve iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Naloga tega organa naj bi bila, da opravi predhodno oceno. Ta organ, obveščen o koncentraciji, naj ne bi mogel ostati neaktiven in čakati, da mu stranke pošljejo vse potrebne in koristne informacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija, družba AB InBev in ACL izpodbijajo to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za razlago pojma „obvestiti“ v smislu člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso uporabiti jezikovno, sistematično, teleološko in zgodovinsko razlago člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 (glej sodbo z dne 25. junija 2020, A in drugi (Vetrne elektrarne v občinah Aalter in Nevele) (C‑24/19, EU:C:2020:503, točka 37 in navedena sodna praksa). Pri tem je treba upoštevati, da so predpisi prava Unije izdani v več jezikih in da so jezikovne različice v enaki meri zavezujoče, kar pomeni, da bo morda treba primerjati jezikovne različice (glej v tem smislu sodbi z dne 26. januarja 2021, Hessischer Rundfunk, C‑422/19 in C‑423/19, EU:C:2021:63, točka 65, in z dne 14. julija 2016, Latvija/Komisija, T‑661/14, EU:T:2016:412, točka 39 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva jezikovno razlago, različne jezikovne različice člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 se ne ujemajo. Medtem ko je iz besedila, uporabljenega v nemški, angleški, hrvaški, španski, francoski, madžarski, italijanski, nizozemski in portugalski različici te določbe, jasno razvidno, da „obvestiti“ pomeni neko „dejanje“, zlasti v smislu „posredovanja“, bolgarska različica te določbe kaže, da zadostuje vsakršna seznanitev z zadevno koncentracijo. Te razlike med različnimi jezikovnimi različicami pomenijo, da je treba člen 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 razlagati glede na kontekst in namen ureditve, katere del je (glej v tem smislu sodbi z dne 28. aprila 2016, Borealis Polyolefine in drugi, C‑191/14, C‑192/14, C‑295/14, C‑389/14 in od C‑391/14 do C‑393/14, EU:C:2016:311, točka 90, in z dne 26. januarja 2021, Hessischer Rundfunk, C‑422/19 in C‑423/19, EU:C:2021:63, točka 65 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva zgodovinsko razlago, je treba spomniti, da je bila uporaba izraza „obvestiti“ v členu 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 potrebna zato, da se državam članicam brez nacionalne zakonodaje o nadzoru koncentracij omogoči, da od Komisije zahtevajo nadzor koncentracij, ki bi lahko imele negativne učinke na njihovem ozemlju, kadar te koncentracije vplivajo tudi na trgovino med državami članicami (sodba z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija, C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točka 164).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razen da ponudi zgodovinsko perspektivo, navedena razlaga niti ne more razjasniti besedila člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Na eni strani, izraz „obvestiti državo članico“, kot je uporabljen v členu 22(4) prvotne različice Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 31), ustreza besedi „obvestiti“ iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Na drugi strani, izraz „obveščena država članica“, ki ga je v člen 22(4) Uredbe št. 4064/89 uvedla Uredba Sveta (ES) št. 1310/97 z dne 30. junija 1997 o spremembi Uredbe št. 4064/89 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 164), naj bi bil enako nenatančen in dvoumen kot izraz „obvestiti zadevno državo članico“ iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Poleg tega Sporočilo Komisije o napotitvi zadev o koncentracijah (UL 2005, C 56, str. 2; v nadaljevanju: Sporočilo o napotitvi), katerega opomba 43 vsebuje razlago pojma „naznanjena“, ki jo tožeči stranki izpodbijata, ni upoštevno za zgodovinsko razlago, saj je bilo to sporočilo sprejeto po sprejetju Uredbe št. 139/2004, zato ga zakonodajalec Unije ni mogel upoštevati (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija, C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točka 144).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, kar zadeva sistematično razlago, je treba poudariti, da se člen 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 v prvem delu stavka sklicuje na „zahtevo [za napotitev]“. To določbo je zato treba razlagati ob upoštevanju člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, ki določa pogoje, pod katerimi je mogoče vložiti tako zahtevo. To pomeni, da mora „obvestitev“ o koncentraciji zadevni državi članici omogočiti, da izvede predhodno oceno navedenih pogojev in presodi smotrnost vložitve zahteve za napotitev. Dejstvo, da sta priglasitev koncentracije in „obvestitev“ o koncentraciji alternativi, ki imata v skladu s členom 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 enake pravne posledice, in sicer začetek teka roka 15 delovnih dni (glej točko 53 zgoraj), potrjuje to razlago. Enako velja za druge mehanizme napotitve iz člena 4(4) in (5) ter člena 9 Uredbe št. 139/2004, ki za začetek teka zadevnih rokov predvidevata posredovanje bodisi kopije priglasitve bodisi obrazložene vloge in s tem aktivno posredovanje informacij, ki omogočajo oceno pogojev za njihovo uporabo. To razlago potrjuje tudi dejstvo, da je po eni strani začetek teka roka 15 delovnih dni za vložitev zahteve za pridružitev odvisen tudi od aktivnega posredovanja informacij pristojnim organom držav članic v skladu s členom 22(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, 139/2004, in da, po drugi strani, sistem nadzora koncentracij Unije na splošno temelji na načelu aktivnega posredovanja upoštevnih informacij, kot je razvidno zlasti iz člena 4(1) in (2) ter člena 10(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te dejavnike mora „obvestitev“ v smislu člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 obsegati aktivno posredovanje informacij pristojnemu organu zadevne države članice, ki mu omogočajo predhodno oceno pogojev iz prvega pododstavka tega odstavka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na četrtem mestu, ta presoja je potrjena tudi s teleološko razlago člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz uvodnih izjav 11 in 14 te uredbe je namreč razvidno, da je treba napotitev koncentracij izvajati učinkovito, kar izključuje razlago člena 22(1), drugi pododstavek, te uredbe, po kateri so pristojni organi držav članic dolžni aktivno iskati informacije v zvezi s koncentracijami, ki bi se lahko pregledale v okviru te ureditve. Ta cilj učinkovitosti bi bil ogrožen tudi, če bi morali omenjeni organi, da bi upoštevali rok 15 delovnih dni, iz previdnosti vložiti zahtevo za napotitev, čeprav ne bi bilo gotovo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 22(1), prvi pododstavek, iste uredbe. Tako razlaga iz točke 63 zgoraj upošteva dejstvo, da je zakonodajalec Unije dejansko želel zagotoviti nadzor združitev v rokih, ki ustrezajo zahtevam dobrega upravljanja in zahtevam poslovnega sveta (glej sodbo z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija, C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točka 204 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na petem mestu, razlaga iz točke 63 zgoraj je nujna tudi glede na načelo pravne varnosti, na katero se sklicujeta tožeči stranki, ki zahteva, da predpis subjektom, na katere se nanaša, omogoči, da se natančno seznanijo z obsegom obveznosti, ki jim jih nalaga, in da se lahko nedvoumno seznanijo s svojimi pravicami in obveznostmi ter ukrepajo v skladu z njimi (glej sodbo z dne 1. julija 2014, Ålands Vindkraft, C‑573/12, EU:C:2014:2037, točki 127 in 128 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta razlaga namreč zagotavlja, da je začetek teka roka iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 jasno opredeljen. S posredovanjem informacij pristojnim organom, ki jim omogočajo predhodno oceno pogojev iz prvega pododstavka navedenega odstavka, se lahko udeleženci koncentracije prepričajo, da je ta rok začel teči in da po njegovem izteku vložitev zahteve za napotitev ni več mogoča. Tako je zagotovljeno, da ta rok ni odvisen od nepredvidljivih in negotovih okoliščin, kot so javne informacije, ki so na voljo o določeni koncentraciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s stališčem tožečih strank nacionalni organi, ki niso avtorji, temveč naslovniki obvestila iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, nimajo nadzora nad rokom, predvidenim v tej določbi. Nasprotno, udeleženci koncentracije lahko z obvestilom, ki izpolnjuje zahteve iz točke 63 zgoraj, sprožijo začetek teka tega roka. Če ti organi tega roka ne bodo spoštovali, se lahko ti udeleženci sklicujejo na to okoliščino v okviru svojih pripomb na zahtevo za napotitev pred Komisijo in, če ta sprejme to zahtevo, pred sodiščem Unije v okviru ničnostne tožbe zoper sklep, s katerim je bila sprejeta ta zahteva. Zato omenjeni organi ne morejo določiti začetka teka roka po lastni presoji, temveč morajo upoštevati objektivna merila, ki so predmet sodnega nadzora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z razlago iz točke 63 zgoraj iz tega sledi, da mora „obvestit[ev]“ v smislu člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, kar zadeva njeno obliko, zajemati aktivno posredovanje upoštevnih informacij pristojnemu organu zadevne države članice, kar pa zadeva njeno vsebino, vsebovati zadostne informacije, da lahko ta organ opravi predhodno oceno pogojev iz prvega pododstavka tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot pravilno navaja Komisija, začne rok 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 torej teči od trenutka, ko so bile posredovane vse te informacije. V tem okviru ni pomembno, ali so te informacije posredovala udeležena podjetja, tretje osebe ali kateri koli drug vir.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s trditvami tožečih strank torej informacije, ki se nanašajo zgolj na obstoj koncentracije, ne morejo sprožiti začetka teka tega roka, saj pristojnemu organu to, da je zgolj seznanjen s koncentracijo, ne omogoča izvedbe predhodne ocene pogojev za uporabo člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se tožeči stranki v delu, v katerem s tem, da grajata domnevno pravico do pasivnosti, zahtevata, da zadevni pristojni organi pozitivno ukrepajo od trenutka, ko so bili obveščeni o obstoju koncentracije, sklicujeta, kot izhaja iz točke 62 zgoraj, na element, ki ni povezan z ureditvijo nadzora koncentracij Unije na splošno, konkretno pa z njenimi mehanizmi napotitve, v katerih niti Komisija niti nacionalni organi niso dolžni aktivno iskati informacij v zvezi s koncentracijami, ki bi jih bilo mogoče pregledati na podlagi te ureditve. Zaradi znatnega upravnega bremena bi bila taka razlaga tudi v nasprotju s ciljem učinkovitosti, omenjenim v točki 65 zgoraj, in bi mehanizmu napotitve iz člena 22 Uredbe št. 139/2004 odvzela njegov polni učinek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nazadnje je treba zavrniti trditev tožečih strank, da razlaga člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, kot je navedena v točki 63 zgoraj, pomeni obveznost priglasitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugače od tega, kar je določeno v členu 14(2)(a) Uredbe št. 139/2004 za opustitev priglasitve, neobvestitev ni sankcionirana. Poleg tega, kot opozarja Komisija, ni nobene zahteve glede oblike, ki jo mora imeti taka obvestitev. Ta je lahko na primer le preprost dopis in lahko samo na kratko navede informacije, ki omogočajo analizo pogojev iz člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, kot so zadevna koncentracija, udeleženci te koncentracije, prizadeti trgi, vpliv na trgovanje med državami članicami in vpliv na konkurenco na ozemlju zadevne države članice.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato obvestitev niti po obliki, niti po vsebini, niti po cilju ni enakovredna obvezni priglasitvi, ki v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2023/914 z dne 20. aprila 2023 o izvajanju Uredbe št. 139/2004 in razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 (UL 2023, L 119, str. 22) zahteva posredovanje popolnih informacij, kot so določene v obrazcu CO in poenostavljenem obrazcu CO iz prilog I in II k navedeni uredbi, da se Komisiji omogoči končna ocena združljivosti koncentracije z notranjim trgom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega se pojem „obvestiti“ iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 nanaša predvsem na koncentracije, ki bi lahko imele škodljive učinke na ozemlju države članice, ki nima nacionalne ureditve na področju nadzora koncentracij (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija, C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točka 164), kar trenutno velja le za Veliko vojvodstvo Luksemburg. Zato je treba ugotoviti, da področje uporabe tega pojma ostaja omejeno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Začetek teka roka 15 delovnih dni v tej zadevi</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki menita, da je bil ACL pred 17. januarjem 2024, datumom, ki je bil določen v izpodbijanem sklepu, dovolj obveščen o zadevni koncentraciji. Trdita, da je bil ACL dejansko obveščen o navedeni koncentraciji že 10. januarja 2024 in je lahko opravil predhodno oceno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, ta koncentracija naj bi bila zelo preprosta. Drugič, ACL naj bi od leta 2015 preiskoval sektor velikih trgovcev na drobno v Luksemburgu, od leta 2017 sektor pivovarn in točilnic, od leta 2019 pa odnose med pivovarnami in strokovnjaki v sektorju hotelirstva in gostinstva (v nadaljevanju: Horeca), v tej preiskavi pa naj bi se posebej usmeril na tožeči stranki in hčerinsko družbo družbe AB InBev in naj bi od tožečih strank in drugih akterjev med preiskavami, opravljenimi od leta 2015, prejel veliko koristnih informacij. Te informacije naj bi temu organu omogočile, da bi v začetku leta 2024 opravil predhodno oceno zadevne koncentracije. Tretjič, ACL naj bi priznal, da je bil 22. decembra 2023 obveščen o navedeni koncentraciji. Četrtič, časopisni članki naj bi se objavljali od 9. januarja 2024. Petič, družba Brasserie Nationale naj bi na sestanku, organiziranem z ACL 10. januarja 2024, obvestila ta organ, da bo njena hčerinska družba Munhowen prevzela družbo Boissons Heintz.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki pojasnjujeta, da je bil ACL na tem sestanku obveščen, da bo zadevna koncentracija zaključena konec januarja 2024. Grajata dejstvo, da ta organ ni zastavil skoraj nobenega vprašanja o navedeni koncentraciji in ni napovedal nobenih konkretnih nadaljnjih ukrepov, temveč je le odgovoril, da bo „ostal v stiku“ z odvetniki družbe Munhowen. Ker naj se navedeni organ ne bi odzval, naj bi udeleženke zadevne koncentracije tri tedne pozneje, in sicer 31. januarja 2024, to koncentracijo izvedle s prenosom poslovnih deležev in plačilom kupnine. Po mnenju tožečih strank naj bi bilo preprosto, razumno in skladno z načeli pravne varnosti in učinkovitosti, če bi ACL med 10. in 30. januarjem 2024 stopil v stik z odvetniki družbe Munhowen, da bi nadaljeval dialog ali pojasnil, da obstaja težava.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">ACL naj bi ostal pasiven in naj ne bi nikakor pozitivno ukrepal ali zahteval dopolnilnih informacij poleg tistih, ki jih je že imel, temveč naj bi čakal, da se oglasijo tretje osebe. Po mnenju tožečih strank je iz navedb ACL razvidno, da je bila pobuda družbe, ki konkurira družbi Brasserie Nationale, odločilna za vložitev zahteve za napotitev. ACL naj bi torej dovolil, da se rok 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 izteče, ne da bi se odzval.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija, družba AB InBev in ACL izpodbijajo to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, iz točke 22 izpodbijanega sklepa in točke 16 zahteve za napotitev je razvidno, da je družba Brasserie Nationale 22. decembra 2023 in ponovno 10. januarja 2024 obvestila ACL, da namerava njena hčerinska družba Munhowen prevzeti družbo Boissons Heintz. Vendar tožeči stranki ne dokažeta, da so na ta datuma informacije o obstoju zadevne koncentracije, ki jih je družba Brasserie Nationale sporočila ACL, v skladu z razlago iz točke 69 zgoraj vsebovale dovolj elementov, da bi bilo mogoče opraviti predhodno oceno, ali so bili izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za napotitev na podlagi člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Nasprotno, iz zapisnika sestanka z dne 10. januarja 2024, ki je v prilogi B.8 k odgovoru Komisije na tožbo, je razvidno, da zastopnik tožečih strank ni navedel nobenih podrobnosti o zadevni koncentraciji in da mu je ACL povedal, da nima dovolj informacij za odločanje o zahtevi za napotitev na podlagi člena 22 Uredbe št. 139/2004 ali o uporabi člena 102 PDEU.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, tožeči stranki tudi ne dokažeta, da je ACL pred 17. januarjem 2024 od tretjih oseb ali iz katerega koli drugega vira pridobil informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti predhodno oceno pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vložitev zahteve za napotitev na podlagi člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004. Nasprotno, utemeljitev tožečih strank temelji na napačni predpostavki, da je bil ACL dolžan opraviti raziskave, da bi pridobil potrebne informacije za tako predhodno oceno. Kot je navedeno v točkah 71 in 72 zgoraj, ni bilo tako.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">84</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je bil ACL le obveščen o obstoju koncentracije in ni bil dolžan aktivno iskati informacij o zadevni koncentraciji in udeleženih podjetjih, tožeči stranki temu organu ne moreta očitati, da ni „pozitivno ukrepal“. V teh okoliščinah časopisni članki, na katere se sklicujeta tožeči stranki, in domnevna preprostost te koncentracije niso pomembni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">85</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega, čeprav bi poročila sektorskih preiskav ACL v sektorju velikih trgovcev na drobno ter v sektorju pivovarn in točilnic zagotovo lahko bila koristna za presojo nekaterih morebitnih učinkov zadevne koncentracije na konkurenco v Luksemburgu, je treba ugotoviti, da so ta poročila, na eni strani, iz leta 2019 in je torej njihova aktualnost omejena, na drugi strani pa niso pokrila vseh upoštevnih trgov, kot je navedeno v točki 21 zgoraj, med katerimi je zlasti trg trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu. Ta zadnji trg je bil še posebej pomemben za predhodno analizo navedene koncentracije, saj naj bi bili družbi Munhowen in Boissons Heintz dejavni v trgovini s pijačami na debelo v Luksemburgu (glej točki 3 in 4 zgoraj). Prav tako informacije, ki jih je ACL pridobil v okviru drugih preiskav, opravljenih od leta 2015, kot so tiste v zvezi z odnosi med pivovarnami in gostinskimi objekti v Luksemburgu, niso bile povsem posodobljene in so se na ta trg nanašale le v omejenem obsegu. V vsakem primeru, ker se navedene sektorske preiskave in poizvedovanja niso nanašali na to koncentracijo, brez iskanja dodatnih informacij ne bi zadoščali za predhodno analizo pogojev za vložitev zahteve za napotitev na podlagi člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">86</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker torej ni dokaza, da so bile ACL pred 17. januarjem 2024 aktivno posredovane vse informacije, pomembne za predhodno oceno pogojev iz člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, Komisiji ni mogoče očitati, da je v točki 28 izpodbijanega sklepa ta datum sprejela kot začetek teka roka 15 delovnih dni, kot je predviden v drugem pododstavku navedenega odstavka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Preverjanje Komisije, ali je bil spoštovan rok 15 delovnih dni </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">87</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki trdita, da je Komisija sprejela zahtevo za napotitev, ne da bi z dolžno skrbnostjo preverila, ali je ACL spoštoval rok 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">88</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija prereka to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">89</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da je Komisija v točkah od 20 do 30 izpodbijanega sklepa preučila, ali je bila zahteva za napotitev vložena v roku 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">90</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, Komisija je upoštevala pripombe družbe Brasserie Nationale (točka 23 izpodbijanega sklepa) in preučila, ali obstajajo dokazi, da je ta družba 10. januarja 2024 poslala ACL upoštevne in zadostne informacije, ki bi mu omogočile predhodno presojo pogojev za vložitev zahteve za napotitev na podlagi člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 (točka 24 izpodbijanega sklepa). Komisija si je s tem organom izmenjala tudi informacije, ki so jih posredovale udeleženke zadevne koncentracije. Ugotovila je, da tožeči stranki nista predložili konkretnih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati zadevno koncentracijo in njene učinke na ozemlju Luksemburga (točka 25 in opomba 23 izpodbijanega sklepa). Komisija je poudarila, da so tretje osebe take informacije predložile 17. in 25. januarja 2024 (točka 27 izpodbijanega sklepa). Sklenila je, da je bil ACL o tej koncentraciji obveščen najprej 17. januarja 2024 (točka 28 izpodbijanega sklepa), tako da je bila zahteva za napotitev z dne 7. februarja 2024 vložena v roku 15 delovnih dni, določenem v členu 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 (točka 29 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">91</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato in v vsakem primeru je Komisija v nasprotju s trditvami tožečih strank preverila, ali je ACL zahtevo za napotitev vložil v roku 15 delovnih dni, določenem v členu 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, ne da bi bilo treba določiti natančen datum začetka teka tega roka.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Domnevna kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">92</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju tožečih strank sprejetje zahteve za napotitev krši načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ter je v nasprotju z željo po hitrosti zakonodajalca Unije, ki je predvidel kratek rok za vložitev zahteve za napotitev. Napotitev naj bi a posteriori postavila pod vprašaj veljavnost zadevne koncentracije. V skladu s sodbo z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točki 206 in 207), naj bi morala biti vsaka razlaga člena 22 Uredbe št. 139/2004 v skladu z načeli učinkovitosti, predvidljivosti in pravne varnosti, neupoštevanje roka iz te določbe pa naj bi pomenilo kršitev načel učinkovitosti in pravne varnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">93</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija prereka to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">94</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da člen 22 Uredbe št. 139/2004 omogoča, kot izhaja iz njegovega odstavka 4, da se koncentracija napoti na Komisijo po tem, ko je bila izvršena. Tako tožeči stranki, ker ni ugovora nezakonitosti zoper to določbo, Komisiji ne moreta očitati, da je to določbo uporabila za zadevno koncentracijo, ker je bila ta že izvršena in je v skladu z nacionalnim pravom ni več mogoče izpodbijati.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">95</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva to, da se tožeči stranki sklicujeta na načelo pravne varnosti in voljo zakonodajalca Unije, je iz točk od 65 do 68 in 72 zgoraj razvidno, da je razlaga, sprejeta v izpodbijanem sklepu in točki 69 zgoraj, po eni strani potrebna glede na to načelo ter cilj učinkovitosti in polni učinek člena 22 Uredbe št. 139/2004, po drugi strani pa zagotavlja nadzor koncentracij v rokih, ki ustrezajo obenem zahtevam dobrega upravljanja in zahtevam poslovnega sveta.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">96</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva varstvo legitimnih pričakovanj, je dovolj spomniti, da je za ugotovitev kršitve tega načela potrebno to, da je institucija Unije s tem, da je posamezniku dala natančna zagotovila, pri njem ustvarila utemeljena pričakovanja. Taka zagotovila so ne glede na obliko, v kateri so sporočena, natančne, brezpogojne in skladne informacije (glej sodbo z dne 16. septembra 2021, FVE Holýšov I in drugi/Komisija, C‑850/19 P, neobjavljena, EU:C:2021:740, točka 34 in navedena sodna praksa). Tožeči stranki pa nista dokazali obstoja nobenega zagotovila, ki naj bi jima ga dala Komisija. Ker je ta z izpodbijanim sklepom sprejela zahtevo za napotitev, ni mogla kršiti tega načela.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">97</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba zavrniti trditve, ki se nanašajo na kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ter na voljo zakonodajalca Unije in naknadnega nadzora veljavnosti zadevne koncentracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">98</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje ugotovitve je treba drugi tožbeni razlog zavrniti v celoti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretji tožbeni razlog: kršitev roka iz člena 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">99</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki menita, da dejstvo, da so bila udeležena podjetja o zahtevi za napotitev obveščena v francoščini šele 14. februarja 2024 in da jim je bila ta zahteva posredovana šele 26. februarja 2024, pomeni kršitev člena 22(2) Uredbe št. 139/2004. Menita, da bi morale biti informacije o navedeni zahtevi posredovane 7. februarja 2024 ali naslednji dan. Samo informacija v francoščini o zahtevi za napotitev naj bi bila koristno in veljavno obvestilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">100</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija prereka to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">101</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poudariti je treba, da v skladu s členom 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 „Komisija obvesti pristojne organe države članice in udeležena podjetja o vsaki zahtevi [za napotitev], ki jo je prejela skladno z odstavkom 1 [tega člena]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">102</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Da bi razumeli natančen obseg te obveznosti, se je treba vprašati o vsebini in obliki informacij, ki jih mora Komisija poslati pristojnim organom držav članic in udeleženim podjetjem, ter o zahtevi, da je treba te informacije posredovati „nemudoma“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">103</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, v zvezi z vsebino informacij je treba upoštevati kontekst te obveznosti z analizo povezave med prvim in drugim pododstavkom člena 22(2) Uredbe št. 139/2004. Ta drugi pododstavek določa, da ima „[v]saka druga država članica […] pravico, da se prvotni zahtevi pridruži v roku 15 delovnih dni po tem, ko jo Komisija obvesti o prvotni zahtevi“. Informacije iz prvega pododstavka navedenega odstavka so torej namenjene temu, da se pristojnim organom drugih držav članic omogoči predložitev zahteve za pridružitev. Za tako zahtevo mora biti tem organom, tako kot organom države članice, ki je vložila zahtevo na podlagi obvestila v smislu člena 22(1), drugi pododstavek, te uredbe (glej točko 69 zgoraj), omogočeno, da opravijo predhodno oceno pogojev za uporabo člena 22(1), prvi pododstavek, te uredbe, za kar imajo, tako kot organi države članice, ki je vložila zahtevo, na voljo 15 delovnih dni. Iz tega izhaja, da morajo informacije iz člena 22(2), prvi pododstavek, te uredbe vsebovati vse bistvene elemente zahteve za napotitev, da bi lahko pristojni organi drugih držav članic presodili, ali je treba vložiti predlog za pridružitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">104</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker člen 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 „udeležena podjetja“ izenačuje s „pristojnimi organi [drugih] držav članic“, mora Komisija tem podjetjem posredovati enake informacije, da bi jim omogočila predložitev pripomb.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">105</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, v zvezi z obliko informacij o zahtevi za napotitev je treba opozoriti, da člen 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 ne določa nobene posebne formalne zahteve za te informacije. Tako, kot trdi Komisija, ta določba od Komisije ne zahteva, da nacionalnim organom ali udeleženim podjetjem posreduje kopijo zahteve za napotitev, čeprav bi lahko s takim posredovanjem izpolnila obveznost posredovanja informacij na podlagi te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">106</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v zvezi s časovno zahtevo iz člena 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 izraz „nemudoma“ pomeni „takoj“, „hitro“ in „brez odlašanja“ (sodba z dne 28. septembra 2022, Grieger/Komisija, T‑517/21, neobjavljena, EU:T:2022:588, točka 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">107</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je Komisija poslala dopis z informacijami družbi Brasserie Nationale 8. februarja 2024, dan po tem, ko je prejela zahtevo za napotitev z dne 7. februarja 2024 (glej točki 12 in 13 zgoraj). Ta dopis, ki je priloga A.6 k vlogi, vsebuje povzetek razlogov, zaradi katerih je ACL menil, da zadevna koncentracija vpliva na trgovanje med državami članicami in grozi, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju Luksemburga, ter zato izpolnjuje pogoje za uporabo člena 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">108</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Gre za informacijo o zahtevi za napotitev, ki je bila poslana nemudoma ter ki po obliki in po vsebini izpolnjuje zahteve iz člena 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004, kot je navedeno v točkah od 103 do 106 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">109</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato, kot trdi Komisija, ni pomembno, da je bila zahteva za napotitev, katere posredovanje ni potrebno za izpolnitev teh zahtev (glej točko 105 zgoraj), družbi Brasserie Nationale poslana šele 26. februarja 2024. Prav tako ni treba preučiti, ali so lahko zaradi videokonference z dne 12. februarja 2024 (glej točko 14 zgoraj) v povezavi s stiki z dne 8. in 9. februarja 2024 (glej točko 13 zgoraj) te zahteve izpolnjene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">110</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Informativni dopis je bil sicer sestavljen v angleščini, kar pomeni kršitev člena 3 Uredbe št. 1 (glej točke od 39 do 42 zgoraj). V skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 43 in 44 zgoraj, pa je mogoče dvomiti o pravilnosti pošiljanja tega dopisa in posledično upravnega postopka le, če bi imela uporaba angleščine v informativnem dopisu škodljive posledice za tožeče stranke. Kot je razvidno iz točk od 45 do 47 zgoraj, tožeči stranki nista dokazali, da sta zaradi te uporabe angleščine utrpeli škodo v upravnem postopku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">111</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrti tožbeni razlog: prepozna obvestitev o izpodbijanem sklepu</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">112</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki navajata, da je bila družba Brasserie Nationale o izpodbijanem sklepu obveščena 12. aprila 2024 in da je ta obvestitev bila prepozna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">113</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani naj to ne bi zadostilo želji po hitrosti, ki izhaja iz člena 22 Uredbe št. 139/2004, v skladu s katerim bi moralo biti obvestilo koristno, da bi udeležena podjetja lahko zavzela stališče in ukrepala. Po drugi strani pa naj bi to obvestilo, ki je bilo poslano skoraj mesec dni po zadnjem možnem datumu za sprejetje izpodbijanega sklepa, kršilo to določbo, zlasti njen odstavek 3, ki določa rok 15 oziroma 10 delovnih dni. Po mnenju tožečih strank Komisija s tem, da je obvestilo o izpodbijanem sklepu poslala prepozno, ni mogla podaljšati teh rokov za dodatnih 20 delovnih dni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">114</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija to utemeljitev zavrača.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">115</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu je treba poudariti, da člen 22(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 določa, da „Komisija o svoji odločitvi [glede zahteve za napotitev] obvesti vse države članice in udeležena podjetja“. V skladu s to določbo lahko „[z]ahteva predložitev priglasitve skladno s členom 4 [te uredbe]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">116</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju te določbe je bila Komisija, kot pravilno navaja, dolžna udeleženke zadevne koncentracije le obvestiti o sprejetju izpodbijanega sklepa. V skladu s točko 79 Sporočila o napotitvi, v kateri se Komisija sama omejuje pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice (glej sodbo z dne 16. februarja 2017, H&amp;R ChemPharm/Komisija, C‑95/15 P, neobjavljena, EU:C:2017:125, točka 57), se te informacije „zagotovijo tako, da se udeleženim podjetjem pošlje dopis“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">117</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V tej zadevi je Komisija tožeči stranki obvestila o izpodbijanem sklepu z dopisom z dne 14. marca 2024, torej isti dan, ko je bil sprejet (glej tudi točko 19 zgoraj). Glede na te takojšnje informacije je Komisija izpolnila svojo obveznost iz člena 22(3), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">118</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu je treba ugotoviti, da je izpodbijani sklep naslovljen na ACL in da tožeči stranki nista naslovnici tega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">119</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To pa zato, ker je postopek napotitve na podlagi člena 22 Uredbe št. 139/2004 postopek med državami članicami in Komisijo. V nasprotju z mehanizmi napotitve iz člena 4(4) in (5) navedene uredbe so namreč države članice in ne udeležena podjetja tista, ki s tem, da pošljejo zahtevo za napotitev na podlagi člena 22(1) te uredbe, sprožijo navedeni postopek, ki se, če je zahteva sprejeta, konča s sklepom na podlagi člena 22(3), s čimer se pristojnost za pregled koncentracije, ki je predmet te zahteve, prenese na Komisijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">120</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba pojasniti, da pojem zahteve „države članice“ v smislu člena 22(1) Uredbe št. 139/2004 ni omejen na zahteve vlade ali ministrstva, temveč vključuje tudi zahteve nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 86).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">121</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 297(2), tretji pododstavek, PDEU se o sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljeni, uradno obvestijo naslovljenci, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">122</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na to, da je bil izpodbijani sklep naslovljen izključno na ACL in ne na udeleženke zadevne koncentracije, Komisija torej o izpodbijanem sklepu ni bila dolžna obvestiti zadnjih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">123</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker sta bili torej tožeči stranki nemudoma obveščeni o sprejetju izpodbijanega sklepa in nista bili naslovnici tega sklepa, ne moreta trditi, da ju je bila Komisija dolžna obvestiti o tem sklepu pred 12. aprilom 2024.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">124</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba četrti tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Peti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in načel enakosti orožij, poštenosti postopka in varstva legitimnih pričakovanj</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">125</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki menita, da elementi, navedeni v prvih štirih tožbenih razlogih, pomenijo tudi kršitev pravice do obrambe ter načel enakosti orožij, poštenosti postopka in varstva legitimnih pričakovanj. Zlasti s sklicevanjem na sklepne predloge generalnega pravobranilca N. Emiliouja v združenih zadevah Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:264, točka 210) trdita, da bi ju ACL lahko in moral ponovno zaslišati po 10. januarju 2024, zlasti potem, ko je na sestanku tistega dne izjavil, da je na voljo z namenom prihodnjih izmenjav. Poleg tega bi lahko ACL med 10. in 31. januarjem 2024 preprečil izvršitev zadevne koncentracije ali opozoril družbo Brasserie Nationale.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">126</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija prereka to utemeljitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">127</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba opozoriti, da so očitki, v katerih tožeči stranki ACL očitata, da ju ni ponovno kontaktiral in zaslišal ter da ni preprečil izvršitve zadevne koncentracije pred vložitvijo zahteve za napotitev, usmerjeni proti ravnanju ACL v zvezi s sprejetjem te zahteve in ne proti ravnanju Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">128</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 263 PDEU sodišče Evropske unije ni pristojno odločati o zakonitosti akta, ki ga je sprejel nacionalni organ (glej v tem smislu sodbi z dne 3. decembra 1992, Oleificio Borelli/Komisija, C‑97/91, EU:C:1992:491, točka 9, in z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 83).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">129</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako je treba spomniti, da je Komisija, kadar prejme zahtevo za napotitev v skladu s členom 22(1) Uredbe št. 139/2004, pristojna le za preverjanje, ali je ta zahteva prima facie zahteva za napotitev v smislu te določbe (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 84). Komisija se mora torej omejiti na zahtevo za napotitev, ki jo je vložila država članica, in ji ni treba preverjati, ali je bila ta zahteva vložena v skladu z veljavnimi procesnimi pravicami, katerih kršitev je treba izpodbijati pred nacionalnimi sodišči.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">130</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah morebitne nezakonitosti, ki jih je ACL storil v postopku, ki je pripeljal do sprejetja zahteve za napotitev, ne morejo vplivati na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je utemeljitev tožečih strank brezpredmetna, kolikor se nanaša na take nezakonitosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">131</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba tako kot Komisija poudariti, da člen 22 Uredbe št. 139/2004 od ACL ni zahteval, da pred vložitvijo zahteve za napotitev zasliši ali obvesti tožeči stranki, niti taka obveznost ne izhaja iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca N. Emiliouja v združenih zadevah Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:264, točka 210), na katere sta se sklicevali tožeči stranki.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">132</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani pa imajo udeležena podjetja, ker morajo biti v skladu s členom 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 obveščena o zahtevi za napotitev iz odstavka 1 tega člena, v skladu s členom 22(3), prvi pododstavek, te uredbe, pravico biti zaslišana med upravnim postopkom, ki pripelje do sprejetja sklepa, s katerim se odloči o tej zahtevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">133</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila družba Brasserie Nationale 8. februarja 2024 obveščena o zahtevi za napotitev (glej točko 13 zgoraj) in da je predložila svoje pripombe 22. in 29. februarja 2024 (glej točki 16 in 17 zgoraj). Družba Brasserie Nationale je bila torej obveščena pred sprejetjem izpodbijanega sklepa, do katerega je prišlo 14. marca 2024, in je imela več možnosti, da izrazi svoje stališče med upravnim postopkom, ki je pripeljal do sprejetja tega sklepa.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">134</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z očitkom, da bi lahko ACL preprečil izvršitev zadevne koncentracije, je treba spomniti, da je ta očitek brezpredmeten (glej točke od 127 do 129 zgoraj). Če pa bi ga bilo treba razumeti tako, da z njim tožeči stranki trdita, da bi moral ACL zahtevo za napotitev vložiti prej, da bi na podlagi člena 22(4) Uredbe št. 139/2004 nastala obveznost zadržanja iz člena 7 te uredbe, je dovolj poudariti, da je rok 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 najprej začel teči šele 17. januarja 2024 in da je torej ACL lahko vložil to zahtevo 7. februarja 2024 (glej točko 86 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">135</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z načelom varstva legitimnih pričakovanj je iz točke 96 zgoraj razvidno, da tožeči stranki nista dokazali, da jima je Komisija dala natančna zagotovila, ki bi pri njima ustvarila utemeljena pričakovanja. Kar zadeva izjave ACL, te nikakor ne morejo vplivati na zakonitost izpodbijanega sklepa (glej točko 129 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">136</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva druge očitke, tožeči stranki ne pojasnita, kako so argumenti, navedeni v zvezi s prvimi štirimi tožbenimi razlogi, pomembni za peti tožbeni razlog. Glede na te nejasne in neutemeljene trditve je zato treba te očitke zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">137</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki torej nista dokazali kršitve pravice do obrambe niti načel enakosti orožij, poštenosti postopka ali varstva legitimnih pričakovanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">138</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba peti tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Šesti tožbeni razlog: neobstoj vpliva na trgovanje med državami članicami</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">139</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki Komisiji očitata, da ni preučila, ali lahko zadevna koncentracija vpliva na trgovanje med državami članicami. Komisija naj bi se oprla zgolj na „ex ante“ konkurenčni položaj in ne na potencialno škodljive učinke te koncentracije. V skladu s sodno prakso bi morala biti analiza teh učinkov verjetna in temeljiti na ekonomskih posledicah koncentracije, do katerih bo najverjetneje prišlo. Analiza te vzročne zveze naj bi bila potrebna tudi na podlagi Smernic Komisije o uporabi mehanizma napotitve iz člena 22 Uredbe [št. 139/2004] za določene kategorije zadev (UL 2021, C 113, str. 1, v nadaljevanju: Smernice v zvezi s členom 22).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">140</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki zlasti v zvezi s točkami od 58 do 61 izpodbijanega sklepa grajata, da ni mogoče zahtevati, da koncentracija pripelje k izboljšanju nezadovoljivega konkurenčnega položaja. Točka 60 izpodbijanega sklepa naj ne bi bila umestna, saj naj bi se nanašala zgolj na trenutno statistiko, ne da bi iz nje izhajale kakršne koli posledice. V zvezi s točko 62 izpodbijanega sklepa tožeči stranki menita, da delež uvoza pomeni le, da je upoštevni geografski trg „Velika regija“, in da Komisija ni obrazložila svoje trditve, da je tržni delež novega združenega subjekta prevelik. Komisiji očitata, da v izpodbijanem sklepu ni razlikovala med preteklostjo in prihodnostjo. V točkah od 64 do 66 izpodbijanega sklepa naj bi bil ponovno naveden visok delež uvoza, ne da bi bile iz tega izpeljane posledice. Trditev iz točke 67 izpodbijanega sklepa, da so mednarodni proizvajalci močno odvisni od lokalnih mrež in sredstev trgovcev na debelo, da bi dosegli vsako prodajno mesto kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, naj ne bi bila točna in naj bi bila ovržena. Komisija naj ne bi odgovorila na trditev družbe Brasserie Nationale, da v Luksemburgu ni ovir za vstop mednarodnih proizvajalcev na lokalni trg Horeca v Luksemburgu. Po mnenju tožečih strank to potrjuje dejstvo, da je družba AB InBev po izvršitvi te koncentracije lahko odstopila od gospodarskih pogodb, ki so jo vezale na družbo Boissons Heintz, in je brez težav našla dejanske dostope do tega trga. Komisija, ki naj bi se že dolgo ukvarjala z distribucijo pijač in piva, bi se morala odzvati na argumente udeleženih podjetij. Nazadnje tožeči stranki navajata, da se točki 68 in 69 izpodbijanega sklepa nanašata le na obstoječi konkurenčni položaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">141</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V odgovor na vprašanje Splošnega sodišča z dne 6. septembra 2024 tožeči stranki navajata, da sodba z dne 3. septembra 2024 v zadevi Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677) kaže na to, da mora imeti koncentracija evropsko razsežnost, da bi spadala na področje uporabe člena 22 Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">142</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija in družba AB InBev izpodbijata trditve tožečih strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">143</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba poudariti, da morata biti za to, da lahko ena ali več držav članic napoti koncentracijo na Komisijo in da Komisija lahko sprejme, da jo bo pregledala, izpolnjena dva materialna pogoja. V skladu s členom 22(1) in (3) Uredbe št. 139/2004 mora zadevna koncentracija „vplivati na trgovanje med državami članicami“ in „predstavljati resno grožnjo, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki vložijo zahtevo [za napotitev]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">144</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s stališčem tožečih strank pa ni nujno, da ima koncentracija evropsko razsežnost, da bi spadala na področje uporabe te določbe. V skladu s členom 22(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 je lahko namreč predmet zahteve za napotitev „vsak[a] koncentracij[a], kakor je opredeljena v členu 3 [te uredbe], ki nima [evropske] razsežnosti […] v smislu člena 1 [te uredbe]“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">145</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva prvi materialni pogoj iz točke 143 zgoraj, katerega uporaba s strani Komisije v izpodbijanem sklepu je predmet tega tožbenega razloga, je treba ta pogoj razlagati v skladu z razlago členov 101 in 102 PDEU (sodba z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 106).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">146</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 43 Sporočila o napotitvi in tudi v točki 14 Smernic v zvezi s členom 22, umaknjenih s Sporočilom Komisije z dne 2. decembra 2024 (UL C, C/2024/7190, str. 1) po sodbi z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija (C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677), koncentracija izpolnjuje zahtevo v zvezi z vplivanjem na trgovanje med državami članicami, če lahko vidno vpliva na vzorec trgovanja med državami članicami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">147</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso mora Komisija glede na naravo nadzora koncentracij, vzpostavljenega z Uredbo št. 139/2004, opraviti analizo prihodnjih učinkov zadevne koncentracije in s tem v okviru člena 22 te uredbe prihodnjih učinkov na trgovanje med državami članicami (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 107).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">148</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, koncentracija bi lahko vplivala na trgovino med državami članicami, če se lahko na podlagi vseh objektivnih pravnih dokazov ali dejstev v zadostni meri predvidi, da bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno vplivala na blagovno menjavo med državami članicami tako, da bi lahko ogrozila uresničitev ciljev enotnega trga med državami (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točka 103 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">149</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso koncentracija zlasti vpliva na trgovanje med državami članicami, če proizvajalcem ali prodajalcem iz drugih držav članic otežuje delovanje na nacionalnem trgu ali prodor nanj ali preprečuje konkurentom iz drugih držav članic, da se uveljavijo na zadevnem trgu. Kadar namreč imetnik prevladujočega položaja konkurentom onemogoča dostop do trga, ni pomembno, ali je bilo to ravnanje storjeno na ozemlju ene same države članice, ker ima lahko vplive na trgovinske tokove in na konkurenco na notranjem trgu (glej v tem smislu sodbo z dne 15. decembra 1999, Kesko/Komisija, T‑22/97, EU:T:1999:327, točki 104 in 105 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">150</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija ima pri izvajanju tega predhodnega nadzora koncentracij polje proste presoje glede ekonomskih vprašanj za izvajanje materialnih pravil Uredbe št. 139/2004, saj izvaja ekonomske analize prihodnjega razvoja, namenjene ugotavljanju verjetnosti nekega razvoja na upoštevnem trgu v predvidljivem časovnem obdobju (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2023, Komisija/CK Telecoms UK Investments, C‑376/20 P, EU:C:2023:561, točka 84 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">151</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta analiza prihodnjega razvoja, ki je nujna na področju nadzora koncentracij, spada v polje proste presoje glede ekonomskih vprašanj, ki ga ima Komisija, za izvajanje materialnih pravil Uredbe št. 139/2004, ki upravičuje, da je ta nadzor omejen na preverjanje, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bila storjena očitna napaka pri presoji (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2023, Komisija/CK Telecoms UK Investments, C‑376/20 P, EU:C:2023:561, točka 84 in navedena sodna praksa). Zlasti Splošno sodišče ne sme s svojo ekonomsko presojo nadomestiti presoje Komisije (glej sodbo z dne 23. maja 2019, KPN/Komisija, T‑370/17, EU:T:2019:354, točka 107 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">152</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z analizo materialnih pogojev iz člena 22(3) Uredbe št. 139/2004 je treba poudariti, da izraz „kadar meni“ iz te določbe, ki ga v členu 22(3) Uredbe št. 4064/89 še ni bilo, pomeni tudi, da ima Komisija polje proste presoje v okviru te analize, ki jo mora opraviti v omejenem roku 10 delovnih dni na podlagi razpoložljivih informacij. Na eni strani člen 22(3) Uredbe št. 139/2004 namreč določa, da se šteje, da je Komisija sprejela sklep o sprejetju napotitve, če v tem roku ne sprejme odločitve. Na drugi strani mora Komisija, ker ni dolžna aktivno iskati informacij o zadevni koncentraciji (glej točko 72 zgoraj), svojo analizo načeloma opreti na razpoložljive informacije, in sicer informacije, posredovane v zahtevi za napotitev, ki pa temelji na predhodni oceni države članice, ki je vložila zahtevo (glej točko 69 zgoraj), in po potrebi v zahtevah za pridružitev drugih držav članic na podlagi člena 22(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 ter v morebitnih pripombah, ki jih predložijo udeležena podjetja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">153</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te preudarke je treba preučiti trditve, ki jih navajata tožeči stranki, in ugotoviti, ali dokazujejo očitno napako pri presoji, ki jo je storila Komisija v okviru analize pogoja v zvezi z vplivom na trgovanje med državami članicami, kot je določeno v členu 22(1) in (3) Uredbe št. 139/2004.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">154</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva trditve, ki temeljijo na domnevnem neobstoju analize prihodnjih učinkov zadevne koncentracije na trgovanje med državami članicami, je treba poudariti, da je Komisija, potem ko je v točkah od 57 do 62 izpodbijanega sklepa navedla ugotovitve ACL in pripombe družbe Brasserie Nationale v zvezi s pogojem glede vpliva na trgovanje med državami članicami, kot je določen v členu 22(1) in (3) Uredbe št. 139/2004, v točkah od 63 do 69 izpodbijanega sklepa sama preučila ta pogoj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">155</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je najprej preučila strukturo in značilnosti upoštevnih trgov. Na eni strani je v točki 64 izpodbijanega sklepa ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil ACL, menila, da uvoz iz drugih držav članic predstavlja pomemben delež trgovine s pijačami na debelo, ki se prodajajo v Luksemburgu, zlasti prek kanala CHR/on-trade in za pivo. Na drugi strani je v točkah 65 in 66 izpodbijanega sklepa menila, da je pomen uvoza po tem kanalu, vsaj za pivo, razviden tudi iz dejstva, da udeleženke zadevne koncentracije v Luksemburgu distribuirajo mednarodne in evropske blagovne znamke piva. Komisija je nato analizirala tržno moč teh udeleženk. V točki 67 izpodbijanega sklepa je navedla, da je skupni tržni delež teh udeleženk na trgu trgovine s pijačami na debelo po tem kanalu znašal približno 80 % in da je, kar zadeva zlasti trgovino s pivom na debelo prek tega kanala, presegal 70 %. V isti točki 67 izpodbijanega sklepa je dodala, da je bila družba Brasserie Nationale vertikalno integrirana na zgornjem delu oskrbne verige v proizvodnji in dobavi piva do te mere, da je imela približno od 40- do 50‑odstotni tržni delež. Komisija je iz tega – še vedno v točki 67 izpodbijanega sklepa – sklepala, da bi lahko tržna moč, ki iz tega izhaja, na vertikalno povezanem trgu povzročila težave izključevanja, zlasti v zvezi z dostopom proizvajalcev pijač s sedežem zunaj Luksemburga in brez distribucijske zmogljivosti v tej državi članici, ki bi bili odvisni od lokalne mreže in sredstev trgovcev na debelo. Nazadnje, Komisija je v točkah 63 in 69 izpodbijanega sklepa sklenila, da zadevna koncentracija lahko vpliva na trgovanje med državami članicami, ker bi proizvajalcem pijač, zlasti piva, s sedežem v drugih državah članicah, ki nimajo distribucijske mreže prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, onemogočila dostop do luksemburškega trga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">156</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, da je Komisija v skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 147 in 148 zgoraj, izvedla analizo prihodnjega razvoja morebitnih prihodnjih učinkov zadevne koncentracije na trgovanje med državami članicami. Ti učinki so poudarjeni z izrazom „bi lahko povzročila“ in besedo „lahko“, kot sta uporabljena v točkah 67 in 69 izpodbijanega sklepa. Kot je navedeno v teh točkah, se nanašata na vprašanje izključevanja, zlasti v zvezi z dostopom do luksemburškega trga, za katerega so značilni velik pomen uvoza, s strani proizvajalcev pijač iz drugih držav članic, ki nimajo distribucijske zmogljivosti prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, in so posledica znatne skupne tržne moči udeleženk zadevne koncentracije na trgu trgovine s pijačami na debelo prek tega kanala ter njihove vertikalne integracije pri proizvodnji in dobavi piva.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">157</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, preučiti je treba trditve, s katerimi tožeči stranki poskušata izpodbijati utemeljenost analize Komisije o vplivu na trgovanje med državami članicami, kot je predstavljena v točki 155 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">158</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, ugotoviti je treba, da Komisija v nasprotju s trditvami tožečih strank v točkah od 58 do 61 izpodbijanega sklepa ni zahtevala, da zadevna koncentracija izboljša konkurenčni položaj „ex ante“, temveč je zgolj predstavila ugotovitve ACL glede strukture in značilnosti upoštevnih trgov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">159</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, čeprav tožeči stranki Komisiji očitata, da ni izpeljala nobenih posledic iz visokega deleža uvoza, omenjenega v točkah od 64 do 66 izpodbijanega sklepa, je treba poudariti, da je bila ta okoliščina, ki se nanaša na strukturo in značilnosti trga trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, implicitno, a nujno upoštevana skupaj s skupno tržno močjo udeleženk zadevne koncentracije na tem trgu in njihovo vertikalno integracijo, ko je bilo v točki 67 izpodbijanega sklepa ugotovljeno, da so obstajali problemi izključevanja pri dostopu do tega trga proizvajalcem pijač iz drugih držav članic, ki niso imeli distribucijske zmogljivosti prek tega kanala. Podobno je bila ta okoliščina upoštevana pri splošni presoji Komisije v točki 69 izpodbijanega sklepa, kar potrjuje prvi del stavka te točke, in sicer „Glede na zgoraj navedeno“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">160</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v nasprotju z mnenjem tožečih strank je Komisija razlikovala med „ex ante“ in prihodnjim konkurenčnim položajem, saj izraz „bi lahko povzročila“ in beseda „lahko“, uporabljena v točkah 67 in 69 izpodbijanega sklepa, opisujeta morebitne prihodnje učinke, ki bi po mnenju Komisije lahko izhajali iz zadevne koncentracije (glej tudi točko 156 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">161</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, čeprav tožeči stranki trdita, da je ugotovitev iz točke 67 izpodbijanega sklepa, da so mednarodni proizvajalci močno odvisni od lokalnih mreže in sredstev trgovcev na debelo, da bi dosegli vsako prodajno mesto kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, ni točna in je bila ovržena, gre za zgolj neutemeljeno trditev. Dopis družbe Brasserie Nationale z dne 22. februarja 2024, naslovljen na Komisijo, na katerega se sklicujeta tožeči stranki, v točki III.1 zgolj izpodbija „vsakršno možnost, četudi posredno, izključevanja trga [za] družbo Munhowen ali [skupino Brasserie Nationale]“, ne da bi navedel konkretne razloge, zaradi katerih družba Brasserie Nationale meni, da ni nevarnosti izključevanja pri dostopu na trg. Tožeči stranki torej ne moreta očitati Komisiji, da ni odgovorila na vse trditve družbe Brasserie Nationale. Vsekakor Komisija ni bila dolžna odgovoriti na vsak argument, ki ga je zadnjenavedena navedla v tem dopisu, saj lahko za izpolnitev obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU zadošča splošen odgovor (glej v tem smislu sodbo z dne 9. novembra 2022, Feralpi/Komisija, T‑657/19, EU:T:2022:691, točka 533 (neobjavljena) in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">162</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Petič, trditev, da je družba AB InBev lahko nadomestila svoje poslovne odnose z družbo Boissons Heintz po izvršitvi zadevne koncentracije, ne pove ničesar o težavah, ki bi jih ta koncentracija lahko povzročila drugim proizvajalcem, ki bi želeli vstopiti na trg trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, zlasti za pivo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">163</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Šestič, ker je Komisija v točki 67 izpodbijanega sklepa navedla, da je skupni tržni delež udeleženk zadevne koncentracije v Luksemburgu znašal približno 80 % na trgu trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade in je presegal 70 % na trgu trgovine s pivom na debelo prek istega kanala, tožeči stranki ne moreta očitati Komisiji, da ni obrazložila svojih ugotovitev glede tržne moči združenega subjekta. Poleg tega je treba tako kot Komisija ugotoviti, da ta ni trdila, da ima zadevni subjekt „prevelik“ tržni delež.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">164</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sedmič, kar zadeva trditev, da visok delež uvoza kaže, da je upoštevni geografski trg „Velika regija“, torej Luksemburg ter sosednje nemške, belgijske in francoske regije, je v točki 42 Obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Unije z dne 22. februarja 2024 (UL C, C/2024/1645, str. 1), na katerega se sklicuje Komisija, navedeno, da „zgolj obstoj uvoza ali možnost preusmeritve k uvozu na določenem geografskem območju ne vodi nujno do širitve geografskega trga na območje, s katerega je ali bi bilo lahko blago izvoženo. Kupci, ki so na območju, s katerega je ali bi bilo lahko blago izvoženo, se lahko srečujejo z drugačnimi pogoji konkurence kot kupci, ki so na območju, na katero se uvoženo blago dobavi. V teh okoliščinah bi lahko pri široki opredelitvi geografskih trgov, ki bi vključevali območja izvoza in dobave uvoženega blaga, upoštevni trg napačno vključeval območja, na katerih bi zadevno ravnanje ali koncentracija na kupce verjetno različno vplivala“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">165</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je ugotovila obstoj različnih konkurenčnih pogojev, saj je v točki 68 izpodbijanega sklepa ugotovila, da se struktura ponudbe v Luksemburgu razlikuje od sosednjih držav in da ima povpraševanje v Luksemburgu drugačne značilnosti v primerjavi s sosednjimi državami. Tožeči stranki te ugotovitve ne moreta ovreči zgolj z neutemeljenim zatrjevanjem, da to ne ustreza dejanskemu stanju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">166</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je treba utemeljitev tožečih strank razumeti tako, da želi izpodbijati morebitni učinek na trgovanje med državami članicami, če bi imel upoštevni geografski trg nacionalno razsežnost, kot je bilo ugotovljeno v obravnavani zadevi, zadostuje spomniti, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 149 zgoraj, koncentracija lahko vpliva na trgovanje med državami članicami tudi, če proizvajalcem ali prodajalcem iz drugih držav članic otežuje delovanje na nacionalnem trgu ali prodor nanj ali preprečuje konkurentom iz drugih držav članic, da se uveljavijo na takem trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">167</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega družba Brasserie Nationale v točki III.2 svojega dopisa z dne 22. februarja 2024, naslovljenega na Komisijo, sama priznava, da „lahko [zadevna koncentracija] vpliva na trgovanje med državami članicami“, saj je upoštevni geografski trg trg Velike regije. Kot je razvidno iz točke III.1 tega dopisa, družba Brasserie Nationale torej zgolj meni, da vpliv na trgovanje med državami članicami temelji na drugih razlogih, in ne tistih, ki jih je ACL navedel v svoji zahtevi za napotitev.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">168</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da trditve tožečih strank ne morejo dokazati očitne napake pri presoji v analizi Komisije glede vpliva na trgovino med državami članicami, kot je navedeno v točki 155 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">169</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožečima strankama zlasti ni uspelo izpodbiti ugotovitev, da je, na eni strani, uvoz predstavljal pomemben delež trgovine na debelo s pijačami, ki se prodajajo v Luksemburgu, zlasti prek kanala CHR/on-trade in natančneje za pivo (točke od 64 do 66 izpodbijanega sklepa), in da je, na drugi strani, skupni tržni delež zadevnih udeleženk koncentracije na trgu trgovine s pijačami na debelo prek tega kanala v Luksemburgu znašal približno 80 %, zlasti v primeru trgovine s pivom na debelo prek navedenega kanala pa je presegal 70 %. Poleg tega tožeči stranki ne izpodbijata, da je bila družba Brasserie Nationale vertikalno integrirana na zgornjem delu oskrbne verige v proizvodnji in dobavi piva, kjer je imela približno od 40- do 50‑odstotni tržni delež (točka 67 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">170</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ob upoštevanju teh okoliščin, zlasti znatne skupne tržne moči udeleženk zadevne koncentracije in njihove vertikalne integracije v proizvodnji in dobavi piva, Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko je v točki 67 izpodbijanega sklepa menila, da bi lahko zadevna koncentracija proizvajalcem iz drugih držav članic, ki v Luksemburgu nimajo distribucijske mreže prek tega kanala, otežila dostop do trga trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, zlasti za pivo. Zato je Komisija ob upoštevanju sodne prakse, navedene v točki 149 zgoraj, v točki 69 izpodbijanega sklepa prav tako brez očitne napake pri presoji ugotovila, da koncentracija lahko vpliva na trgovanje med državami članicami.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">171</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba šesti tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Sedmi tožbeni razlog: neobstoj resne grožnje bistvenega vpliva na konkurenco na ozemlju Luksemburga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">172</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki trdita, da analiza Komisije glede resne grožnje bistvenega vpliva na konkurenco na ozemlju Luksemburga ni verjetna.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">173</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, kar zadeva horizontalne učinke na trgu trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, tožeči stranki, ki priznavata znaten očiten tržni delež zadevnega novega združenega subjekta, trdita, da je pomembno vprašanje, ali lahko ta tržni delež povzroči neusklajene učinke. Ker mednarodni trgovci na debelo niso bili dejavni v Luksemburgu, naj zadevna koncentracija tega položaja ne bi spremenila, saj ne bi ustvarila novih ovir za vstop na trg. Čeprav zagotovo obstajajo ekskluzivnosti, ki v primeru piva povezujejo Horeca in pivovarje, je po mnenju tožečih strank družba AB InBev od izvršene koncentracije naprej lahko brez težav obšla ta nov subjekt. Prekrivanje portfeljev blagovnih znamk udeleženk zadevne koncentracije naj ne bi bilo pomembno, saj mora imeti vsak drug trgovec možnost distribuirati te iste blagovne znamke, da bi lahko obstajal na trgu. Glede neobstoja izravnalne kupne moči Horeca tožeči stranki menita, da zadevna koncentracija ne poslabšuje obstoječega položaja. Trdita, da Komisija ni dokazala, da strošek v višini 500.000 USD (približno 435.248 EUR) za skladišče pomeni oviro za vstop trgovca s pijačami na debelo na trg. Komisija naj ne bi izvedla analize donosnosti niti ni upoštevala možnosti dostave iz skladišč v Belgiji ali Franciji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">174</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, družba Brasserie Nationale v zvezi s horizontalnimi učinki na trg trgovine s pivom prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu izpodbija razmejitev navedenega trga, pri čemer meni, da je Komisija a priori upravičena ohraniti to razmejitev v okviru svoje predhodne analize. Kot nadaljevanje njunih prejšnjih očitkov tožeči stranki trdita, da v okviru nadzora koncentracij ni pomembno vprašanje, ali bi bilo mogoče izboljšati konkurenčni položaj, temveč ali zadevna koncentracija škodljivo vpliva na konkurenco v Luksemburgu. Tak nadzor naj torej ne bi mogel popraviti konkurenčnega položaja, ki je prevladoval na trgu pred to koncentracijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">175</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, kar zadeva nehorizontalne učinke, tožeči stranki izpodbijata ugotovitev Komisije, da bi zadevna koncentracija lahko zaprla pomembno tržišče za proizvajalce in dobavitelje. Komisija naj ne bi upoštevala obstoječih alternativ, možnosti ustanovitve novega trgovca v Luksemburgu, in zmožnosti trgovcev v Veliki regiji, da dobavljajo neposredno v Luksemburg iz skladišč blizu meje. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je družba AB InBev po odstopu od gospodarskih pogodb z družbo Boissons Heintz lahko našla nadomestno distribucijsko verigo. Tožeči stranki trdita, da ima družba AB InBev tržno moč in da na konkurenco lahko bistveno vpliva njeno ravnanje, ne pa hipotetično povečanje proizvodnje družbe Brasserie Nationale, ki je MSP. Po njunem mnenju ni verjetno, da bi zadnja lahko zvišala svoje cene, ne da bi upoštevala konkurente, ki so na trgu dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige, in sicer mednarodne skupine, kot so družbe AB InBev, Heineken in Carlsberg Group. Poleg tega tožeči stranki navajata, da se družba AB InBev ne more pritoževati zaradi težav pri dostopu do distributerjev, saj bi na podlagi svoje predkupne pravice lahko pridobila 100 % poslovnih deležev družbe Boissons Heintz, v kateri je do 7. februarja 2024 imela 10 % kapitala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">176</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija in družba AB InBev izpodbijata trditve tožečih strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">177</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta tožbeni razlog se nanaša na drugi materialni pogoj iz člena 22(1) in (3) Uredbe št. 139/2004, v skladu s katerim mora koncentracija „predstavljati resno grožnjo, da bo bistveno vplivala na konkurenco na ozemlju države članice ali držav članic, ki vložijo zahtevo [za napotitev]“ (glej točko 143 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">178</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se besedilo tega materialnega pogoja razlikuje od merila, ki se upošteva za ugotovitev nezdružljivosti koncentracije z notranjim trgom, kot je določeno v členu 2(3) Uredbe št. 139/2004. Natančneje, drugače od te zadnje določbe navedeni materialni pogoj ne temelji na znatnem oviranju učinkovite konkurence, temveč le na „grožnji“ bistvenega vpliva na konkurenco.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">179</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To razliko je mogoče pojasniti z dejstvom, da je edini namen odločitve na podlagi člena 22 Uredbe št. 139/2004, da se na podlagi razpoložljivih informacij in v omejenem roku 10 delovnih dni odloči o tem, ali se koncentracija napoti na Komisijo (glej tudi točko 152 zgoraj). Zato ni primerljiva z odločitvijo, s katero se na podlagi člena 2(2) in (3) Uredbe št. 139/2004 odloča o združljivosti koncentracije z notranjim trgom, niti je ne prejudicira.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">180</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je razvidno iz točke 44 Sporočila o napotitvi, koncentracija izpolnjuje drugi materialni pogoj iz člena 22(1) in (3) Uredbe št. 139/2004, če predhodna analiza kaže, da obstaja dejansko tveganje, da utegne ta koncentracija imeti znatne škodljive učinke na konkurenco na ozemlju države članice oziroma držav članic, ki so predložile zahtevo za napotitev, in da jo je zato treba podrobno pregledati. Kot je tudi navedeno v tej točki 44, so lahko takšne predhodne indikacije v obliki prima facie dokaza možnega vpliva na konkurenco, vendar ne vplivajo na izid celotne preiskave.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">181</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s sodno prakso, navedeno v točkah 150 in 151 zgoraj, ima Komisija polje proste presoje glede ekonomskih vprašanj za izvajanje materialnih pravil Uredbe št. 139/2004, saj izvaja ekonomske analize prihodnjega razvoja, namenjene ugotavljanju verjetnosti nekega razvoja na upoštevnem trgu v predvidljivem časovnem obdobju. Nadzor, ki ga izvede sodišče Unije, je torej omejen na preverjanje, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in ali je bila storjena očitna napaka pri presoji. Splošno sodišče ne sme s svojo ekonomsko presojo nadomestiti presoje Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">182</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 152 zgoraj, ima Komisija pri analizi materialnih pogojev iz člena 22(3) Uredbe št. 139/2004 določeno polje proste presoje, saj mora to analizo opraviti v omejenem roku 10 delovnih dni na podlagi razpoložljivih informacij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">183</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te ugotovitve je treba preučiti trditve, s katerimi tožeči stranki izpodbijata analizo Komisije glede pogoja v zvezi z grožnjo bistvenega vpliva na konkurenco, in preveriti, ali dokazujejo obstoj očitne napake pri presoji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza horizontalnih učinkov </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">184</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej, iz točke 12 Smernic o presoji horizontalnih združitev na podlagi uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 3, str. 10, v nadaljevanju: Smernice o horizontalnih združitvah), ki so za Komisijo zavezujoče, če ne odstopajo od pravil Pogodbe in Uredbe št. 139/2004 (glej sodbo z dne 7. junija 2013, Spar Österreichische Warenhandels/Komisija, T‑405/08, neobjavljena, EU:T:2013:306, točka 58 in navedena sodna praksa), izhaja, da Komisija za presojo predvidenega učinka združitve na upoštevnih trgih analizira možne protikonkurenčne učinke združitve, kakor so enostranski in koordinirani učinki, ter ustrezne izravnalne dejavnike, kakor so nakupna moč, obseg ovir za vstop na trg ter možno povečanje učinkovitosti, ki ga predlagajo stranke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">185</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva trg trgovine s pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, je Komisija v točki 73 izpodbijanega sklepa ugotovila, da bi zadevna koncentracija lahko povzročila neusklajene učinke zaradi horizontalnega prekrivanja na tem trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">186</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, Komisija je v točki 74 izpodbijanega sklepa poudarila, da se zdi, da je zadevna koncentracija povzročila velik skupni tržni delež udeleženk te koncentracije, ki naj bi znašal med 70 in 80 %. Čeprav tožeči stranki priznavata, da ima združeni subjekt na videz pomemben tržni delež, menita, da se je treba vprašati, ali bi ta tržni delež lahko povzročil neusklajene učinke. Kot je razvidno iz točk 26 in 27 Smernic o horizontalnih združitvah, so skupni tržni deleži pomemben dejavnik pri ugotavljanju verjetnosti, da bo imela koncentracija take učinke. Poleg tega iz točke 17 teh smernic izhaja, da lahko tržni delež 50 % ali več sam po sebi pomeni dokaz o obstoju prevladujočega položaja na trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">187</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, tožeči stranki ne izpodbijata ugotovitve iz točke 75 izpodbijanega sklepa, da njuni konkurenti, ki so imeli omejene tržne deleže, vsak manj kot 5 %, očitno niso mogli izvajati konkurenčnega pritiska na združeni subjekt in da bodo verjetno postopoma zapustili trg. Tožeči stranki tudi ne izpodbijata dejstva, da, kot je Komisija poudarila v tej točki, mednarodni akterji v Luksemburgu niso bili dejavni. Te ugotovitve kažejo, da ima navedeni subjekt bistveno večji tržni delež kot njegov neposredni konkurent in da obstaja tveganje izločitve konkurenčnih sil. V skladu s točko 25 Smernic o horizontalnih združitvah so to dejavniki, ki jih je treba upoštevati in ki jih ni mogoče ovreči s trditvijo, da neobstoj dejavnosti mednarodnih akterjev v Luksemburgu pomeni položaj, ki se po izvršitvi te koncentracije ne bo spremenil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">188</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, v delu, v katerem je Komisija v točkah 76 in 77 izpodbijanega sklepa ugotovila, da so bile udeleženke zadevne koncentracije tesne konkurentke, ki so imele znatno tržno moč in katerih portfelji blagovnih znamk so se precej prekrivali, je treba poudariti, da je to dejavnik, ki ga je treba upoštevati v skladu s točko 28 Smernic o horizontalnih združitvah. Res je, kot prav tako izhaja iz navedene točke 28, da je manj verjetno, da bo koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco, kadar obstaja visoka stopnja zamenljivosti med proizvodi podjetij, ki se združujejo, in tistimi, ki jih ponujajo konkurenčni proizvajalci. Vendar nejasna in neutemeljena trditev tožečih strank, da lahko vsi trgovci distribuirajo glavne mednarodne blagovne znamke pijač, ne zadostuje, da bi dokazala tako visoko stopnjo zamenljivosti, niti da bi postavila pod vprašaj prekrivanje portfeljev družb Boissons Heintz in Munhowen, kot je navedeno v točki 76 izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na 31 blagovnih znamk, zlasti na luksemburške znamke piva in mineralne vode.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">189</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Četrtič, Komisija je v točki 78 izpodbijanega sklepa pripomnila, da se zdi, da kupci, ki jih sestavlja približno 2700 barov, hotelov in restavracij, nimajo zadostne izravnalne kupne moči, ki bi lahko nevtralizirala tržno moč združenega subjekta. Tožeči stranki te ugotovitve ne moreta izpodbijati s trditvijo, da ta položaj ni nov in da se s koncentracijo ne bo poslabšal. Komisija je namreč morala v skladu s točko 65 Smernic o horizontalnih združitvah preučiti, do kakšnega obsega lahko kupci nevtralizirajo povečanje tržne moči, ki bi jo verjetno ustvarila koncentracija, pri čemer tožeči stranki tega povečanja ne izpodbijata (glej točko 186 zgoraj). V skladu z navedeno točko 65 je večja verjetnost, da bodo imeli to vrsto kupne moči veliki in razviti kupci, kakor pa majhna podjetja v razdrobljeni panogi. V točki 67 teh smernic je pojasnjeno, da lahko koncentracija dveh dobaviteljev oslabi kupno moč, kadar se na ta način izgubi primerna alternativa za kupce. To bi lahko veljalo v obravnavanem primeru, saj je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da ista koncentracija združuje tržna deleža dveh največjih trgovcev na upoštevnem trgu (točki 73 in 74 izpodbijanega sklepa), ki sta bila prej tesna konkurenta s prekrivajočimi se portfelji blagovnih znamk (točki 76 in 77 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">190</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Petič, Komisija je v točki 79 izpodbijanega sklepa menila, da se potencialni novi ponudniki očitno soočajo z velikimi ovirami za vstop na trg trgovine na debelo v Luksemburgu zaradi potrebe po precejšnjih naložbah, zlasti v zvezi s skladiščnimi prostori, ki so v Luksemburgu zelo omejeni in katerih izgradnja bi lahko stala do 500.000 USD (približno 435.248 EUR) na leto za zmogljivost približno 17.000 hektolitrov, ter v zvezi s potrebnim voznim parkom tovornjakov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">191</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem Splošno sodišče ugotavlja, da tožeči stranki priznavata, da si je mogoče predstavljati 500.000 USD (približno 435.248 EUR) kot strošek za skladiščne prostore. V delu, v katerem tožeči stranki menita, da bi morala Komisija preučiti, ali je ta znesek sam po sebi pomenil oviro, je dovolj poudariti, da ne izpodbijata potrebe po drugih naložbah, med katerimi je vozni park tovornjakov. Zdi se, da imajo obstoječi trgovci v Luksemburgu zaradi teh nujnih stroškov prednosti pred potencialnimi konkurenti, ki lahko v skladu s točko 70 Smernic o horizontalnih združitvah pomenijo ovire za vstop na trg.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">192</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot navajata tožeči stranki, se lahko sicer skladišča, ki so v Veliki regiji, uporabijo za vstop na trg. Vendar, kot je Komisija ugotovila v točki 79 izpodbijanega sklepa, v zadnjem času na trg ni vstopil noben nov konkurent, kar v skladu z navedeno točko 70 teh smernic prav tako verjetno dokazuje obstoj ovir za vstop.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">193</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vsekakor je treba spomniti, da mora biti v skladu s točko 68 navedenih smernic, če naj bi šteli vstop za zadostni konkurenčni pritisk za stranke, ki se združujejo, razvidno, da je verjeten, pravočasen in zadosten, da odvrača ali preprečuje potencialne protikonkurenčne učinke združitve. Vendar tožeči stranki nista predložili nobenega takega dokaza. Nasprotno, priznavata celo, da obstajajo ekskluzivnosti, ki v primeru piva povezujejo Horeca s pivovarji, kar bi lahko otežilo vstop novega konkurenta, kot je razvidno iz točke 69 istih smernic. Tega ne postavlja pod vprašaj dejstvo, da je družba AB InBev lahko nadomestila svoja poslovna razmerja, saj to dejstvo ne dokazuje niti vstopa novih konkurentov niti obstoja zadostnega konkurenčnega pritiska za udeleženke zadevne koncentracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">194</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva trg trgovine s pivom na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu, je Komisija v točki 80 izpodbijanega sklepa ugotovila, da bi zadevna koncentracija lahko ustvarila neusklajene učinke zaradi horizontalnega prekrivanja na tem trgu.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">195</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, menila je, da bi zadevna koncentracija lahko povzročila visoke skupne tržne deleže (točka 81 izpodbijanega sklepa) in da se premisleki v zvezi s trgovino z vsemi pijačami na debelo prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu smiselno uporabljajo za zadevni trg, zlasti premisleki, ki se nanašajo na omejeno število konkurentov z zanemarljivimi tržnimi deleži, na dejstvo, da so udeleženke koncentracije tesne konkurentke, na neobstoj izravnalne kupne moči kupcev in na obstoj visokih ovir za vstop (točka 83 izpodbijanega sklepa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">196</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani tožeči stranki grajata razmejitev trga prodaje piva na kanal CHR/on-trade. V zvezi s tem je Komisija v točki 52 izpodbijanega sklepa navedla, da v predhodni fazi postopka ne more izključiti, da ta trg predstavlja ločen trg, pri čemer je poudarila, da njena analiza ne vpliva na izid podrobne preiskave združljivosti zadevne koncentracije z notranjim trgom, ki jo bo izvedla po sprejetju zahteve za napotitev. Ker tožeči stranki sami priznavata, da je Komisija a priori upravičena sprejeti to opredelitev upoštevnega trga v predhodni analizi, in glede na to, da ne navajata nobenega dokaza v prid alternativni razmejitvi tega trga, njune graje ni mogoče sprejeti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">197</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani tožeči stranki menita, da je v izpodbijanem sklepu opisan le položaj, ki je obstajal pred zadevno koncentracijo, in da v njem ni analizirano, ali ta koncentracija negativno vpliva na konkurenco v Luksemburgu. Res je, da prevladujoči položaj, če je katera od udeleženk te koncentracije že pred to koncentracijo imela takšen položaj na upoštevnem trgu, lahko ni vključen v analizo učinkov koncentracije na konkurenco. To pa ni tako, če je prevladujoči položaj na upoštevnem trgu posledica koncentracije ali je z njo okrepljen (glej v tem smislu sodbo z dne 23. maja 2019, KPN/Komisija, T‑370/17, EU:T:2019:354, točki 113 in navedena sodna praksa). Zlasti ta zadnji primer je Komisija upoštevala v obravnavani zadevi. Prihodnji in potencialni učinki navedene konkurence so poudarjeni z besedilom „zdi se, da bo povzročila visoke skupne tržne deleže [u]deleženk“, kot je uporabljeno v točki 81 izpodbijanega sklepa. Poleg tega, kot je pojasnjeno v točki 186 zgoraj, so skupni tržni deleži pomemben dejavnik pri določanju verjetnosti, da bo koncentracija povzročila neusklajene učinke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">198</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da trditve tožečih strank ne morejo dokazati očitne napake pri presoji Komisije v analizi horizontalnih učinkov zadevne koncentracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">199</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zlasti ni sporno, da na eni strani koncentracija pripelje do visokega skupnega tržnega deleža udeleženk te koncentracije na luksemburških trgih trgovine s pijačami in pivom na debelo prek kanala CHR/on-trade (glej točki 186 in 195 zgoraj) in, na drugi strani, da imajo konkurenti teh udeleženk zelo omejene tržne deleže (glej točki 187 in 195 zgoraj). Obstoj visokih tržnih deležev pa je izjemno pomemben, pri čemer je razmerje med tržnimi deleži, ki jih imajo stranke, udeležene v koncentraciji, in tržnimi deleži njihovih konkurentov, zlasti tistih, ki so neposredno za temi strankami, upošteven pokazatelj obstoja prevladujočega položaja ali znatne ovire učinkovite konkurence (glej v tem smislu sodbo z dne 20. decembra 2023, Naturstrom/Komisija, T‑60/21, neobjavljena, EU:T:2023:839, točka 342).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">200</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega sta udeleženki zadevne koncentracije tesna konkurenta, katerih portfelja blagovnih znamk se precej prekrivata (glej točki 188 in 195 zgoraj), njuni kupci pa nimajo zadostne izravnalne kupne moči (glej točki 189 in 195 zgoraj). Poleg tega ni bilo dokazano, da je vstop novih konkurentov na trg verjeten (glej točke od 190 do 193 in 195 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">201</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na te okoliščine Komisija ni storila očitne napake pri presoji, ko je v točkah 73 in 80 izpodbijanega sklepa menila, da bi zadevna koncentracija lahko ustvarila neusklajene učinke zaradi horizontalnega prekrivanja na luksemburških trgih trgovine s pijačami in pivom na debelo prek kanala CHR/on-trade.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Analiza nehorizontalnih učinkov </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">202</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je v točki 84 izpodbijanega sklepa ugotovila, da je zadevna koncentracija pomenila tveganje izključevanja pri kupcih kot posledico nehorizontalnega prekrivanja trga proizvodnje in dobave piva prek kanala CHR/on-trade na eni strani ter luksemburških trgov trgovine s pijačami na debelo (vključno s pivom) in bolj ozkega trga, omejenega samo na trgovino s pivom na debelo prek istega kanala, na drugi strani.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">203</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s točko 59 Smernic o presoji nehorizontalnih združitev na podlagi Uredbe Sveta o nadzoru koncentracij podjetij (UL 2008, C 265, str. 6, v nadaljevanju: Smernice o nehorizontalnih združitvah), ki Komisijo zavezujejo na podlagi sodne prakse, navedene v točki 184 zgoraj, Komisija pri presoji verjetnosti protikonkurenčne izključitve pri strankah prouči, prvič, ali bi združeni subjekt lahko izključeval konkurente pri dostopu do trga na spodnjem delu oskrbne verige, drugič, ali bi imel spodbudo, da to stori, in tretjič, ali bi strategija izključevanja občutno škodljivo vplivala na potrošnike na trgu na spodnjem delu oskrbne verige.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">204</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz točk od 85 do 87 izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija v tej zadevi preučila te tri kumulativne pogoje, tožeči stranki pa tega pristopa nista grajali.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">205</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvič, Komisija je v točki 85 izpodbijanega sklepa menila, da bi združeni subjekt lahko svoje konkurente na trgu proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade izključil pri dostopu do zadostnega števila kupcev v Luksemburgu. V zvezi s tem tožeči stranki ne izpodbijata dejstva, da je skupni tržni delež udeleženk te koncentracije med 70 % in 80 %, kar zadeva trge na spodnjem delu oskrbne verige, in sicer luksemburške trge trgovine z vsemi pijačami na debelo in trgovine s pivom na debelo prek tega kanala. Prav tako ne izpodbijata, da se proizvajalci in dobavitelji piva s sedežem v Luksemburgu in drugih državah članicah zanašajo na te udeleženke kot na distribucijski kanal. Ti dejavniki kažejo na to, da ima navedeni subjekt znatno moč na trgih na spodnjem delu oskrbne verige, kot je opisano v točki 61 Smernic o nehorizontalnih združitvah, in predstavlja, kot je Komisija navedla v točki 85 izpodbijanega sklepa, pomemben kanal za proizvajalce in dobavitelje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">206</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V delu, v katerem tožeči stranki zatrjujeta, da Komisija ni upoštevala obstoječih alternativ v Luksemburgu, je prav tako iz točke 85 izpodbijanega sklepa razvidno, ne da bi tožeči stranki to izpodbijali, da nobeden od konkurenčnih distributerjev in trgovcev na debelo nima več kot 5‑odstotnega tržnega deleža in da zato zaradi svoje razmeroma omejene velikosti ni verjetna alternativa. Iz razlogov, navedenih v točkah 192 in 193 zgoraj, za trgovce v Veliki regiji v nasprotju s stališčem tožečih strank ni mogoče šteti, da lahko ustvarijo zadosten konkurenčni pritisk. Zato je dejstvo, da je družba AB InBev lahko nadomestila svoje poslovne odnose, nepomembno. Prav tako ni pomembno, da družba AB InBev ni kupila družbe Boissons Heintz z uveljavljanjem svoje predkupne pravice, saj je šlo za samostojno gospodarsko odločitev tega podjetja. Gospodarski subjekt na trgu na zgornjem delu oskrbne verige namreč ne more imeti obveznosti, da sam vstopi na trg na spodnjem delu oskrbne verige, da bi izboljšal pogoje dostopa do tega trga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">207</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, Komisija je v točki 86 izpodbijanega sklepa menila, da bi bil združeni subjekt lahko spodbujen, da svoje konkurente izključi pri dostopu na trg proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade do zadostnega števila kupcev v Luksemburgu. V navedeni točki je poudarila, da je tržni delež družbe Brasserie Nationale znašal med 40 in 50 % in da je njena letna proizvodna zmogljivost znašala 240.000 hektolitrov, medtem ko je njena proizvodnja piva leta 2022 znašala le 155.000 hektolitrov. Tožeči stranki izpodbijata to ugotovitev in trdita, da bi bilo povečanje njune proizvodnje za 100 % spričo velikih mednarodnih skupin nerealno in da povečanje proizvodnje družbe Brasserie Nationale ne bi škodovalo konkurenci. Dodajata, da je družba Brasserie Nationale le MSP in da ima družba AB InBev vso tržno moč.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">208</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je treba poudariti, da Komisija ni menila, da bi družba Brasserie Nationale lahko podvojila svojo proizvodnjo, saj je v točki 86 izpodbijanega sklepa primerjala proizvodnjo tega podjetja leta 2022, ki je znašala 155.000 hektolitrov, z njegovo potencialno letno proizvodno zmogljivostjo 240.000 hektolitrov. Ker tožeči stranki teh podatkov nista izpodbijali, iz tega izhaja, da je družba Brasserie Nationale razpolagala z dodatnimi neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi v višini 85.000 hektolitrov, zaradi česar bi lahko svojo proizvodnjo povečala za to količino.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">209</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg tega je treba spomniti, kot je navedeno v točki 68 Smernic o nehorizontalnih združitvah, da je spodbuda za izključevanje pri dostopu na trg odvisna od stopnje dobičkonosnosti, saj združeni subjekt izbira med verjetnimi stroški, ki nastanejo, če svoje konkurente na zgornjem delu oskrbne verige izključi pri dostopu na trg na spodnjem delu oskrbne verige, na eni strani, in verjetnim dobičkom, ki je posledica takega poslovanja, na drugi strani. Druge trditve, s katerimi tožeči stranki izpodbijata ugotovitve Komisije v točki 86 izpodbijanega sklepa v zvezi s spodbudo za izključevanje pri dostopu do trgov na spodnjem delu oskrbne verige, pa se ne nanašajo na dobičkonosnost take strategije izključevanja, temveč le na njene učinke na konkurenco. Zato bodo preučene v okviru analize vpliva strategije izključevanja na konkurenco v točkah 211 in 212 spodaj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">210</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah ob upoštevanju dodatne proizvodne zmogljivosti, omenjene v točki 208 zgoraj, in tržnega deleža družbe Brasserie Nationale, omenjenega v točki 207, ki ga tožeči stranki ne izpodbijata, tožeči stranki ne moreta očitati Komisiji, da je v točki 86 izpodbijanega sklepa menila, da ni mogoče izključiti, da bi imel združeni subjekt spodbudo, da bi dal prednost distribuciji svoje proizvodnje piva in povečal dobiček, ki bi nastal zaradi povečanja njegovega tržnega deleža na trgu na spodnjem delu oskrbne verige, na račun izključenih konkurentov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">211</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tretjič, Komisija je v točki 87 izpodbijanega sklepa ugotovila, da bi vsaka strategija izključevanja pri kupcih lahko bistveno vplivala na trg proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade ter na sektor piva na splošno. Zlasti je menila, da glede na pomemben položaj družbe Brasserie Nationale na tem trgu ni mogoče izključiti, da bi lahko ta družba pridobila dodatne količine, ki bi bile posledica izključitve konkurentov na zgornjem delu oskrbne verige, in da bi lahko vsaka strategija izključevanja pri kupcih povzročila višje cene ali bolj omejeno izbiro za končne kupce, zlasti ker konkurenti na zgornjem delu oskrbne verige ne bi dostopali do trga na spodnjem delu oskrbne verige ali ker bi se povečali stroški za konkurente na spodnjem delu oskrbne verige. Tožeči stranki izpodbijata to razlogovanje in trdita, da glede na to, da so konkurenti na trgu na spodnjem delu oskrbne verige velike mednarodne skupine, kot so družbe AB InBev, Carlsberg Group ali Heineken, ni verjetno, da bi družba Brasserie Nationale lahko zvišala svoje cene, ne da bi se njeni kupci obrnili na konkurente.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">212</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni sporno, na eni strani, da ima družba Brasserie Nationale, kot je Komisija poudarila v točki 87 izpodbijanega sklepa, tržni delež, ki je ocenjen med 40 % in 50 %, na trgu proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu in, na drugi strani, da je skupni tržni delež udeleženk zadevne koncentracije približno med 70 in 80 % na luksemburških trgih trgovine z vsemi pijačami na debelo in trgovine s pivom na debelo prek tega kanala, kot izhaja iz točke 85 izpodbijanega sklepa. Glede na pomemben položaj združenega subjekta na navedenih trgih brez dodatnih dokazov ni mogoče ugotoviti, da bi lahko konkurenca mednarodnih skupin ustvarila zadosten pritisk na ta subjekt. Kot trdi Komisija, tudi če bi bilo mogoče izključiti, da bi povečanje proizvodnje družbe Brasserie Nationale negativno vplivalo na te mednarodne akterje, to ne bi veljalo za druge manjše konkurente na trgu na zgornjem delu oskrbne verige.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">213</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega izhaja, da trditve tožečih strank ne morejo dokazati očitne napake pri presoji v analizi nehorizontalnih učinkov zadevne koncentracije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">214</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, glede na znatno moč in pomembno vlogo udeleženk zadevne koncentracije kot distribucijskega kanala (glej točki 205 in 206 zgoraj) na eni strani ter glede na večji tržni delež družbe Brasserie Nationale na trgu na zgornjem delu oskrbne verige na drugi strani (glej točki 207 in 208 zgoraj) je Komisija v točkah 85 in 86 izpodbijanega sklepa brez očitne napake pri presoji menila, da bi imel zadevni združeni subjekt možnost in spodbudo, da svoje konkurente na trgu na zgornjem delu oskrbne verige izključi pri dostopu do zadostne baze strank v Luksemburgu. Komisija je v točki 87 izpodbijanega sklepa prav tako brez očitne napake pri presoji menila, da bi lahko taka strategija izključevanja pri kupcih bistveno vplivala na učinkovito konkurenco na trgu na zgornjem delu oskrbne verige in na trgu piva na splošno, zlasti zaradi negativnih posledic, ki bi izhajale iz tega, da konkurenti na trgu na zgornjem delu oskrbne verige ne bi dostopali do kupcev na trgu na spodnjem delu oskrbne verige (glej točko 211 zgoraj).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">215</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na zgornje preudarke je treba ugotoviti, da tožečima strankama ni uspelo ovreči predhodnih analiz v zvezi s horizontalnimi in nehorizontalnimi učinki zadevne koncentracije in da je Komisija v točki 88 izpodbijanega sklepa lahko presodila, ne da bi storila očitno napako pri presoji, da ta koncentracija pomeni resno grožnjo „bistvenega vpliva na konkurenco na trgu proizvodnje in dobave piva na zgornjem delu oskrbne verige prek kanala CHR/on-trade v Luksemburgu in na trgih trgovine z vsemi pijačami na debelo na spodnjem delu oskrbne verige prek istega kanala v Luksemburgu in trgovine s pivom na debelo prek navedenega kanala v Luksemburgu“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">216</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba sedmi tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Osmi tožbeni razlog: neupoštevnost premislekov v zvezi z primernostjo napotitve</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">217</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki izpodbijata ugotovitev Komisije, da je zaradi neobstoja nacionalne ureditve nadzora koncentracij v Luksemburgu sprejetje zahteve za napotitev primerno in v skladu z njeno diskrecijsko pravico. Poudarjata, da je člen 22 Uredbe št. 139/2004 zakonska ureditev, katere pogoji uporabe so določeni v odstavku 3 tega člena. V taki ureditvi naj ne bi bilo prostora za premisleke o smotrnosti, tako da naj se vprašanje primernosti takega sprejetja ne bi zastavljalo. To naj bi bilo še toliko bolj res, ker naj bi šlo za ureditev izjeme.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">218</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki menita, da čeprav je navedeni člen v preteklosti lahko omilil neobstoj nadzora koncentracij v nekaterih državah članicah, kot je Luksemburg, tega 20 let po sprejetju Uredbe št. 139/2004 ni več mogoče pravno sprejeti. Po njunem mnenju so imeli Svet Evropske unije, Komisija in Evropski parlament, če so želeli uvesti obvezen nadzor koncentracij v vsaki državi članici, za to na voljo 20 let. V odgovoru na ustno vprašanje, ki ga je Splošno sodišče postavilo na obravnavi, sta tožeči stranki pojasnili, da s svojo utemeljitvijo nista želeli izpodbijati splošne možnosti Velikega vojvodstva Luksemburg, da vloži zahtevo za napotitev na podlagi člena 22(1) te uredbe, kot take.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">219</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija in družba AB InBev zavračata trditve tožečih strank.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">220</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba spomniti, da člen 22 Uredbe št. 139/2004 državam članicam brez nacionalne zakonodaje o nadzoru koncentracij omogoča, da od Komisije zahtevajo nadzor koncentracij, ki bi lahko imele negativne učinke na njihovem ozemlju, kadar te koncentracije vplivajo tudi na trgovino med državami članicami (glej v tem smislu sodbo z dne 3. septembra 2024, Illumina in Grail/Komisija, C‑611/22 P in C‑625/22 P, EU:C:2024:677, točke 147, 164 in 199).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">221</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako člen 22 Uredbe št. 139/2004 Velikemu vojvodstvu Luksemburg omogoča, da pregled koncentracije napoti na Komisijo, čeprav ta država članica nima nacionalne ureditve na področju nadzora koncentracij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">222</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 22(3) Uredbe št. 139/2004 se Komisija „lahko“ odloči, da bo pregledala koncentracijo, ki je predmet take zahteve za napotitev, če so izpolnjeni formalni in materialni pogoji iz te določbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">223</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Čeprav iz tega izhaja, da morajo biti ti pogoji izpolnjeni, da bi se zahteva za napotitev sprejela, pa beseda „lahko“ pomeni, da je Komisija ni dolžna sprejeti, temveč ima v zvezi s tem diskrecijsko pravico. Kot je navedeno v točki 7 Sporočila o napotitvi, Komisija ohranja precejšnjo diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bo v skladu s členom 22 Uredbe št. 139/2004 sprejela pregled koncentracij, ki ne spadajo v njeno prvotno pristojnost na podlagi te uredbe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">224</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Komisija je torej upravičeno presodila primernost napotitve zadevne koncentracije ob upoštevanju dejavnikov, ki so značilni za položaj v obravnavanem primeru. Natančneje, tožeči stranki Komisiji ne moreta očitati, da je v točki 92 izpodbijanega sklepa upoštevala dejstvo, da Veliko vojvodstvo Luksemburg ni imelo ureditve za nadzor koncentracij in da v primeru, da se zahteve za napotitev ne sprejme, zadevna koncentracija in njeni učinki ne bi bili zajeti z nobeno drugo ureditvijo nadzora koncentracij.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">225</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba osmi tožbeni razlog zavrniti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">226</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeči stranki nista uspeli, se jima v skladu s predlogom Komisije poleg plačila lastnih stroškov naloži plačilo stroškov te institucije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">227</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 138(3) Poslovnika družba AB InBev in ACL nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-279" title="page-38">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-280" title="page-38">
      SPLOŠNO SODIŠČE (šesti razširjeni senat)
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-281" title="page-38">
      razsodilo:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožba se zavrne.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi Brasserie Nationale (anc. Brasseries Funck-Bricher et Bofferding) in Munhowen SA poleg svojih stroškov nosita stroške Evropske Komisije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba Anheuser-Busch InBev in Autorité de concurrence du Grand-Duché de Luxembourg nosita svoje stroške.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-285" title="page-38">
<span class="signatory">Costeira</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Kancheva</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Öberg</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-286" title="page-38">
<span class="signatory">Zilgalvis</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Tichy-Fisslberger</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-287" title="page-38">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, </span>
<span class="signatory">2. jul</span>
<span class="signatory">ija 2025.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-288" title="page-38">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-289" title="page-39">
      
        <br/>
      
    </p>
    <div class="toc">
<p class="C19Centre" id="para-290" title="page-39">
<span>Kazalo</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-291" title="page-39">
<span>Dejansko stanje </span>
<span>3</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-292" title="page-39">
<span>Zadevni subjekti </span>
<span>3</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-293" title="page-39">
<span>Zadevna koncentracija </span>
<span>3</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-294" title="page-39">
<span>Zahteva za napotitev na Komisijo </span>
<span>3</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-295" title="page-39">
<span>Izpodbijani sklep </span>
<span>4</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-296" title="page-39">
<span>Predlogi strank </span>
<span>5</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-297" title="page-39">
<span>Pravo </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-298" title="page-39">
<span>Zastopanje tožečih strank s strani neodvisnega odvetnika </span>
<span>6</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-299" title="page-39">
<span>Prvi tožbeni razlog: kršitev jezikovne ureditve, ki se uporablja na podlagi Uredbe št. 1 </span>
<span>7</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-300" title="page-39">
<span>Drugi tožbeni razlog: nespoštovanje roka 15 delovnih dni iz člena 22(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 </span>
<span>9</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-301" title="page-39">
<span>Razlaga pojma „obvestiti“ </span>
<span>10</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-302" title="page-39">
<span>Začetek teka roka 15 delovnih dni v tej zadevi </span>
<span>14</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-303" title="page-39">
<span>Preverjanje Komisije, ali je bil spoštovan rok 15 delovnih dni </span>
<span>16</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-304" title="page-39">
<span>Domnevna kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti </span>
<span>17</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-305" title="page-39">
<span>Tretji tožbeni razlog: kršitev roka iz člena 22(2), prvi pododstavek, Uredbe št. 139/2004 </span>
<span>18</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-306" title="page-39">
<span>Četrti tožbeni razlog: prepozna obvestitev o izpodbijanem sklepu </span>
<span>19</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-307" title="page-39">
<span>Peti tožbeni razlog: kršitev pravice do obrambe in načel enakosti orožij, poštenosti postopka in varstva legitimnih pričakovanj </span>
<span>21</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-308" title="page-39">
<span>Šesti tožbeni razlog: neobstoj vpliva na trgovanje med državami članicami </span>
<span>22</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-309" title="page-39">
<span>Sedmi tožbeni razlog: neobstoj resne grožnje bistvenega vpliva na konkurenco na ozemlju Luksemburga. </span>
<span>29</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-310" title="page-39">
<span>Analiza horizontalnih učinkov </span>
<span>31</span>
</p>
<p class="CTOC3" id="para-311" title="page-39">
<span>Analiza nehorizontalnih učinkov </span>
<span>34</span>
</p>
<p class="CTOC2" id="para-312" title="page-39">
<span>Osmi tožbeni razlog: neupoštevnost premislekov v zvezi z primernostjo napotitve </span>
<span>38</span>
</p>
<p class="CTOC1" id="para-313" title="page-39">
<span>Stroški </span>
<span>39</span>
</p>
<p class="C19Centre" id="para-314" title="page-1">
<span/>
</p>
</div>
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: francoščina.</p>
</body>
</html>
