(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/2251 (2) med drugim določa postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja s premoženjem in ločevanja iz člena 11(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki jih morajo imeti finančne nasprotne stranke za izmenjavo zavarovanja s premoženjem v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke. Delegirana uredba (EU) 2016/2251 izvaja mednarodni okvir za izmenjavo zavarovanja s premoženjem, o katerem sta se na svetovni ravni dogovorila Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO).

(2)

Številne nasprotne stranke sklepajo fizično poravnane pogodbe o valutnih terminskih poslih in fizično poravnane pogodbe o valutnih zamenjavah, da zavarujejo svoja tveganja, povezana z izpostavljenostmi valutnemu tveganju. Glede na poseben profil tveganja teh pogodb in potrebo po mednarodnem regulativnem zbliževanju je primerno omejiti obvezno izmenjavo gibljivega kritja za te pogodbe med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami. Za te pogodbe, sklenjene z neinstitucijami, bi bilo treba uvesti trajno izvzetje.

(3)

Delegirana uredba (EU) 2016/2251 določa postopno uvajanje v več letih, kar odraža časovni načrt izvajanja, dogovorjen med BCBS in IOSCO. Namen tega postopnega uvajanja je zagotoviti mednarodno doslednost in s tem čim bolj zmanjšati možnosti za regulativno arbitražo. Namen postopnega uvajanja je nasprotnim strankam tudi olajšati sorazmerno in učinkovito izvajanje zadevnih zahtev, tako da se jim glede na njihovo kategorijo, vrsto pogodbe in kdaj je bila pogodba sklenjena ali prenovljena zagotovi dovolj časa za prilagoditev njihovih notranjih sistemov in postopkov zadevnim zahtevam. Postopno uvajanje, določeno v Delegirani uredbi (EU) 2016/2251, upošteva obseg in raven izvajanja zahtev v zvezi z izmenjavo zavarovanja s premoženjem, o katerih sta se BCBS in IOSCO dogovorila za druge jurisdikcije, s čimer se prepreči razdrobljenost trga in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni za nasprotne stranke s sedežem v Uniji. Delegirana uredba (EU) 2016/2251 zlasti določa več časa za nekatere produkte, za katere v drugih jurisdikcijah ne veljajo enakovredne zahteve po kritju.

(4)

BCBS in IOSCO sta zdaj spremenila svoj časovni načrt za izvajanje zahtev glede izmenjave zavarovanja s premoženjem, da bi podprla nemoteno in pravilno izvajanje zahtev po kritju na mednarodni ravni, zlasti zato, ker manjše nasprotne stranke niso mogle izpolniti prvotno predvidenega roka. Poleg tega še vedno obstajajo tretje države, v katerih za nekatere produkte ne veljajo enakovredne zahteve po kritju. Navedeno spremembo časovnega načrta izvajanja BCBS in IOSCO bi bilo zato treba upoštevati v postopnem uvajanju, določenem v Delegirani uredbi (EU) 2016/2251.

(5)

Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi) spremljajo napredek, ki so ga nasprotne stranke dosegle pri izvajanju zahtev glede začetnega kritja za izvedene finančne instrumente brez opravljenega centralnega kliringa. Evropski nadzorni organi se zavedajo, da bodo v zadnji fazi izvajanja zahteve po začetnem kritju prvič veljale za veliko število subjektov. Da bi podprli nemoteno in pravilno izvajanje zahtev po kritju med člani BCBS in IOSCO ter preprečili razdrobljenost trga, bi bilo treba rok za uvedbo zahtev po začetnem kritju podaljšati za dodatno leto za nasprotne stranke s skupnim povprečnim nominalnim zneskom izvedenih finančnih instrumentov brez opravljenega centralnega kliringa med 8 in 50 milijardami EUR.

(6)

Evropski nadzorni organi so spremljali tudi vpliv izbruha COVID-19 na finančne trge, zlasti v zvezi s pomembnimi izzivi, ki jih za nasprotne stranke predstavlja COVID-19, vključno s prerazporeditvijo osebja in potrebo po usmerjanju virov v obvladovanje tveganj v zvezi s povezano nestanovitnostjo trga. Okvir BCBS-IOSCO je bil prav tako spremenjen, da bi se upoštevali navedeni učinki izbruha COVID-19 in odložilo izvajanje zahtev po začetnem kritju. Navedeno spremembo je treba upoštevati v časovnem načrtu izvajanja iz Delegirane uredbe (EU) 2016/2251. Tako dodatno podaljšanje roka za uvedbo zahtev po začetnem kritju bi pomenilo, da bi za nasprotne stranke s skupnim povprečnim nominalnim zneskom izvedenih finančnih instrumentov brez opravljenega centralnega kliringa nad 50 milijard EUR zahteve po začetnem kritju veljale od 1. septembra 2021, za nasprotne stranke s skupnim povprečnim nominalnim zneskom izvedenih finančnih instrumentov brez opravljenega centralnega kliringa nad 8 milijard EUR pa bi veljale od 1. septembra 2022.

(7)

Delegirana uredba (EU) 2016/2251 določa, da se datum začetka uporabe dvostranskih zahtev po kritju za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki so del iste skupine in pri katerih ima ena nasprotna stranka sedež v tretji državi, druga pa v Uniji, odloži. Ta odlog začetka uporabe je bil potreben za zagotovitev, da za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne bi veljale dvostranske zahteve po kritju pred sprejetjem izvedbenega akta v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012. Kljub prizadevanjem za analizo jurisdikcij tretjih držav, v zvezi s katerimi bi bil vsak tak izvedbeni akt upravičen, sta bila do zdaj v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 sprejeta le dva taka izvedbena akta v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC brez opravljenega centralnega kliringa. Uporabo dvostranskih zahtev po kritju za pogodbe znotraj skupine o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa bi bilo zato treba dodatno odložiti, da se prepreči nenameren škodljiv gospodarski vpliv, ki bi ga imel iztek navedenega izvzetja na podjetja v Uniji.

(8)

Da bi preprečili razdrobljenost trga in zagotovili enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni za nasprotne stranke s sedežem v Uniji, bi bilo treba zagotoviti tudi mednarodno regulativno zbliževanje v zvezi s postopki obvladovanja tveganja za druge razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere ne veljajo enakovredne zahteve po kritju. Zlasti ob priznavanju dejstva, da v nekaterih jurisdikcijah za opcije na lastniške vrednostne papirje posamezne družbe in opcije na indeks ne veljajo enakovredne zahteve po kritju in da je zlasti v sedanjih razmerah malo verjetno, da se bodo te jurisdikcije kmalu bolj regulativno zbližale v zvezi s temi produkti, bi bilo treba te produkte še naprej uvajati postopno. To dodatno obdobje postopnega uvajanja bi zagotovilo čas za spremljanje regulativnega razvoja v drugih jurisdikcijah in za zagotavljanje, da so v Uniji vzpostavljene ustrezne zahteve za zmanjševanje kreditnega tveganja nasprotne stranke glede takih pogodb, hkrati pa se bodo zmanjšale možnosti za regulativno arbitražo.

(9)

Združeno kraljestvo je 1. februarja 2020 postalo tretja država, pravo Unije pa se bo za Združeno kraljestvo in v njem prenehalo uporabljati 31. decembra 2020. Zahteva po izmenjavi zavarovanja s premoženjem iz Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek centralne nasprotne stranke ne upošteva možnosti, da država članica izstopi iz Unije. Izzivi, s katerimi se soočajo stranke v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, katerih nasprotne stranke imajo sedež v Združenem kraljestvu, so neposredna posledica dogodka, na katerega ne morejo vplivati in zaradi katerega so lahko v slabšem položaju v primerjavi z drugimi nasprotnimi strankami v Uniji. V Delegirani uredbi (EU) 2016/2251 so določeni različni datumi uporabe postopkov za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa, ki so odvisni od kategorije nasprotne stranke v teh pogodbah. Nasprotne stranke ne morejo predvideti, kakšen bo status nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu ali v kakšnem obsegu bo ta nasprotna stranka še naprej lahko zagotavljala nekatere storitve nasprotnim strankam s sedežem v Uniji.

(10)

Da bi rešile to situacijo, bodo nasprotne stranke morda želele prenoviti svojo pogodbo z zamenjavo nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu z nasprotno stranko v državi članici. Preden sta se začeli uporabljati Uredba (EU) št. 648/2012 in Delegirana uredba (EU) 2016/2251, nasprotnim strankam v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa ni bilo treba izmenjati zavarovanja s premoženjem, dvostranski posli torej niso bili zavarovani oziroma so bili zavarovani prostovoljno. Če bi zaradi upoštevanja izstopa Združenega kraljestva iz Unije morali nasprotni stranki pri prenovitvi svojih pogodb uvesti izmenjavo zavarovanja s premoženjem, druga nasprotna stranka morda ne bo pristala na prenovitev. Za zagotovitev nemotenega delovanja trga in enakih konkurenčnih pogojev za nasprotne stranke s sedežem v Uniji bi morale imeti nasprotne stranke možnost, da nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu zamenjajo z nasprotnimi strankami s sedežem v državi članici, ne da bi pri tem morale izmenjati zavarovanje s premoženjem za te prenovljene pogodbe.

(11)

Poleg tega bi bilo treba nasprotnim strankam dati na voljo dovolj časa, da nadomestijo svoje nasprotne stranke s sedežem v Združenem kraljestvu. Datum, od katerega se lahko sproži zahteva po izmenjavi zavarovanja s premoženjem za prenovitev teh pogodb, bi bilo zato treba odložiti.

(12)

Delegirano uredbo (EU) 2016/2251 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi predložili Komisiji.

(14)

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 so omejene prilagoditve obstoječega regulativnega okvira v skladu z mednarodnim razvojem. Glede na omejen obseg sprememb in nujnost zadeve bi bilo nesorazmerno, da bi evropski nadzorni organi izvedli odprta javna posvetovanja ali analize morebitnih s tem povezanih stroškov in koristi. Evropski nadzorni organi so kljub temu zaprosili za mnenje interesne skupine za bančništvo, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3), mnenje interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, ustanovljenih v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter mnenje interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ustanovljene v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(15)

Udeležencem na trgu je treba čim prej zagotoviti pravno varnost, da se lahko ustrezno pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012, na uporabo katerih bo vplivala delegirana uredba, zlasti v zvezi z zahtevami, za katere se sedanji veljavni rok hitro približuje. Ta uredba bi morala zato začeti veljati nemudoma –

(1)

vstavi se naslednji člen 31a:

(*1)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).“;"

(2)

člen 35 Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 se nadomesti z naslednjim:

(3)

člen 36 se spremeni:

(4)

v členu 37(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(5)

v členu 38 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: