European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2025/1989

2.4.2025

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2025/1989)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Saint-Mont“

PDO-FR-A0711-AM02

Datum obvestila: 8. januar 2025

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Trsni izbor

Sorta tardif, ki je bila leta 2020 vključena v trsni izbor kot prilagoditveno obetavna sorta, je postala dodatna sorta. Manseng N zato ostaja edina prilagoditveno obetavna sorta.

Trsni izbor označbe je torej, kot sledi:

Rdeča vina:

—

glavne sorte: tannat N

—

stranske sorte: cabernet-sauvignon N, fer N

—

dodatne sorte: cabernet franc N, merlot N, tardif N

—

prilagoditveno obetavne sorte: manseng N

Vina rosé:

—

glavne sorte: tannat N, cabernet-sauvignon N, fer N

—

dodatne sorte: cabernet franc N, merlot N, tardif N, manseng B, arrufiac B, petit courbu B, courbu B, petit manseng B

—

prilagoditveno obetavne sorte: manseng N

Namen te spremembe je povečati delež sorte tardif v sortni sestavi označbe. Ta sorta je namreč prilagojena izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe in zmanjševanje vnosa fitosanitarnih sredstev. Zanimiva je tudi z vinarskega vidika, saj lahko spremlja razvoj aromatične kompleksnosti, kakovosti in edinstvenosti vin z označbo ob spoštovanju njihove identitete. Omogoča tudi ovrednotenje vinogradniške dediščine regije.

Te spremembe vplivajo na enotni dokument.

2.   Trgatev

Vsebnost sladkorja v grozdju

Po vključitvi sorte tardif kot dodatne sorte je bila zanjo navedena vsebnost sladkorja v grozdju.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Geografsko območje

Specifikacija proizvoda je bila spremenjena tako s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po takrat veljavni različici uradnega geografskega kodeksa, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

V enotnem dokumentu se ta sklic vstavi v točko Geografsko območje.

4.   Razmejeno območje parcel

Specifikacija proizvoda je bila spremenjena zaradi vnosa novega datuma odobritve razmejitve parcel označbe.

Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel sestoji iz določitve parcel na geografskem območju proizvodnje, primernih za proizvodnjo te zaščitene označbe porekla.

Geografsko območje ni spremenjeno.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

„SAINT-MONT“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

1.   Rdeča vina

KRATEK OPIS

Rdeča vina imajo intenzivno barvo. Za ta vina je na splošno značilna lepa koncentracija arom s pogostimi notami rdečega in črnega jagodičja. Zaradi taninske strukture imajo ta vina dober potencial za staranje, ki jim omogoča razvoj kompleksnih arom po kandiranem sadju in začimbah, pogosto povezanih z lesnimi notami zaradi zorenja v sodih.

Najmanjši delež naravnega alkohola je 12 vol. %.

Vsaka serija vina, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, ima naslednje lastnosti:

—

za rdeča vina delež skupnega alkohola po obogatitvi znaša največ 13,5 %,

—

jabolčna kislina znaša največ 0,4 g/l za rdeča vina,

—

delež fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ:

—

3 g/l za rdeča vina, pri katerih volumenski delež naravnega alkohola znaša največ 14 %,

—

4 g/l za rdeča vina, pri katerih volumenski delež naravnega alkohola znaša več kot 14 %.

Vrednosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 12

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) —

2.   Bela vina in vina rosé

KRATEK OPIS

Vina rosé imajo včasih poudarjeno barvo in na splošno značilen vonj z notami rdečega jagodičja. Zaradi živahnega zatona so vina skladna, njihova oljnatost pa je lepo uravnotežena s kislinami. Bela vina so zelo aromatična, oljnata in uravnotežena, ker vsebujejo sorto vinske trte gros manseng B.

Za bela vina in vina rosé najmanjši delež naravnega alkohola znaša 11,50 vol. %.

Vsaka serija vina, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, ima naslednje lastnosti:

—

za bela vina in vina rosé delež skupnega alkohola po obogatitvi znaša največ 12,5 %,

—

za bela vina in vina rosé delež fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) znaša največ 4 g/l.

Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 11,5

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

 

Posebni enološki postopek

—

Vina rosé se pridobijo z neposrednim stiskanjem.

—

Pri pridelavi vin rosé je dovoljena uporaba oglja za enološko uporabo za mošt, pri čemer je zgornja meja 20 % količine vina rosé, ki jo proizvajalec pridela z zadevno trgatvijo.

—

Odvzemalne bogatitvene tehnike so dovoljene za rdeča vina, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %.

—

Delež skupnega alkohola po obogatitvi je največ 13,5 % za rdeča vina in 12,5 % za bela vina in vina rosé.

Poleg teh določb se za enološke postopke pri teh vinih upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.

 

Pridelovalna praksa

—

Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinogradov je 4 000 trsov na hektar.

Razmik med vrstami je največ 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa je med 0,80 metra in 1,10 metra.

Te določbe se ne uporabljajo pri terasasti zasaditvi vinske trte.

Pri terasasti zasaditvi vinske trte je razmik med trsi v isti vrsti od 0,90 metra do 1,10 metra.

—

Pravila rezi

Trsi se obrezujejo v enojno ali dvojno rez guyot ali kratko rez (kordonska gojitvena oblika royat) z največ:

—

12 očesi na trs za sorto vinske trte tannat N,

—

18 očesi na trs za sorti vinske trte petit courbu B in petit manseng B,

—

16 očesi na trs za druge sorte vinske trte.

Ne glede na uporabljeno tehniko rezi ima lahko posamezen trs, ko grozdi začnejo pridobivati barvo, največ:

—

10 rodnih mladik za sorto vinske trte tannat N,

—

16 rodnih mladik za sorti vinske trte petit courbu B in petit manseng B,

—

12 rodnih mladik za druge sorte vinske trte.

—

Namakanje se lahko dovoli.

—

Sorta vinske trte tannat N in sorte za proizvodnjo rdečih vin se ročno trgajo.

5.2   Največji donosi

1.

Rdeča vina

63 hektolitrov na hektar

2.

Vina rosé

68 hektolitrov na hektar

3.

Bela vina

69 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina se opravljajo na geografskem območju, ki je na datum, ko je pristojni nacionalni odbor odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024 zajemal ozemlje ali del ozemlja naslednjih občin:

Občine, katerih ozemlje v celoti spada v geografsko območje: Aignan, Arblade-le-Bas, Armous et Cau, Aurensan, Beaumarchès, Bernède, Bouzon-Gellenave, Castelnavet, Caumont, Corneillan, Couloumé-Mondebat, Courties, Fusterouau, Gazax et Baccarisse, Ju-Belloc, Labarthète, Ladevèze-Ville, Ladevèze-Rivière, Lannux, Lasserrade, Lelin-Lapujolle, Louslitges, Loussous-Débat, Lupiac, Margouët-Meymes, Maulichères, Peyrusse-Grande, Peyrusse-Vieille, Plaisance, Pouydraguin, Projan, Riscle (nekdanja občina Riscle), Sabazan, Saint-Aunix-Lengros, Saint-Mont, Saint-Pierre-d’Aubézies, Sarragachies, Tasque, Termes-d’Armagnac, Tieste-Uragnoux, Tourdun in Verlus. Občine, katerih del ozemlja spada v geografsko območje: Averon-Bergelle, Dému, Marciac, Seailles.

7.   Sorte vinske trte

Arrufiac B – arrufiat

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Courbu B – gros courbu

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Gros manseng B

Manseng noir N

Merlot N

Petit courbu B

Petit manseng B

Tannat N

Tardif N

8.   Opis povezave

Geografsko območje je oddaljeno približno 100 km tako od Pirenejev na jugu kot od Atlantskega oceana na zahodu. Leži na gričevnatem območju na obeh straneh doline reke Adour in njenega pritoka Arros.

Vinogradniške parcele so razsejane po pobočjih v osrčju kmetijske regije, na kateri se ukvarjajo z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo ter v kateri ima gojenju koruze pomembno mesto.

Razprostira se na ozemlju 46 občin.

Na splošno zmerne temperature so na celotnem geografskem območju precej enotne. Gradient padavin od zahoda do vzhoda je močan, in sicer sega od 800 do 1 000 milimetrov na leto.

Poletja in začetki jeseni so vroči in pogosto suhi, zlasti zaradi vpliva južnega vetra vrste foehn, ki pogosta piha v tem obdobju.

Geološka podlaga je raznolika. Na zahodu prevladuje rdečkast pesek (sables fauves), to so terciarne morske tvorbe, katerih južna meja sovpada z mejo geografskega območja. Prekrivajo jih stare aluvialne plasti s koluvialnimi prodnatimi usedlinami na pobočjih.

Proti vzhodu sables fauves zamenjajo molase, katerih apnenčaste plasti močno zaznamujejo pokrajino.

Tla, ki so se razvila na tej podlagi, so bodisi:

—

glinasto-apnenčasta, ki so se razvila na molasi;

—

kisla sprana tla, ki so se razvila na sables fauves in koluvialnih prodnatih usedlinah.

Ta tla imajo malo mineralov.

Odtekanje odvečne vode omogočajo naklon pobočja, na zahodu območja pa peščena tekstura in kamnitost tal.

Zapletena razgibanost pokrajine v glavni smeri (Adour–Arros), ki pogosto sledi tektonskim prelomom, in nato razčlenitev v sekundarne grebene sestavljata mozaik leg, ki gledajo v najrazličnejše smeri.

Morfologija dolin je popolnoma asimetrična. Zahodna pobočja so pogosto strma, južna pobočja pa položnejša.

Od konca srednjega veka so se poleg rdečih vin in vin clairet, pridelanih večinoma v kotlini reke Adour in namenjenih pirenejskim hribovcem, na zahodu geografskega območja pridelovala tudi bela vina, ki so se od 17. stoletja izvažala proti severu Evrope.

Zaradi prihoda pepelovke, peronospore in trtne uši ter velikega povpraševanja po vinih za destilacijo v vinsko žganje Armagnac so se znatno zmanjšale površine vinogradov, namenjene za pridelavo kakovostnih vin, namesto katerih se je gojila nizka vinska trta sorte piquepoules, ki se je uporabljala za destilacijo.

Nazadnje so se sredi 20. stoletja z mehanizacijo kmetijstva razširile površine za gojenje koruze na račun vinogradnih površin.

Prvi sindikat za zaščito vin „Saint-Mont“ je bil ustanovljen leta 1957. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja spodbuja obnovitev vinogradov s sortim sestavom na podlagi rdečih lokalnih sort vinske trte tannat N, cabernet franc N, cabernet-sauvignon N in fer N ali belih sort vinske trte arrufiac B, courbu B, gros manseng B in petit manseng B.

Označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Sain-Mont“ je bila priznana leta 2011.

Rdeča vina imajo intenzivno barvo. Za ta vina je na splošno značilna lepa koncentracija okusov s pogostimi notami rdečega in črnega jagodičja. Zaradi taninske strukture imajo ta vina dober potencial za staranje, ki jim omogoča razvoj kompleksnih arom po kandiranem sadju in začimbah, pogosto povezanih z lesnimi notami zaradi zorenja v sodih.

Vina rosé imajo včasih poudarjeno barvo in na splošno značilen vonj po rdečem jagodičju. Zaradi živahnega zatona so vina skladna, njihova oljnatost pa je lepo uravnotežena s kislinami.

Bela vina so zelo aromatična, oljnata in uravnotežena, ker vsebujejo sorto vinske trte gros manseng B.

Vinogradi so zasajeni na najprimernejših parcelah, združenih v vinogradniške otoke, ki so razporejeni po pobočjih z dobrimi legami, na katerih so tla revna z minerali, a dobro odcedna.

Geografsko območje spada v porečje reke Adour, v sortnem sestavu pa prevladujejo sorta vinske trte tannat N ter sorti gros manseng B in petit manseng B, ki sta posebej prilagojeni vlažnejšemu podnebju na geografskem območju in globokim tlom. Vinogradi so zaradi položaja na stičišču med različnimi vinorodnimi regijami obogateni s prispevkom okoliških regij in zlasti svojo vinogradniško dediščino trojice sort vinske trte franc N, cabernet-sauvignon N, merlot N, ki se gojijo v porečju reke Garonne in katerih saditev je še posebej primerna zaradi vpliva oceanskega podnebja.

Zaradi praks gospodarskih subjektov je treba sorte vinske trte za pridelavo rdečih vin trgati ročno.

Zelo hitro se je uveljavilo obdobje zorenja v kleti po vrenju, da bi dobili rdeče vino s kompleksnimi aromami, predvsem pa okroglimi in svilnatimi tanini. Tako vino zori najmanj do 1. marca leta, ki sledi letu trgatve.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla AOC „Sain-Mont“ se lahko dopolni z dopolnilnim imenom, ki določa večjo geografsko enoto „Sud-Ouest“ v skladu z določbami iz specifikacije proizvoda.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-8564051e-3037-488d-8a6f-a5c55a999fe1


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1989/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)