|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/1989 |
2.4.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2025/1989)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Saint-Mont“
PDO-FR-A0711-AM02
Datum obvestila: 8. januar 2025
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Trsni izbor
Sorta tardif, ki je bila leta 2020 vključena v trsni izbor kot prilagoditveno obetavna sorta, je postala dodatna sorta. Manseng N zato ostaja edina prilagoditveno obetavna sorta.
Trsni izbor označbe je torej, kot sledi:
Rdeča vina:
|
— |
glavne sorte: tannat N |
|
— |
stranske sorte: cabernet-sauvignon N, fer N |
|
— |
dodatne sorte: cabernet franc N, merlot N, tardif N |
|
— |
prilagoditveno obetavne sorte: manseng N |
Vina rosé:
|
— |
glavne sorte: tannat N, cabernet-sauvignon N, fer N |
|
— |
dodatne sorte: cabernet franc N, merlot N, tardif N, manseng B, arrufiac B, petit courbu B, courbu B, petit manseng B |
|
— |
prilagoditveno obetavne sorte: manseng N |
Namen te spremembe je povečati delež sorte tardif v sortni sestavi označbe. Ta sorta je namreč prilagojena izzivom, ki jih prinašajo podnebne spremembe in zmanjševanje vnosa fitosanitarnih sredstev. Zanimiva je tudi z vinarskega vidika, saj lahko spremlja razvoj aromatične kompleksnosti, kakovosti in edinstvenosti vin z označbo ob spoštovanju njihove identitete. Omogoča tudi ovrednotenje vinogradniške dediščine regije.
Te spremembe vplivajo na enotni dokument.
2. Trgatev
Vsebnost sladkorja v grozdju
Po vključitvi sorte tardif kot dodatne sorte je bila zanjo navedena vsebnost sladkorja v grozdju.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
3. Geografsko območje
Specifikacija proizvoda je bila spremenjena tako s sklicem na uradni geografski kodeks, v katerem je na nacionalni ravni priznan in določen seznam občin po departmajih. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po takrat veljavni različici uradnega geografskega kodeksa, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.
V enotnem dokumentu se ta sklic vstavi v točko Geografsko območje.
4. Razmejeno območje parcel
Specifikacija proizvoda je bila spremenjena zaradi vnosa novega datuma odobritve razmejitve parcel označbe.
Namen te spremembe je dodati datum, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel sestoji iz določitve parcel na geografskem območju proizvodnje, primernih za proizvodnjo te zaščitene označbe porekla.
Geografsko območje ni spremenjeno.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
„SAINT-MONT“
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009 |
4. Opis vin
1. Rdeča vina
KRATEK OPIS
Rdeča vina imajo intenzivno barvo. Za ta vina je na splošno značilna lepa koncentracija arom s pogostimi notami rdečega in črnega jagodičja. Zaradi taninske strukture imajo ta vina dober potencial za staranje, ki jim omogoča razvoj kompleksnih arom po kandiranem sadju in začimbah, pogosto povezanih z lesnimi notami zaradi zorenja v sodih.
Najmanjši delež naravnega alkohola je 12 vol. %.
Vsaka serija vina, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, ima naslednje lastnosti:
|
— |
za rdeča vina delež skupnega alkohola po obogatitvi znaša največ 13,5 %, |
|
— |
jabolčna kislina znaša največ 0,4 g/l za rdeča vina, |
|
— |
delež fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) je največ:
|
Vrednosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 12 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) — |
2. Bela vina in vina rosé
KRATEK OPIS
Vina rosé imajo včasih poudarjeno barvo in na splošno značilen vonj z notami rdečega jagodičja. Zaradi živahnega zatona so vina skladna, njihova oljnatost pa je lepo uravnotežena s kislinami. Bela vina so zelo aromatična, oljnata in uravnotežena, ker vsebujejo sorto vinske trte gros manseng B.
Za bela vina in vina rosé najmanjši delež naravnega alkohola znaša 11,50 vol. %.
Vsaka serija vina, pripravljena za trženje neustekleničeno ali ustekleničeno, ima naslednje lastnosti:
|
— |
za bela vina in vina rosé delež skupnega alkohola po obogatitvi znaša največ 12,5 %, |
|
— |
za bela vina in vina rosé delež fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) znaša največ 4 g/l. |
Vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) 11,5 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
|
1. |
Posebni enološki postopek
Poleg teh določb se za enološke postopke pri teh vinih upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu. |
|
2. |
Pridelovalna praksa
Trsi se obrezujejo v enojno ali dvojno rez guyot ali kratko rez (kordonska gojitvena oblika royat) z največ:
Ne glede na uporabljeno tehniko rezi ima lahko posamezen trs, ko grozdi začnejo pridobivati barvo, največ:
|
5.2 Največji donosi
|
1. |
Rdeča vina
63 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Vina rosé
68 hektolitrov na hektar |
|
3. |
Bela vina
69 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Geografsko območje
Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vina se opravljajo na geografskem območju, ki je na datum, ko je pristojni nacionalni odbor odobril to specifikacijo proizvoda, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024 zajemal ozemlje ali del ozemlja naslednjih občin:
Občine, katerih ozemlje v celoti spada v geografsko območje: Aignan, Arblade-le-Bas, Armous et Cau, Aurensan, Beaumarchès, Bernède, Bouzon-Gellenave, Castelnavet, Caumont, Corneillan, Couloumé-Mondebat, Courties, Fusterouau, Gazax et Baccarisse, Ju-Belloc, Labarthète, Ladevèze-Ville, Ladevèze-Rivière, Lannux, Lasserrade, Lelin-Lapujolle, Louslitges, Loussous-Débat, Lupiac, Margouët-Meymes, Maulichères, Peyrusse-Grande, Peyrusse-Vieille, Plaisance, Pouydraguin, Projan, Riscle (nekdanja občina Riscle), Sabazan, Saint-Aunix-Lengros, Saint-Mont, Saint-Pierre-d’Aubézies, Sarragachies, Tasque, Termes-d’Armagnac, Tieste-Uragnoux, Tourdun in Verlus. Občine, katerih del ozemlja spada v geografsko območje: Averon-Bergelle, Dému, Marciac, Seailles.
7. Sorte vinske trte
Arrufiac B – arrufiat
Cabernet franc N
Cabernet-sauvignon N
Courbu B – gros courbu
Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc
Gros manseng B
Manseng noir N
Merlot N
Petit courbu B
Petit manseng B
Tannat N
Tardif N
8. Opis povezave
Geografsko območje je oddaljeno približno 100 km tako od Pirenejev na jugu kot od Atlantskega oceana na zahodu. Leži na gričevnatem območju na obeh straneh doline reke Adour in njenega pritoka Arros.
Vinogradniške parcele so razsejane po pobočjih v osrčju kmetijske regije, na kateri se ukvarjajo z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo ter v kateri ima gojenju koruze pomembno mesto.
Razprostira se na ozemlju 46 občin.
Na splošno zmerne temperature so na celotnem geografskem območju precej enotne. Gradient padavin od zahoda do vzhoda je močan, in sicer sega od 800 do 1 000 milimetrov na leto.
Poletja in začetki jeseni so vroči in pogosto suhi, zlasti zaradi vpliva južnega vetra vrste foehn, ki pogosta piha v tem obdobju.
Geološka podlaga je raznolika. Na zahodu prevladuje rdečkast pesek (sables fauves), to so terciarne morske tvorbe, katerih južna meja sovpada z mejo geografskega območja. Prekrivajo jih stare aluvialne plasti s koluvialnimi prodnatimi usedlinami na pobočjih.
Proti vzhodu sables fauves zamenjajo molase, katerih apnenčaste plasti močno zaznamujejo pokrajino.
Tla, ki so se razvila na tej podlagi, so bodisi:
|
— |
glinasto-apnenčasta, ki so se razvila na molasi; |
|
— |
kisla sprana tla, ki so se razvila na sables fauves in koluvialnih prodnatih usedlinah. |
Ta tla imajo malo mineralov.
Odtekanje odvečne vode omogočajo naklon pobočja, na zahodu območja pa peščena tekstura in kamnitost tal.
Zapletena razgibanost pokrajine v glavni smeri (Adour–Arros), ki pogosto sledi tektonskim prelomom, in nato razčlenitev v sekundarne grebene sestavljata mozaik leg, ki gledajo v najrazličnejše smeri.
Morfologija dolin je popolnoma asimetrična. Zahodna pobočja so pogosto strma, južna pobočja pa položnejša.
Od konca srednjega veka so se poleg rdečih vin in vin clairet, pridelanih večinoma v kotlini reke Adour in namenjenih pirenejskim hribovcem, na zahodu geografskega območja pridelovala tudi bela vina, ki so se od 17. stoletja izvažala proti severu Evrope.
Zaradi prihoda pepelovke, peronospore in trtne uši ter velikega povpraševanja po vinih za destilacijo v vinsko žganje Armagnac so se znatno zmanjšale površine vinogradov, namenjene za pridelavo kakovostnih vin, namesto katerih se je gojila nizka vinska trta sorte piquepoules, ki se je uporabljala za destilacijo.
Nazadnje so se sredi 20. stoletja z mehanizacijo kmetijstva razširile površine za gojenje koruze na račun vinogradnih površin.
Prvi sindikat za zaščito vin „Saint-Mont“ je bil ustanovljen leta 1957. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja spodbuja obnovitev vinogradov s sortim sestavom na podlagi rdečih lokalnih sort vinske trte tannat N, cabernet franc N, cabernet-sauvignon N in fer N ali belih sort vinske trte arrufiac B, courbu B, gros manseng B in petit manseng B.
Označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Sain-Mont“ je bila priznana leta 2011.
Rdeča vina imajo intenzivno barvo. Za ta vina je na splošno značilna lepa koncentracija okusov s pogostimi notami rdečega in črnega jagodičja. Zaradi taninske strukture imajo ta vina dober potencial za staranje, ki jim omogoča razvoj kompleksnih arom po kandiranem sadju in začimbah, pogosto povezanih z lesnimi notami zaradi zorenja v sodih.
Vina rosé imajo včasih poudarjeno barvo in na splošno značilen vonj po rdečem jagodičju. Zaradi živahnega zatona so vina skladna, njihova oljnatost pa je lepo uravnotežena s kislinami.
Bela vina so zelo aromatična, oljnata in uravnotežena, ker vsebujejo sorto vinske trte gros manseng B.
Vinogradi so zasajeni na najprimernejših parcelah, združenih v vinogradniške otoke, ki so razporejeni po pobočjih z dobrimi legami, na katerih so tla revna z minerali, a dobro odcedna.
Geografsko območje spada v porečje reke Adour, v sortnem sestavu pa prevladujejo sorta vinske trte tannat N ter sorti gros manseng B in petit manseng B, ki sta posebej prilagojeni vlažnejšemu podnebju na geografskem območju in globokim tlom. Vinogradi so zaradi položaja na stičišču med različnimi vinorodnimi regijami obogateni s prispevkom okoliških regij in zlasti svojo vinogradniško dediščino trojice sort vinske trte franc N, cabernet-sauvignon N, merlot N, ki se gojijo v porečju reke Garonne in katerih saditev je še posebej primerna zaradi vpliva oceanskega podnebja.
Zaradi praks gospodarskih subjektov je treba sorte vinske trte za pridelavo rdečih vin trgati ročno.
Zelo hitro se je uveljavilo obdobje zorenja v kleti po vrenju, da bi dobili rdeče vino s kompleksnimi aromami, predvsem pa okroglimi in svilnatimi tanini. Tako vino zori najmanj do 1. marca leta, ki sledi letu trgatve.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Kontrolirana označba porekla AOC „Sain-Mont“ se lahko dopolni z dopolnilnim imenom, ki določa večjo geografsko enoto „Sud-Ouest“ v skladu z določbami iz specifikacije proizvoda.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-8564051e-3037-488d-8a6f-a5c55a999fe1
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/1989/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)