<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><ORDER xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.00-20081231.xd"><BIB.ORDER><REF.CASE FILE="ECRCJ2005SLB.0700725101.case.xml"><NO.CASE>C-420/04 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62004O0420</NO.CELEX><NO.SEQ>0016.0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>7254</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7286</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>33</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.ORDER><CURR.TITLE><LEFT>SKLEP Z DNE <DATE ISO="20050714">14. 7. 2005</DATE> — ZADEVA C-420/04 P</LEFT><RIGHT>GOUVRAS PROTI KOMISIJI</RIGHT></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklep Sodišča</HT> (šesti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20050714">14. julija 2005</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><ORDER.INIT><P>V zadevi C-420/04 P,</P><P>zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, ki je bila vložena <DATE ISO="20040929">29. septembra 2004</DATE>,</P></ORDER.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Georgios Gouvras,</HT> uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Bereldangu (Luksemburg), ki ga zastopa J.-N. Louis, odvetnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>pritožnik,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>druga stranka v postopku je</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Komisija Evropskih skupnosti,</HT> ki jo zastopata J. Currall in L. Lozano Palacios, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka na prvi stopnji,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS></PARTIES><?PAGE NO="I-7255"?><PREAMBLE.GEN><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (šesti senat),</P><P>v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata (poročevalec), J.-P. Puissochet in S. von Bahr, sodnika,</P><P>generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,</P><P>sodni tajnik: R. Grass,</P><P>po opredelitvi generalnega pravobranilke</P></PREAMBLE.INIT><PREAMBLE.FINAL><P>sprejema naslednji</P></PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE.GEN><CONTENTS.ORDER><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sklep</P></TI></TITLE><NP><NO.P>1</NO.P><TXT>G. Gouvras s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="20040715">15. julija 2004</DATE> v združenih zadevah Gouvras proti Komisiji (<REF.DOC.ECR EDITION="CST" NO.CASE="T-180/02+T-113/03" YEAR="2004" PAGE.ECR="II-987" PAGE.SUM="I-A-225">T-180/02 in T-113/03, ZOdl., str. I-A-225, II-987</REF.DOC.ECR>, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo njegove tožbene zahtevke, na eni strani, za razglasitev ničnosti odločbe Komisije Evropskih skupnosti z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE>, s katero je z retroaktivnim učinkom od <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE> in za čas trajanja njegove napotitve v interesu službe določila Atene za kraj opravljanja dela ter z uporabo te odločbe izvedla povračilo neupravičeno izplačanih zneskov (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE>), ter, na drugi strani, za razglasitev ničnosti odločbe iste institucije z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>, s katero je del njegovih osebnih prejemkov, ki ga lahko ob svoji napotitvi prenese v Luxembourg, omejila na 35 %.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7256"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><NP><NO.P>2</NO.P><TXT>Člen 37(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) opredeljuje napotitev v interesu službe tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0001" REF.END="QE0001" CODE="201E"/>Napoteni uradnik je zaposleni uradnik, ki se z odločitvijo organa za imenovanja:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>[v interesu službe] napoti:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>da začasno dela na delovnem mestu zunaj svoje institucije</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST><P><HT TYPE="BOLD">[...]</HT><QUOT.END ID="QE0001" REF.START="QS0001" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 38 Kadrovskih predpisov podrobneje določa pravila za tovrstno napotitev:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0002" REF.END="QE0002" CODE="201E"/>Napotitev [v interesu službe] urejajo naslednja pravila:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja po zaslišanju zadevnega uradnika;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-7257"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>trajanje napotitve določi organ za imenovanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>po vsakokratnem preteku šestih mesecev uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>uradnik, napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za [naziv in plačilni razred] v njegovi matični instituciji; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[...]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>napoteni uradnik ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(g)</NO.P><TXT>ob koncu napotitve začne uradnik takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu.<QUOT.END ID="QE0002" REF.START="QS0002" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 85 Kadrovskih predpisov ureja povračilo neupravičeno izplačanih zneskov:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START ID="QS0003" REF.END="QE0003" CODE="201E"/>Vsak preplácaní znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.<QUOT.END ID="QE0003" REF.START="QS0003" CODE="201C"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-7258"?><NP><NO.P>5</NO.P><TXT>Kraj opravljanja dela ob napotitvi učinkuje na uporabo členov 4, 5 in 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki urejajo izselitveni dodatek, nadomestilo za nastanitev in hranarino.</TXT></NP><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 4 (1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START ID="QS0004" REF.END="QE0004" CODE="201E"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, gospodinjskega dodatka in otroškega dodatka se izplača uradniku:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>uradnikom:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ki niso in nikoli niso bili državljani države, na katere ozemlju je kraj, v katerem so zaposleni,</P><P>in</P></ITEM><ITEM><P>ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><?PAGE NO="I-7259"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.<QUOT.END ID="QE0004" REF.START="QS0004" CODE="201C"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>7</NO.P><TXT>V členu 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START ID="QS0005" REF.END="QE0005" CODE="201E"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, in v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki predloži dokazila, da je moral spremeniti prebivališče zaradi izpolnjevanja zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.</ALINEA><ALINEA>[...]</ALINEA><ALINEA>Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>[...]</ALINEA><?PAGE NO="I-7260"?><ALINEA>Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, preselil v kraj zaposlitve.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3) [Priloge VII h Kadrovskim predpisom].</ALINEA><ALINEA>Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.</ALINEA><ALINEA>[...]<QUOT.END ID="QE0005" REF.START="QS0005" CODE="201C"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>8</NO.P><TXT>V členu 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="010.001"><NO.PARAG><QUOT.START ID="QS0006" REF.END="QE0006" CODE="201E"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Uradnik, ki predloži dokazila, da je moral zaradi izpolnitve določb člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja, je za obdobje, določeno v odstavku 2 tega člena, upravičen do hranarine [...]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="010.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[...]</ALINEA><?PAGE NO="I-7261"?><ALINEA>Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.</ALINEA><ALINEA><HT TYPE="BOLD">[...]</HT><QUOT.END ID="QE0006" REF.START="QS0006" CODE="201C"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>9</NO.P><TXT>Besedilo člena 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="017.001"><NO.PARAG><QUOT.START ID="QS0007" REF.END="QE0007" CODE="201E"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Izplačila se opravijo za vsakega uradnika v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise sporazumno sprejmejo institucije Skupnosti, lahko uradnik:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>preko institucije, v kateri je zaposlen, del prejemkov, največ do zneska izselitvenega dodatka ali nadomestila za bivanje v tujini redno dobiva [...]</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>redno dobiva znesek, ki je višji od navedenega maksimuma iz začetka odstavka a, če je ta namenjen pokrivanju stroškov, zlasti za obveznosti, ki jih uradnik dokazano redno prevzema izven države sedeža njegove institucije ali izven države, v kateri dela;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-7262"?><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>v zelo izjemnih okoliščinah in zaradi dokazanih utemeljenih razlogov dobi dovoljenje, da mu razen prej navedenih rednih zneskov nakazujejo tudi zneske v valutah iz odstavka a.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="017.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo po deviznem tečaju določenem v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov; nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki predstavlja razmerje med [korekcijskim koeficientom] za državo, v valuti katere se nakazilo izvrši, in med [korekcijskim koeficientom] za državo, v kateri je uradnik zaposlen.<QUOT.END ID="QE0007" REF.START="QS0007" CODE="201C"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 1 Uredbe o podrobnih pravilih v zvezi z nakazilom dela osebnih prejemkov uradnikov Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: skupna uredba), ki je začela veljati <DATE ISO="19800101">1. januarja 1980</DATE>, in sicer z učinkom od <DATE ISO="19790401">1. aprila 1979</DATE>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START ID="QS0008" REF.END="QE0008" CODE="201E"/>V skladu s členom 17(2)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom lahko uradnik na svojo zahtevo in preko institucije redno dobiva del prejemkov, največ do zneska izselitvenega dodatka ali nadomestila za bivanje v tujini, pri čemer je upoštevan [korekcijski] koeficient, ki se uporabi za [osebne prejemke] uradnika na kraju opravljanja dela.<QUOT.END ID="QE0008" REF.START="QS0008" CODE="201C"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>11</NO.P><TXT>V členu 2 skupne uredbe je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START ID="QS0009" REF.END="QE0009" CODE="201E"/>V skladu s členom 17(2)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom lahko uradnik, med drugim, na svojo zahtevo in preko institucije redno dobiva del prejemkov, ki<?PAGE NO="I-7263"?> presega znesek iz člena 1, če so ta nakazila namenjena pokrivanju stroškov za obveznosti, ki jih uradnik dokazano redno prevzema izven države, v kateri dela.</ALINEA><ALINEA><P>Kot stroški, ki upravičujejo takšna nakazila, se štejejo:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>ob predložitvi potrdila o šolanju ali študiju, stroški šolanja otrok, za katere ima pravico do dodatka za vzdrževanega otroka [...]</P></ITEM><ITEM><P>[...]</P></ITEM><ITEM><P>ob predložitvi notarskega zapisa in posojilne pogodbe, stroški hipotekarnega posojila [...]<QUOT.END ID="QE0009" REF.START="QS0009" CODE="201C"/></P></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>12</NO.P><TXT>V členu 3 skupne uredbe je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START ID="QS0010" REF.END="QE0010" CODE="201E"/>Vsa redna nakazila, kot so opredeljena v členih 1 in 2, ne smejo presegati 35 % neto mesečne plače.<QUOT.END ID="QE0010" REF.START="QS0010" CODE="201C"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-7264"?><NP><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 5 skupne uredbe določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START ID="QS0011" REF.END="QE0011" CODE="201E"/>Organ za imenovanja lahko v skladu s členom 17(2)(c) Priloge VII h Kadrovskim predpisom v zelo izjemnih okoliščinah in zaradi dokazanih utemeljenih razlogov dovoli uradniku, da mu institucija nakaže zneske v valutah iz člena 17(2)(a) navedene priloge. Dovoljenje se opravi na podlagi presoje upravičenosti.<QUOT.END ID="QE0011" REF.START="QS0011" CODE="201C"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>14</NO.P><TXT>Končno člen 6(4) skupne uredbe predvideva:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START ID="QS0012" REF.END="QE0012" CODE="201E"/>Institucija redno preverja, ali so še vedno izpolnjeni pogoji, na podlagi katerih je bilo nakazilo odobreno. Nakazilo mora ustaviti, če ugotovi, da pogoji niso več izpolnjeni.<QUOT.END ID="QE0012" REF.START="QS0012" CODE="201C"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>15</NO.P><TXT>Notranja direktiva Komisije z dne <DATE ISO="19930730">30.julija 1993</DATE> o podrobnih pravilih skupne uredbe, objavljena v <HT TYPE="ITALIC">Upravnih informacijah</HT> št. 815 z dne <DATE ISO="20030811">11. avgusta 1993</DATE>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P>&#x201E;1.</NO.P><TXT>Pod pogoji, določenimi v členu 2 [skupne] uredbe, lahko uradnik še naprej prejema redna nakazila, ki presegajo najvišji znesek iz člena 1.</TXT><?PAGE NO="I-7265"?><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Ta nakazila morajo biti namenjena pokrivanju stroškov, predvidenih v členu 2 [skupne] uredbe</P></ITEM></LIST></P></NP><P>[...]</P><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Nakazila preko institucije se lahko opravijo le, če so bile naloge in z njimi povezani izdatki opravljeni izven države opravljanja dela ter so v valuti te države</TXT></NP></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Dejansko stanje</P></TI></TITLE><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Dejansko stanje v sporu o glavni stvari je v izpodbijani sodbi opisano tako:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><NP><NO.P><QUOT.START ID="QS0013" REF.END="QE0013" CODE="201E"/>15</NO.P><TXT>Tožeča stranka je bila <DATE ISO="19820601">1. junija 1982</DATE> imenovana za uradnika za poskusno obdobje pri Komisiji Evropskih skupnosti in razporejena v Luxembourg kot upravljavec v nazivu A 6.</TXT></NP><NP><NO.P>16</NO.P><TXT>Stalno je bila zaposlena z odločbo z dne <DATE ISO="19830225">25. februarja 1983</DATE>, ki je začela veljati <DATE ISO="19830301">1. marca 1983</DATE>, nato je leta 1987 napredovala v naziv A 5, leta 1991 v naziv A 4 in končno, <DATE ISO="19990301">1. marca 1999</DATE>, v naziv A 3 kot vodja enote.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7266"?><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>Zaradi reorganizacije vseh služb Komisije je bila <DATE ISO="19991001">1. oktobra 1999</DATE> imenovana v vodjo enote <QUOT.START ID="QS0014" REF.END="QE0014" CODE="201A"/>Analiza javnega zdravja, razvoj politike ter upoštevanje zdravja na drugih političnih področjih<QUOT.END ID="QE0014" REF.START="QS0014" CODE="2018"/> direkcije <QUOT.START ID="QS0015" REF.END="QE0015" CODE="201A"/>Javno zdravje<QUOT.END ID="QE0015" REF.START="QS0015" CODE="2018"/> generalnega direktorāta (GD) <QUOT.START ID="QS0016" REF.END="QE0016" CODE="201A"/>Zdravje in varstvo potrošnikov<QUOT.END ID="QE0016" REF.START="QS0016" CODE="2018"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Po sporazumu z vsemi zadevnimi stranmi je njen GD <DATE ISO="20001006">6. oktobra 2000</DATE> službi Komisije za <QUOT.START ID="QS0017" REF.END="QE0017" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve in administracijo<QUOT.END ID="QE0017" REF.START="QS0017" CODE="2018"/> predlagal, naj v skladu s členom 37 (a), prva alinea, in členom 38 Kadrovskih predpisov tožečo stranko v interesu službe napoti na grško ministrstvo za zdravje.</TXT></NP><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>V ta namen je bila na podlagi odločbe z dne <DATE ISO="20001027">27. oktobra 2000</DATE> prerazporejena k direktorju direkcije <QUOT.START ID="QS0018" REF.END="QE0018" CODE="201A"/>Javno zdravje<QUOT.END ID="QE0018" REF.START="QS0018" CODE="2018"/> GD Komisije <QUOT.START ID="QS0019" REF.END="QE0019" CODE="201A"/>Zdravje in varstvo potrošnikov<QUOT.END ID="QE0019" REF.START="QS0019" CODE="2018"/> kot svetovalec <HT TYPE="ITALIC">ad personam.</HT> Ta odločba je začela veljati <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Komisija je nato tožečo stranko napotila v interesu službe z odločbo z dne <DATE ISO="20001121">21. novembra 2000</DATE>, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="2"><ARTICLE IDENTIFIER="001"><TI.ART><QUOT.START ID="QS0020" REF.END="QE0020" CODE="201A"/>Člen 1</TI.ART><ALINEA>V skladu s členom 37 (a), prva alinea, in členom 38 Kadrovskih predpisov je odločeno, da se Georgiosa Gouvrasa (osļebna] št. 04295), uradnika naziva A 3 pri generalnem direktoratu <QUOT.START ID="QS0021" REF.END="QE0021" CODE="201A"/>Zdravje in varstvo potrošnikov<QUOT.END ID="QE0021" REF.START="QS0021" CODE="2018"/>, v interesu službe napoti na [grško] ministrstvo [...] za zdravje.</ALINEA></ARTICLE><?PAGE NO="I-7267"?><ARTICLE IDENTIFIER="002"><TI.ART>Člen 2</TI.ART><ALINEA>Georgios Gouvras je napoten v interesu službe od <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE> do <DATE ISO="20011031">31. oktobra 2001</DATE><QUOT.END ID="QE0020" REF.START="QS0020" CODE="2018"/></ALINEA></ARTICLE></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Zaradi začasnosti napotitve tožeče stranke je njena družina ostala v Luxembourgu, kjer so otroci nadaljevali šolanje, žena, ki je bila prav tako uradnica Evropskih skupnosti, pa je ostala tam zaposlena.</TXT></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Komisija je tožeči stranki še naprej plačevala osebne prejemke v Luxembourgu, vključno z izselitvenim dodatkom, zanjo pa je bil uporabljen korekcijski koeficient 100. Nedvomno tožeča stranka med napotitvijo ni dobivala nobenih osebnih prejemkov od grške uprave.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z elektronsko pošto z dne <DATE ISO="20010723">23. julija 2001</DATE> zase in za svoje otroke zahtevala letno plačilo potnih stroškov iz kraja zaposlitve v matični kraj.</TXT></NP><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Martine Reicherts, direktorica direktorata Administracija in vodenje kadrov v Luxembourgu in Isprť GD Komisije <QUOT.START ID="QS0022" REF.END="QE0022" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve in administracija<QUOT.END ID="QE0022" REF.START="QS0022" CODE="2018"/>, je z uradnim dopisom z dne <DATE ISO="20010726">26. julija 2001</DATE> od vodje enote <QUOT.START ID="QS0023" REF.END="QE0023" CODE="201A"/>Kadrovski predpisi<QUOT.END ID="QE0023" REF.START="QS0023" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0024" REF.END="QE0024" CODE="201A"/>Pravice in obveznosti; socialna politika in ukrepi<QUOT.END ID="QE0024" REF.START="QS0024" CODE="2018"/> istega GD, Adriana Barnetta, zahtevala, naj ji <QUOT.START ID="QS0025" REF.END="QE0025" CODE="201A"/>po morebitnem posvetovanju s pravno službo, ob upoštevanju [...] sodne prakse na tem področju (sodba [Sodišča prve stopnje] z dne <DATE ISO="19960228">28. februarja 1996</DATE> v zadevi do Paço Quesado proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="CST" NO.CASE="T-15/95" YEAR="1996" PAGE.ECR="II-171" PAGE.SUM="I-A-57">T-15/95, [Recueil FP, str. I-A-57 in II-171]</REF.DOC.ECR>, zlasti točke [od] 26 [do] 30), podrobno navede, kako je treba razlagati kraj opravljanja dela G. Gouvrasa<QUOT.END ID="QE0025" REF.START="QS0025" CODE="2018"/>.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7268"?><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>M. Reicherts je v tem uradnem dopisu ugotovila:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="2"><P><QUOT.START ID="QS0026" REF.END="QE0026" CODE="201A"/>Odločba o napotitvi ni določala kraja opravljanja dela zadevne osebe, zato so naše službe naletele na težave pri plačilih in povračilih, dolgovanih zadevni osebi, ki so privedle do dopisovanja [med enoto <QUOT.START ID="QS0027" REF.END="QE0027" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve Luxembourg<QUOT.END ID="QE0027" REF.START="QS0027" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0028" REF.END="QE0028" CODE="201A"/>Administracija in vodenje kadrov v Luxembourgu in Isprť<QUOT.END ID="QE0028" REF.START="QS0028" CODE="2018"/> generalnega direktorāta <QUOT.START ID="QS0029" REF.END="QE0029" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve in administracija<QUOT.END ID="QE0029" REF.START="QS0029" CODE="2018"/> ter enoto <QUOT.START ID="QS0030" REF.END="QE0030" CODE="201A"/>Vodenje posameznikovih pravic<QUOT.END ID="QE0030" REF.START="QS0030" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0031" REF.END="QE0031" CODE="201A"/>Pravice in obveznosti; socialna politika in ukrepi<QUOT.END ID="QE0031" REF.START="QS0031" CODE="2018"/> istega generalnega direktorāta] in so bile omenjene na nekem sestanku v Bruslju, vendar ne da bi sprejeli končno stališče<QUOT.END ID="QE0026" REF.START="QS0026" CODE="2018"/></P></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>M. Reicherts je po prejemu odgovora A. Barnetta <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> na tožečo stranko naslovila ta dopis [...]:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="2"><P><QUOT.START ID="QS0032" REF.END="QE0032" CODE="201A"/>[Po] prejemu vaše zahteve [...] je enota [...] <QUOT.START ID="QS0033" REF.END="QE0033" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve Luxembourg<QUOT.END ID="QE0033" REF.START="QS0033" CODE="2018"/> enoto <QUOT.START ID="QS0034" REF.END="QE0034" CODE="201A"/>Kadrovski predpisi<QUOT.END ID="QE0034" REF.START="QS0034" CODE="2018"/> ponovno zaprosila za pojasnila o uporabi zadevnih predpisov za vaš primer. V prilogi so priloženi izmenjani dopisi v zvezi s tem.</P><P>Iz tega odgovora z dne <DATE ISO="20010731">31. julija 2001</DATE> izhaja:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>v skladu s členom 38 Kadrovskih predpisov ste ob predložitvi dokazil upravičeni do zahtevka za povračilo vseh stroškov, ki so nastali zaradi vaše napotitve;</P></ITEM><?PAGE NO="I-7269"?><ITEM><P>od vaše plače je treba odtegniti vse morebitne prejemke, ki ste jih prejeli od [grškega] ministrstva [...] za zdravje, na katero ste bili napoteni;</P></ITEM><ITEM><P>ker ste bili napoteni v Atene [Grčija], je to mesto vaš kraj opravljanja dela od <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE>;</P></ITEM><ITEM><P>zaradi tega vam od tega dne ni treba več ohraniti pravice do izselitvenega dodatka in letnega povračila potnih stroškov;</P></ITEM><ITEM><P>za vaše osebne prejemke je treba uporabiti korekcijski koeficient za Grčijo;</P></ITEM><ITEM><P>osebne prejemke vam je treba izplačati v Grčijo;</P></ITEM></LIST><P>[...]</P><P>Da bi zagotovili neprekinjeno izplačevanje vaše plače, bomo plačo za [mesec] september 2001 nakazali v skladu s spodaj navedenimi pravicami na vaš račun pri banki v Luxembourgu. Pisarna za izplačila plač vam bo v začetku septembra 2001 sporočila natančen znesek, ki vam ga bo treba nakazovati v prihodnje, in vam bo na razpolago za določitev natančnih podrobnosti vračila. Trenutno je mogoče znesek, ki ga je treba vrniti, le informativno oceniti na <FT TYPE="NUMBER">31.000</FT> EUR, brez vračila letnih potnih stroškov<QUOT.END ID="QE0032" REF.START="QS0032" CODE="2018"/></P></QUOT.S></P></NP><?PAGE NO="I-7270"?><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Tožeča stranka je bila s tem dopisom seznanjena po faksu <DATE ISO="20010911">11. septembra 2001</DATE> in je nanj odgovorila <DATE ISO="20010914">14. septembra 2001</DATE> s podrobnim dopisom, v katerem je zahtevala spremembo te odločbe in številne druge podatke. Tožeča stranka je v tem dopisu omenila tudi svoje težave pri pridobivanju natančnih navedb v zvezi s pogoji svoje napotitve in različne osebe, s katerimi se je glede tega posvetovala, in sicer z gospo J. Lavaud iz enote <QUOT.START ID="QS0035" REF.END="QE0035" CODE="201A"/>Osebje in napoteni nacionalni strokovnjaki<QUOT.END ID="QE0035" REF.START="QS0035" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0036" REF.END="QE0036" CODE="201A"/>Kadrovska politika<QUOT.END ID="QE0036" REF.START="QS0036" CODE="2018"/> generalnega direktorāta Komisije <QUOT.START ID="QS0037" REF.END="QE0037" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve in administracija<QUOT.END ID="QE0037" REF.START="QS0037" CODE="2018"/>, z gospo Perez-Silvan iz enote <QUOT.START ID="QS0038" REF.END="QE0038" CODE="201A"/>Vodenje posameznikovih pravic<QUOT.END ID="QE0038" REF.START="QS0038" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0039" REF.END="QE0039" CODE="201A"/>Pravice in obveznosti; družbena politika in ukrepi<QUOT.END ID="QE0039" REF.START="QS0039" CODE="2018"/> istega GD ter z gospodom D. Janssensom, vodjem enote <QUOT.START ID="QS0040" REF.END="QE0040" CODE="201A"/>Osebje, proračun in drugi viri<QUOT.END ID="QE0040" REF.START="QS0040" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0041" REF.END="QE0041" CODE="201A"/>Splošne zadeve<QUOT.END ID="QE0041" REF.START="QS0041" CODE="2018"/> generalnega direktorāta, pri katerem je bila zaposlena tožeča stranka. Dodala je, da od svojega odhoda ni dobila od služb Komisije nobenega obvestila o pogojih svoje napotitve, s katerim bi bila opozorjena, da je bila ta opravljena na njeno finančno tveganje in da bo mogoče treba vrniti neupravičeno plačane zneske.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>M. Reicherts ji je odgovorila z uradnim dopisom z dne <DATE ISO="20011002">2. oktobra 2001</DATE> (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20011002">2. oktobra 2001</DATE>) in jo pozvala, naj - če bi to želela -s pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov izpodbija odločbo v zvezi z novo določitvijo svojih finančnih pravic.</TXT></NP><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>F. Augendre iz enote <QUOT.START ID="QS0042" REF.END="QE0042" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve Luxembourg<QUOT.END ID="QE0042" REF.START="QS0042" CODE="2018"/> direktorāta <QUOT.START ID="QS0043" REF.END="QE0043" CODE="201A"/>Administracija in vodenje kadrov v Luxembourgu in Ispri<QUOT.END ID="QE0043" REF.START="QS0043" CODE="2018"/> GD Komisije <QUOT.START ID="QS0044" REF.END="QE0044" CODE="201A"/>Kadrovske zadeve in administracija<QUOT.END ID="QE0044" REF.START="QS0044" CODE="2018"/> je <DATE ISO="20011010">10. oktobra 2001</DATE> na tožečo stranko naslovil uradni dopis, v katerem jo je obvestil, da v skladu z odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> iz popravljenega izračuna njegovih osebni prejemkov med napotitvijo v skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov izhaja odbitek 1342,30 EUR za mesec november 2001 in odbitki po 1342,16 EUR za mesece od decembra 2001 do novembra 2003, kar je skupaj 24 mesečnih odbitkov.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7271"?><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20011022">22. oktobra 2001</DATE> pri organu za imenovanja vložila pritožbo, s katero je hotela predlagala razglasitev ničnosti odločbe z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> in odločbe z dne <DATE ISO="20011002">2. oktobra 2001</DATE> ter vseh plačilnih list na podlagi prvonavedene odločbe.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Tožeča stranka je bila <DATE ISO="20011031">31. oktobra 2001</DATE> po elektronski pošti obveščena o odločbi Davida Byrna, komisarja za področje zdravja in varstva potrošnikov, naj ga zaradi izzivov, s katerimi se je morala Komisija soočati na področju biološkega terorizma, še isti dan pokliče nazaj v Luxembourg.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Komisija je z odločbo z dne <DATE ISO="20011211">11. decembra 2001</DATE>, ki je začela učinkovati <DATE ISO="20011101">1. novembra 2001</DATE>, končala napotitev v interesu službe za tožečo stranko pri grškem ministrstvu za zdravje in jo prerazporedilo kot osebno svetovalko direktorja direktorāta <QUOT.START ID="QS0045" REF.END="QE0045" CODE="201A"/>Javno zdravje<QUOT.END ID="QE0045" REF.START="QS0045" CODE="2018"/> GD <QUOT.START ID="QS0046" REF.END="QE0046" CODE="201A"/>Zdravje in varstvo potrošnikov<QUOT.END ID="QE0046" REF.START="QS0046" CODE="2018"/>. Odločba je bila razglašena za nično in nadomeščena z odločbo Komisije z dne <DATE ISO="20020206">6. februarja 2002</DATE>, s katero je bila tožeča stranka ponovno zaposlena kot osebna svetovalka istega direktorja.</TXT></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Organ za imenovanja je pritožbo tožeče stranke zavrnil z odločbo z dne <DATE ISO="20020222">22. februarja 2002</DATE>, ki ji je bila vročena <DATE ISO="20020301">1. marca 2002</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20020611">11. junija 2002</DATE> v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila tožbo zoper odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> (zadeva T-180/02).</TXT></NP><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>Tožeča stranka je glede na odločbo Komisije o določitvi Aten kot njenega kraja opravljanja dela <DATE ISO="20020128">28. januarja 2002</DATE> vložila zahtevek za prenos dela njenih osebnih prejemkov, nujnih za kritje rednih in dokazljivih stroškov, s katerimi se je po<?PAGE NO="I-7272"?> njenem mnenju morala soočiti v Luxembourgu, kjer je njen običajni kraj opravljanja dela in njeno glavno prebivališče.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20020308">8. marca 2002</DATE> vložila drugi zahtevek, s katerim je na podlagi člena 5 in 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom uveljavljala dodelitev nadomestila za nastanitev in hranarino zaradi sprejetja službe <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE> v Atenah in <DATE ISO="20011101">1. novembra 2001</DATE> v Luxembourgu.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Uprava je z odločbami z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE> (v nadaljevanju: odločba z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>) ugodila njenemu zahtevku za prenos, na podlagi člena 17(2)(c) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, dela neto osebnih prejemkov iz Grčije v Luksemburg za obdobje od novembra 2000 do oktobra 2001, v 35-odstotnem deležu omenjenih osebnih prejemkov, ter hkrati tožečo stranko obvestila o zavrnitvi njenega zahtevka za plačilo nadomestila za nastanitev in hranarine.<QUOT.END ID="QE0013" REF.START="QS0013" CODE="201C"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Tožbi pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba</P></TI></TITLE><NP><NO.P>17</NO.P><TXT>G. Gouvras je s tožbo, vloženo pri sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje <DATE ISO="20020611">11. junija 2002</DATE>, vložil prvo tožbo zoper odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> (zadeva T-180/02). Komisija je Sodišču prve stopnje predlagala, naj to tožbo zavrne.</TXT></NP><NP><NO.P>18</NO.P><TXT>Pritožnik je vložil drugo tožbo zoper odločbe z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE> (zadeva T-113/03). Komisija je Sodišču prve stopnje predlagala, naj tudi to tožbo zavrne.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7273"?><NP><NO.P>19</NO.P><TXT>Pritožnik je v utemeljitev tožbe zoper odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> navedel tri tožbene razloge.</TXT></NP><NP><NO.P>20</NO.P><TXT>Pritožnik je s prvim tožbenim razlogom trdil, da je Komisija kršila člena 37, prvi odstavek, točka (a), prva alinea, in 38(a) Kadrovskih predpisov, s tem ko je kršila dolžnost zaslišati pritožnika pred njegovo napotitvijo in s tem ko je retroaktivno določila Atene kot njegov kraj opravljanja dela.</TXT></NP><NP><NO.P>21</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v točkah od 70 do 86 izpodbijane sodbe presodilo, da je uprava od pritožnika upravičeno, ob upoštevanju njegovega naziva, lahko pričakovala večjo stopnjo poznavanja upravnih in kadrovskih postopkov ter da je kraj opravljanja dela uradnika načeloma tam, kjer opravlja svoje delo, in Komisija je, s tem da je pritožnika napotila na grško ministrstvo za zdravje, z molkom določila Atene kot kraj njegovega opravljanja dela.</TXT></NP><NP><NO.P>22</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je torej v točki 87 izpodbijane sodbe odločilo, da je Komisija pravilno določila Atene kot kraj opravljanja dela pritožnika, in je zato zavrnilo prvi tožbeni razlog, ki ga je pritožnik navajal v utemeljitev prve tožbe.</TXT></NP><NP><NO.P>23</NO.P><TXT>Pritožnik je v drugem tožbenem razlogu trdil, da je Komisija kršila člen 85 Kadrovskih predpisov ter sprejela samovoljno odločitev, ki naj bi temeljila na kršitvi načela varstva zaupanja v pravo in dolžnosti skrbnega ravnanja, ker mu ni pravočasno zagotovila zanesljivih podatkov, ki bi mu omogočali preizkusiti, ali bi ob upoštevanju svojih finančnih bremen lahko sprejel napotitev v Atene ter bistveno znižanje osebnih prejemkov zaradi uporabe korekcijska koeficienta, ki velja za Grčijo, in ukinitve izselitvenega dodatka.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7274"?><NP><NO.P>24</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v točki 102 izpodbijane sodbe opozorilo, da je v skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov pogoj za izterjavo neupravičenih plačil ta, da je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, oziroma da je bil neobstoj pravne podlage tako očiten, da bi moral vedeti zanjo.</TXT></NP><NP><NO.P>25</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je, najprej, v zvezi s tem, da je pritožnik vedel za neobstoj pravne podlage, ker so bile Atene določene za njegov kraj opravljanja dela, v točki 108 izpodbijane sodbe presodilo, da G. Gouvras ni upravičeno prejel zneskov, ki so mu bili plačani zaradi določitve kraja opravljanja dela v Luxembourgu.</TXT></NP><NP><NO.P>26</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v točki 109 izpodbijane sodbe pojasnilo, da bi se te zneske lahko izterjalo le, če bi bila napaka uprave tako očitna, da bi pritožnik moral vedeti zanjo. Sodišče prve stopnje je v točki 111 iste sodbe opozorilo, da čeprav je res, da se Komisija ni dovolj jasno izrazila in da je trajalo več mesecev, preden je odločila glede pravic G. Gouvrasa, zlasti v zvezi z izselitvenim dodatkom, je treba ugotoviti, da bi moral običajno skrben uradnik z izkušnjami in enakim nazivom kot pritožnik vedeti, da je to plačilo dodatka povezano z izselitvijo v smislu člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</TXT></NP><NP><NO.P>27</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je, drugič, v zvezi z domnevno samovoljno naravo odločbe z dne <DATE ISO="20010814">14 avgusta 2001</DATE> v točkah od 117 do 119 izpodbijane sodbe presodilo, da je bilo treba zaradi neobstoja natančnih trditev v zvezi s obveznostjo, ki naj bi bila kršena, ta očitek zavrniti.</TXT></NP><NP><NO.P>28</NO.P><TXT>Tretjič, Sodišče prve stopnje je v zvezi s kršitvijo dolžnosti skrbnega ravnanja Komisije v točkah od 120 do 125 izpodbijane sodbe menilo, da ta ni kršila take obveznosti, ker je pritožnik priznal, da je bil obveščen o učinkih svoje napotitve v interesu službe na njegov upravni položaj.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7275"?><NP><NO.P>29</NO.P><TXT>Četrtič, Sodišče prve stopnje je v zvezi s kršitvijo načela varstva zaupanja v pravo v točkah od 126 do 133 navedene sodbe presodilo, da je treba to trditev zavrniti zlasti zaradi neobstoja natančnih zagotovil, ki jih je Komisija dala pritožniku glede pogojev njegove napotitve.</TXT></NP><NP><NO.P>30</NO.P><TXT>Zato je bil drugi tožbeni razlog, ki ga je pritožnik navedel v podporo prvi tožbi, zavrnjen kot neutemeljen.</TXT></NP><NP><NO.P>31</NO.P><TXT>Pritožnik je s tretjim tožbenim razlogom zatrjeval kršitev členov 5 in 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ker naj bi mu Komisija zavrnila priznanje pravice do nadomestila za nastanitev in do hranarine.</TXT></NP><NP><NO.P>32</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v točkah od 142 do 144 izpodbijane sodbe presodilo, da Komisija pritožniku z določbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> ni zavrnila upravičenosti do teh nadomestil. Zato je Sodišče prve stopnje iz tega sklepalo, da je treba ta tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP><NP><NO.P>33</NO.P><TXT>Posledično je bila tožba G. Gouvrasa zoper navedeno odločbo v celoti zavrnjena.</TXT></NP><NP><NO.P>34</NO.P><TXT>G. Gouvras je v drugi tožbi zoper odločbo z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE> njeno zakonitost izpodbijal z dvema tožbenima razlogoma.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7276"?><NP><NO.P>35</NO.P><TXT>S prvim je trdil, da sta bila kršena člen 5 in člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ker sta mu bila med njegovo napotitvijo v Atenah zavrnjena nadomestilo za nastanitev in hranarina, zavrnitev pa se je nanašala tudi na nadomestilo za nastanitev ob njegovi ponovni zaposlitvi v Luxembourgu.</TXT></NP><NP><NO.P>36</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je, prvič, v zvezi z dodelitvijo nadomestila za nastanitev pritožniku ob njegovi napotitvi v Atene v točkah od 156 do 159 izpodbijane sodbe presodilo, da je pritožnik upravičeno predlagal razglasitev ničnosti odločbe z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>, s katero mu je bila zavrnjena pravica do nadomestila za nastanitev.</TXT></NP><NP><NO.P>37</NO.P><TXT>Drugič, Sodišče prve stopnje je v zvezi z dodelitvijo nadomestila za nastanitev pritožniku ob njegovi vrnitvi v Luxembourg v točkah 160 in 161 izpodbijane sodbe menilo, da je Komisija utemeljeno zavrnila dodelitev tega nadomestila v skladu s členom 5(4) Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</TXT></NP><NP><NO.P>38</NO.P><TXT>Tretjič, Sodišče prve stopnje je v zvezi s hranarino v točkah od 162 do 166 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija upravičeno zavrnila pravico do hranarine, saj bi ji bila v nasprotnem primeru plačana v nasprotju z namenom iz člena 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. Niti njegovo prebivališče v Atenah niti njegovo prebivališče v Luxembourgu ni mogoče šteti za začasno.</TXT></NP><NP><NO.P>39</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je torej menilo, da je bilo treba prvemu tožbenemu razlogu, ki ga je pritožnik navajal v drugi tožbi, delno ugoditi, ker mu je Komisija neupravičeno zavrnila dodelitev nadomestila za nastanitev ob njegovi zaposlitvi v Atenah.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7277"?><NP><NO.P>40</NO.P><TXT>Tožeča stranka je z drugim tožbenim razlogom zatrjevala, da je Komisija, s tem da je omejila del njenih osebnih prejemkov, ki se lahko prenese zunaj države članice, v kateri opravlja delo, na 35 %, kršila člen 38(d) Kadrovskih predpisov in člen 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</TXT></NP><NP><NO.P>41</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v točkah od 194 do 211 izpodbijane sodbe presodilo, da je Komisija pravilno uporabila člen 38(d) Kadrovskih predpisov, saj je pritožnik med napotitvijo v Atene dejansko prejemal osebne prejemke, ki so ustrezali enakemu nazivu in plačilnem razredu, kot ju je imel v matični instituciji. Ta določba nikakor ne pomeni, da bi morala zadevna oseba med opravljanjem dela v Atenah prejemati vse osebne prejemke, ki so ji bili plačani v Luxembourgu. Sodišče prve stopnje je tudi presodilo, da omejitev prenosa neto osebnih prejemkov pritožnika na 35 % osebnih prejemkov ni nesorazmerna, saj ta ni predložil dokazil o izrednih stroških, ki bi upravi omogočila odobritev prenosa, ki bi bil višji od navedenega odstotka.</TXT></NP><NP><NO.P>42</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je v teh okoliščinah zavrnilo drugi tožbeni razlog, ki ga je G. Gouvras navedel v utemeljitev druge tožbe.</TXT></NP><NP><NO.P>43</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je zato razglasilo ničnost odločbe z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>, s katero je bila pritožniku zavrnjena pravica do nadomestila za nastanitev ob napotitvi v Atene, in drugo tožbo v preostalem zavrnilo.</TXT></NP></GR.SEQ><?PAGE NO="I-7278"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pritožba</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Predlogi strank</P></TI></TITLE><NP><NO.P>44</NO.P><TXT>G. Gouvras s pritožbo Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>razveljavi izpodbijano sodbo v delu, v katerem so bili zavrnjeni njegovi predlogi:</P></ITEM><ITEM><P>v zadevi T-180/02 za razglasitev ničnosti odločbe z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> in</P></ITEM><ITEM><P>v zadevi T-113/03 za razglasitev ničnosti odločbe z <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>, s katero je bil del njegovih osebnih prejemkov, ki se lahko med njegovo napotitvijo prenese v Luxembourg, omejen na 35 %;</P></ITEM><ITEM><P>mu nato z odločitvijo v sporu na podlagi novih določb dovoli, da bo prilagodil tožbene razloge in predloge;</P></ITEM><ITEM><P>podredno, odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> v celoti razglasi za nično in odločbo z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE>, s katero je del njegovih osebnih prejemkov, ki se lahko prenese v Luxembourg, običajni kraj njegovega opravljanja dela, omejen na 35 %,</P></ITEM><?PAGE NO="I-7279"?><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.</P></ITEM></LIST></P></NP><NP><NO.P>45</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>pritožbo zavrže kot nedopustno ali vsaj zavrne kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pritožba</P></TI></TITLE><NP><NO.P>46</NO.P><TXT>Uvodoma je treba opozoriti, da lahko Sodišče na podlagi člena 119 Poslovnika, če pritožba očitno ni dopustna ali očitno ni utemeljena, na podlagi poročila sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom pritožbo zavrne ali zavrže.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Pritožbeni razlogi v zvezi z odločbo z dne <DATE ISO="20010814">14, avgusta 2001</DATE></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Prvi pritožbeni razlog</P></TI></TITLE><NP><NO.P>47</NO.P><TXT>Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom zatrjuje, da Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo prava, ker ni preverilo, ali ga je Komisija pred odločitvijo o njegovi napotitvi v interesu službe dejansko obvestila o vseh učinkih napotitve, ne le o njegovem upravnem položaju, ampak tudi o finančnih posledicah, ki izhajajo iz tega, zlasti v zvezi s pravico do izselitvenega dodatka, vračilom letnih potnih stroškov in<?PAGE NO="I-7280"?> dejstvom, da bo na njegove osebne prejemke vplival korekcijski koeficient, ki velja za Grčijo. Na podlagi tega ni imel možnosti, da bi učinkovito uveljavljal svoje interese in da bi po izteku šestmesečnega roka zahteval prenehanje svoje napotitve. Zato G. Gouvras meni, da sta bila kršena člen 37, prvi odstavek, točka (a), prva alinea, in člen 38 Kadrovskih predpisov.</TXT></NP><NP><NO.P>48</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz člena 225, prvi odstavek, ES in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča izhaja, da je pritožba omejena na pravna vprašanja ter da se lahko vloži zaradi nepristojnosti Sodišča prve stopnje, zaradi kršitve postopka, ki vpliva na interese pritožnika, ali zaradi kršitve prava Skupnosti s strani Sodišča prve stopnje (glej zlasti sodbo z dne <DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE> v zadevi Parlament proti Bieberju, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-284/98 P" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-1527">C-284/98 P, Recueil, str. I-1527, točka 30</REF.DOC.ECR>, ter sklep z dne <DATE ISO="20010510">10. maja 2001</DATE> v zadevi FNAB in drugi proti Svetu, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-345/00 P" YEAR="2001" PAGE.ECR="I-3811">C-345/00 P, Recueil, str. I-3811, točka 28</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>49</NO.P><TXT>Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je samo Sodišče prve stopnje pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo tega dejanskega stanja. Presoja dejanskega stanja, razen pri izkrivljanju dokazov, predloženih Sodišču prve stopnje, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča (glej sodbi z dne <DATE ISO="19940302">2. marca 1994</DATE> v zadevi Hilti proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-53/92 P" YEAR="1994" PAGE.ECR="I-667">C-53/92 P, Recueil, str. I-667, točka 42</REF.DOC.ECR>, ter z dne <DATE ISO="20010621">21. junija 2001</DATE> v združenih zadevah Moccia Irme in drugi proti Komisiji, od <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-280/99 P—C-282/99 P" YEAR="2001" PAGE.ECR="I-4717">C-280/99 P do C-282/99 P, Recueil, str. I-4717, točka 78</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>50</NO.P><TXT>Zato so očitki v zvezi z ugotavljanjem in s presojo dejanskega stanja s strani Sodišča prve stopnje dopustni le, če bi pritožnik zatrjeval, da je Sodišče prve stopnje izvedlo<?PAGE NO="I-7281"?> ugotovitve, katerih vsebinska nepravilnost izhaja iz listin v spisu, ali da je izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi.</TXT></NP><NP><NO.P>51</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da G. Gouvras s prvim pritožbenim razlogom predlaga, naj Sodišče ponovno preizkusi presojo dejanskega stanja, ki jo je opravilo Sodišče prve stopnje in na podlagi katere je bil pritožnik zaslišan in zadostno obveščen pred sprejetjem odločbe o napotitvi, ne da bi dokazal, da je Sodišče prve stopnje izkrivilo dokaze.</TXT></NP><NP><NO.P>52</NO.P><TXT>Zato je treba ta pritožbeni razlog zavreči kot očitno nedopusten.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Drugi pritožbeni razlog</P></TI></TITLE><NP><NO.P>53</NO.P><TXT>G. Gouvras z drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, najprej, da Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo prava, s tem ko je menilo, da je uprava od <DATE ISO="20001101">1. novembra 2000</DATE> do <DATE ISO="20010814">14. avgusta 2001</DATE> v nasprotju s predpisi izdajala plačilne liste, ki so vključevale izselitveni dodatek in upoštevale korekcijski koeficient za Luxembourg.</TXT></NP><NP><NO.P>54</NO.P><TXT>Pritožnik poleg tega trdi, da je Sodišče prve stopnje kršilo pravo Skupnosti, s tem ko jo je presodilo, da je vedel, da ni pravne podlage za preplácaní znesek, ali da je bil neobstoj pravne podlage tako očiten, da bi moral vedeti zanj. Pritožnik Sodišču prve stopnje očita, da je menilo, da bi moral običajno skrben uradnik z izkušnjami in enakim nazivom kot pritožnik vedeti za neupravičenost spornih plačil.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7282"?><NP><NO.P>55</NO.P><TXT>V teh okoliščinah pritožnik prereka odgovor Sodišča prve stopnje glede vprašanja pravne opredelitve dejanskega stanja in s tem Sodišču v presojo predloži pravno vprašanje.</TXT></NP><NP><NO.P>56</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je drugi pritožbeni razlog dopusten.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Utemeljenost obeh delov pritožbe</P></TI></TITLE><NP><NO.P>57</NO.P><TXT>Najprej glede neupravičenosti plačila zadošča opozoriti, da je Sodišče prve stopnje v točkah od 104 do 108 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da na podlagi načela ohranitve celotnih osebnih prejemkov uradnika uprava temu uradniku ne more podeliti dodatkov in ugodnosti, do katerih ni upravičen. Ker bi morale biti Atene določene kot kraj opravljanja dela pritožnika, je treba posledično šteti, da pritožnik zneskov, ki jih je uprava plačala zaradi določitve kraja opravljanja dela v Luxembourgu, ni prejel upravičeno.</TXT></NP><NP><NO.P>58</NO.P><TXT>Glede dejstva, da je prejemnik vedel za neupravičenost plačil, je Sodišče prve stopnje v točkah od 109 do 116 izpodbijane sodbe prav tako pravilno presodilo, da je Komisija pravilno izvedla postopek izterjave neupravičenih plačil.</TXT></NP><?PAGE NO="I-7283"?><NP><NO.P>59</NO.P><TXT>Kot je Sodišče prve stopnje opozorilo v točki 111 izpodbijane sodbe, čeprav je res, da se Komisija ni jasno izrazila in je trajalo več mesecev, preden je odločila glede pravic pritožnika, je treba ugotoviti, da bi moral običajno skrben uradnik z izkušnjami in enakim nazivom kot pritožnik vedeti, da je plačilo izselitvenega dodatka povezano z izselitvijo v smislu člena 4 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.</TXT></NP><NP><NO.P>60</NO.P><TXT>Nazadnje, kot je Sodišče prve stopnje presodilo v točki 115 izpodbijane sodbe, določbe Kadrovskih predpisov v nasprotju s trditvami pritožnika ne potrjujejo njegovega mnenja, da ima pravico, da ohrani Luxembourg kot kraj opravljanja dela in vse dodatke, ki jih je tam dobival Kadrovski predpisi ne vsebujejo izrecnih določb v zvezi z določitvijo kraja opravljanja dela uradnika pri napotitvi in hkrati plačilo zadevnih dodatkov izrecno vežejo na določene pogoje.</TXT></NP><NP><NO.P>61</NO.P><TXT>Sodišče prve stopnje je torej pravilno menilo, da je Komisija pravilno izvedla postopek izterjave neupravičenih plačil.</TXT></NP><NP><NO.P>62</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba drugi pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljen.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="I-7284"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P>Edini pritožbeni razlog v zvezi z odločbo z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE></P></TI></TITLE><NP><NO.P>63</NO.P><TXT>Pritožnik s tem edinim pritožbenim razlogom trdi, da Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo prava, s tem ko je menilo, da odločba z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE> ne krši člena 38(d) Kadrovskih predpisov, s tem ko del njegovih osebnih prejemkov, ki ga je med njegovo napotitvijo mogoče prenesti v Luxembourg, omejuje na 35 %.</TXT></NP><NP><NO.P>64</NO.P><TXT>Pritožnik se v pritožbi omejuje na to, da cilj njegovega predloga ni izboljšanje njegovega finančnega položaja glede na položaj, povezan z njegovo napotitvijo, ampak namerava le preprečiti, da bi ta povzročila precejšnje finančno prikrajšanje. Vendar nobena trditev ne podpira te teze.</TXT></NP><NP><NO.P>65</NO.P><TXT>V zvezi s tem iz člena 225 ES, člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča in člena 112(1)(c) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi natančno navesti dele izpodbijane sodbe, katerih razveljavitev je predlagana, in pravne argumente, na katerih posebej temelji ta predlog (glej zlasti sodbi z dne <DATE ISO="20000704">4. julija 2000</DATE> v zadevi Bergaderm in Goupil proti Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-352/98 P" YEAR="2000" PAGE.ECR="I-5291">C-352/98 P, Recueil, str. I-5291, točka 34</REF.DOC.ECR>, ter z dne <DATE ISO="20020108">8. januarja 2002</DATE> v zadevi Francija proti Monsantu in Komisiji, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-248/99 P" YEAR="2002" PAGE.ECR="I-1">C-248/99 P, Recueil, str. I-1, točka 68</REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <DATE ISO="20031111">11. novembra 2003</DATE> v zadevi Martinez proti Parlamentu, <REF.DOC.ECR EDITION="GEN" NO.CASE="C-488/01 P" YEAR="2003" PAGE.ECR="I-13355">C-488/01 P, Recueil, str. I-13355, točka 40</REF.DOC.ECR>).</TXT></NP><NP><NO.P>66</NO.P><TXT>V tej zadevi je treba ugotoviti, da pritožba ne navaja razloga, zaradi katerega naj utemeljitev Sodišča prve stopnje iz točke 210 izpodbijane sodbe ne bi bila pravilna,<?PAGE NO="I-7285"?> in zato je treba edini pritožbeni razlog zoper odločbo z dne <DATE ISO="20020430">30. aprila 2002</DATE> zavreči kot nedopusten.</TXT></NP><NP><NO.P>67</NO.P><TXT>Čeprav bi bila pritožba dopustna, ne bi bila utemeljena, ker v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti navedenega člena, saj neplačilo nadomestil na podlagi Kadrovskih predpisov ne sodi pod pojem stroškov.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP><NO.P>68</NO.P><TXT>V skladu s členom 69(2) Poslovnika, ki se uporabi za postopek pritožbe na podlagi člena 118 Poslovnika, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu s členom 70 tega poslovnika nosijo institucije svoje stroške v delovnopravnih sporih med Skupnostmi in njihovimi uslužbenci. Vendar se na podlagi člena 122, drugi pododstavek, istega poslovnika, člen 70 ne uporablja za pritožbe, ki jih zoper institucijo vložijo uradniki ali drugi uslužbenci institucije. Ker pritožnik s predlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) sklenilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pritožba se zavrne.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="I-7286"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>G. Gouvrasu se naloži plačilo stroškov.</TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.ORDER><SIGNATURE.CASE><P>Podpisi</P></SIGNATURE.CASE></ORDER>