<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-10-202510C102202403690-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0369-24-202509803-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="27/11/2025 11:24:22" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="cLJGlbnVQn0m/97vNd3YP2qBM9hqqeDrzewv6HnpsRull3dmn+2Qm7luhHSszAfSwKAVx/rSAfGJ/RzHWKean7zq0FLfvjlSK+Gb7w98egLelAJWztAeSxsf/2MBKZZyUOPXXfDktDuHT7ryf6VNYKISBoCb1/X7w2KRDqJKlP0=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0369" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="lendvcl" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 29-09-25 09:01:09" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="89911644a7734349aa251f8c2c58fc94" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0369" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 2. 10. 2025 – Zadeva C‑369/24</div>
      <div id="rId21" style="default">MET Magyarország in Global NRG ROM</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 2. oktobra 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Notranji trg zemeljskega plina – Uredba (EU) 2017/460 – Prenosni sistem zemeljskega plina – Metodologija referenčnih cen – Člen 35(1) – Izvzetje za pogodbe, sklenjene pred 6. aprilom 2017, v katerih ni predvidena sprememba stopnje tarif za prenos, razen indeksacije – Pojem ‚indeksacija‘“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑369/24,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) z odločbo z dne 12. julija 2024, ki je na Sodišče prispela 23. julija 2024, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      Met Magyarország Energiakereskedő Zrt.,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      Global NRG ROM SRL
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      FGSZ Földgázszállító Zrt.,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-12" title="page-1">
      SODIŠČE (sedmi senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      v sestavi M. Gavalec, predsednik senata, Z. Csehi in F. Schalin (poročevalec), sodnika,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za MET Magyarország Energiakereskedő Zrt. M. Czesznak in G. Stanka, ügyvédek,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Global NRG ROM SRL B. Világi, ügyvéd,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal L. Hoschek, agent,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za FGSZ Földgázszállító Zrt. P. Németh, agentka,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za madžarsko vlado D. Csoknyai in M. Z. Fehér, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za bolgarsko vlado T. Mitova in R. Stoyanov, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo O. Beynet, T. Scharf in A. Tokár, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-25" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-27" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 35(1) Uredbe Komisije (EU) 2017/460 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja o usklajenih tarifnih strukturah za plin (UL 2017, L 72, str. 29).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med MET Magyarország Energiakereskedő Zrt. (v nadaljevanju: MET), madžarsko družbo, in Global NRG ROM SRL (v nadaljevanju: Global NRG), romunsko družbo, ter Magyar Energetikai és Közmű-szabályozási Hivatal (madžarski regulativni organ za energetski sektor in javne storitve) (v nadaljevanju: MEKH) glede zakonitosti sklepa zadnjenavedenega organa, s katerim je ta določil metodologijo referenčnih cen za prenos plina in razglasil, da se ta metodologija uporablja tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene pred 6. aprilom 2017 med družbo FGSZ Földgázszállító Zrt. (v nadaljevanju: FGSZ), ki je operater madžarskega prenosnega sistema za plin, in navedenima družbama, ki sta uporabnici tega omrežja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba (ES) št. 715/2009</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 7 Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL 2009, L 211, str. 36) je bilo navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      „Treba je jasno opredeliti merila, s katerimi se določijo tarife za dostop do omrežja, z namenom zagotoviti, da so v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga […].“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 19 te uredbe je bilo navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      „Za povečanje konkurenčnosti na likvidnih veleprodajnih trgih s plinom je ključnega pomena, da se s plinom lahko trguje neodvisno od njegove lokacije v sistemu. To je mogoče doseči le tako, da se uporabnikom omrežja omogoči, da neodvisno rezervirajo vhodno in izhodno zmogljivost in s tem prenašajo plin po območjih namesto po pogodbenih poteh. […] Tarife ne bi smele biti odvisne od prenosnih poti. Zato tarifa, določena za eno ali več vstopnih točk, ne bi smela biti povezana s tarifo, določeno za eno ali več izstopnih točk, in obratno.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 13 navedene uredbe, naslovljen „Tarife za dostop do omrežij“, je v odstavku 1, četrti pododstavek, določal:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-38" title="page-2">
      „Tarife za uporabnike omrežja so nediskriminatorne in se določijo ločeno glede na vsako vstopno točko v prenosni sistem ali izstopno točko iz prenosnega sistema. Mehanizme za razporeditev stroškov in metodologijo za določitev stopenj v zvezi z vstopnimi in izstopnimi točkami potrdijo nacionalni regulativni organi. Države članice do 3. septembra 2011 zagotovijo, da se po izteku prehodnega obdobja omrežnine ne obračunavajo na podlagi pogodbenih poti.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba 2017/460</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodni izjavi 3 Uredbe 2017/460 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-2">
      „Po uvedbi koncepta sistema vstopno-izstopnih točk z Uredbo (ES) št. 715/2009 stroški prenosa niso več neposredno povezani z eno samo določeno traso, saj je mogoče skleniti ločeno pogodbo za vstopno in izstopno zmogljivost, uporabniki omrežja pa se lahko dogovorijo za prenos plina od katere koli vstopne točke do katere koli izstopne točke. V tej okvirni ureditvi se operater prenosnega sistema odloči, kateri način pretoka plina skozi sistem je najučinkovitejši. […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 3, točka 1, Uredbe 2017/460 je „referenčna cena“ opredeljena kot „cen[a] produkta zmogljivosti za zagotovljeno zmogljivost za obdobje enega leta, ki se uporablja na vstopnih in izstopnih točkah in s katero se določajo tarife za prenos na podlagi zmogljivosti“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 6 te uredbe, naslovljen „Uporaba metodologije referenčnih cen“, v odstavku 3 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-3">
      „Ista metodologija referenčnih cen se uporablja za vse vstopne in izstopne točke v sistemu vstopno-izstopnih točk, razen izjem, ki so določene v členih 10 in 11.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 35 navedene uredbe, naslovljen „Obstoječe pogodbe“, v odstavkih 1 in 2 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-46" title="page-3">
      „1. Ta uredba ne vpliva na stopnje prenosnih tarif na podlagi pogodb ali rezervacij zmogljivosti, ki so bile sklenjene pred 6. aprilom 2017, če v takih pogodbah ali rezervacijah zmogljivosti ni predvidena sprememba stopnje tarif za prenos na podlagi zmogljivosti in/ali blaga, razen morebitne indeksacije.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-47" title="page-3">
      2. Pogodbene določbe v zvezi s tarifami za prenos in rezervacije zmogljivosti iz odstavka 1 se po dnevu prenehanja veljavnosti ne obnavljajo, podaljšujejo ali prenašajo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Madžarsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 104(7) a földgázellátásról szóló 2008. évi XL. törvény (zakon št. XL iz leta 2008 o oskrbi z zemeljskim plinom) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-50" title="page-3">
      „V pogodbi ni mogoče veljavno določiti cene, ki je višja od uradne cene. Če se stranki nista dogovorili o ceni in za proizvod ali storitev obstaja veljavna uradna cena, prevlada zadnjenavedena. Uradna cena prevlada tudi, če sta se stranki dogovorili za drugačno ceno v nasprotju z zakonom ali sklepom o določitvi uradne cene.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi MET in Global NRG sta 20. oktobra 2008 z družbo FGSZ ločeno sklenili dolgoročno pogodbo o rezervaciji zmogljivosti, prenosu zemeljskega plina in upravljanju omrežja (v nadaljevanju: pogodba HOT) v zvezi s plinovodom, ki povezuje Madžarsko in Romunijo, za obdobje od leta 2010 do leta 2030. Ti pogodbi sta bili do leta 2018 z aneksi, sklenjenimi med strankama, letno spremenjeni glede tarif, ki so se uporabljale.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva tarifo za prenos na izstopni točki na meji med Madžarsko in Romunijo, formula iz določbe 3 pogodb HOT določa letno indeksacijo na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin, kot ga določi centralni statistični urad.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri letnem določanju tarife za prenos so pogodbene stranke upoštevale tudi uradne tarife za uporabo omrežja, ki jih je MEKH določil v vsakokrat veljavnih tarifnih predpisih. Te tarife, ki se na podlagi člena 104(7) zakona o oskrbi z zemeljskim plinom obvezno uporabljajo, so pomenile zgornjo mejo cene, ki sta jo morali plačevati tožeči stranki iz postopka v glavni stvari. Ti sta torej morali vsako leto od začetka veljavnosti pogodb HOT do 30. septembra 2019 plačevati pristojbine za uporabo omrežja na podlagi nižje od obeh tarif za zadevno obdobje, in sicer indeksirane tarife iz pogodbe HOT ali uradne tarife.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">MEKH je do 30. septembra 2019 uradne tarife za uporabo omrežja glede izstopne točke na meji med Madžarsko in Romunijo določal z uporabo metodologije, ki se razlikuje od metodologije, uporabljene za druge točke madžarskega prenosnega sistema za zemeljski plin, in sicer s tako imenovanim modelom diskontiranega denarnega toka, katerega cilj je bil zagotoviti donosnost naložbe v gradnjo plinovoda. Ta organ je poleg indeksacije upošteval tudi druge elemente, kot so na primer nove rezervacije zmogljivosti in prihodki, ki izhajajo iz njih, ter notranja stopnja donosnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">6. aprila 2017 je začela veljati Uredba št. 2017/460. Člen 6(3) te uredbe določa, da se ista metodologija referenčnih cen uporablja za vse vstopne in izstopne točke v sistemu vstopno-izstopnih točk. Posledica začetka veljavnosti te uredbe je bila obvezna uporaba te metodologije za madžarski plinovodni sistem, ki se zdaj šteje za enoten sistem vstopno-izstopnih točk.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">MEKH je ta nova pravila prvič uvedel z učinkom od 1. oktobra 2019 in je torej določil tarifo za izstopno točko na madžarsko-romunski meji, ki jo morata tožeči stranki iz postopka v glavni stvari plačati na podlagi pogodb HOT, enako kot za vse druge izstopne točke sistema celotnega madžarskega omrežja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki iz postopka v glavni stvari se s to spremembo nista strinjali in nista podpisali novih aneksov k tem pogodbam, pri čemer je zadnji aneks začel veljati 1. oktobra 2018. Od 1. oktobra 2019 izvršujeta plačila upravljavcu omrežja FGSZ ob pridržku pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">MEKH je v sklepu z dne 25. oktobra 2022 določil metodologijo referenčnih cen za cikel regulacije tarif od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2025. V tem sklepu je navedel, da se izjema iz člena 35(1) Uredbe 2017/460, v skladu s katero ta uredba ne vpliva na stopnje prenosnih tarif na podlagi pogodb ali rezervacij zmogljivosti, ki so bile sklenjene pred 6. aprilom 2017, ne uporablja za pogodbe HOT. Ta določba naj bi se namreč uporabljala za pogodbe, na podlagi katerih bi letna posodobitev tarif izhajala le iz izvajanja določbe o indeksaciji. Po mnenju MEKH pa se tarife, določene v pogodbah HOT, niso spreminjale le na podlagi indeksacije, ampak se je pri njih upoštevala tudi stopnja uradne tarife.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družbi MET in Global NRG sta pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska), ki je predložitveno sodišče, vložili tožbo za odpravo sklepa z dne 25. oktobra 2022, pri čemer sta trdili, da pogodbe HOT spadajo na področje uporabe člena 35(1) Uredbe 2017/460. S to določbo naj bi se izvajalo načelo varstva legitimnih pričakovanj, njen cilj pa je zagotoviti, da začetek veljavnosti te uredbe ne bi posegal v pravice pogodbenih strank iz dolgoročnih pogodb, sklenjenih pred njeno uveljavitvijo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče navaja, da se v skladu z madžarsko različico člena 35(1) Uredbe 2017/460 izjema, določena v tem členu, uporablja za pogodbe, ki ne določajo spremembe stopnje tarif za prenos na podlagi zmogljivosti in/ali količine blaga, ki bi presegala morebitno indeksacijo. Navaja, da bi pogodbi iz postopka v glavni stvari lahko izpolnjevali ta pogoj. Vendar naj bi iz angleške, nemške in francoske različice člena 35(1) Uredbe 2017/460 izhajalo, da merilo izjeme ni v stopnji spremembe tarif, temveč v izključni vzročni zvezi z mehanizmom indeksacije. Po mnenju predložitvenega sodišča pa v zvezi s tema pogodbama ni jasno, ali je mogoče šteti, da se tarife spreminjajo samo zaradi indeksacije. Prvič, upoštevala naj bi se uradna tarifa, ki se uporablja, če je nižja od pogodbene tarife. Drugič, indeksacije, ki sledijo uporabi uradne tarife, naj se ne bi izvajale na podlagi prvotne pogodbene tarife, ampak na ravni tarife, ki vključuje to uporabo. Tretjič, upoštevanje uradne tarife naj bi pomenilo pravno obveznost za pogodbene stranke. Četrtič, MEKH naj bi pri določitvi uradne tarife pred začetkom veljavnosti Uredbe 2017/460 poleg indeksacije upošteval tudi druga merila.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-5">
      „Ali je treba ob upoštevanju načel pravne varnosti in legitimnih pričakovanj člen 35(1) Uredbe 2017/460 razlagati tako, da so iz uporabe te uredbe izvzete tudi dolgoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti, sklenjene pred letom 2017, katerih cenovne določbe niso določale, da se tarifa za prenos na podlagi zmogljivosti in/ali količine, določena ob sklenitvi pogodbe, spreminja izključno po vnaprej določeni formuli na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga določi nacionalni statistični urad, temveč se je – na podlagi kogentne določbe nacionalnega prava – namesto izračunane tarife uporabljala uradna tarifa za uporabo omrežja, če je bila zadnjenavedena nižja, pri čemer je uradna tarifa tarifa, ki jo pogodbene stranke indeksirajo v naslednjem obdobju, pri njeni določitvi pa organ poleg indeksacije upošteva tudi nove kratkoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti, sklenjene za določen povezovalni plinovod omrežja, in iz njih izhajajoče prihodke ter notranjo stopnjo donosnosti?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 35(1) Uredbe 2017/460 v povezavi z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da se izjema, določena v tem členu, uporablja za dolgoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti za prenos plina, sklenjene pred 6. aprilom 2017, ki spremembe stopenj tarif za prenos, določenih na podlagi zmogljivosti in/ali količine prenesenega plina, ne določajo le na podlagi indeksacije, ki v obravnavanem primeru temelji na indeksu cen življenjskih potrebščin, ampak tudi ob upoštevanju uradne tarife, ki tudi sama vključuje indeksacijo in druge dejavnike ter ki se lahko uporablja namesto pogodbene tarife.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s kontekstom določbe, ki jo je treba razložiti, je treba poudariti, da je Uredba št. 715/2009 del „tretjega energetskega svežnja“, sprejetega 13. julija 2009, katerega namen je zlasti večja liberalizacija in povečanje preglednosti trgov plina. Z Uredbo št. 715/2009 je bil uveden pojem „sistem vstopno-izstopnih točk“, ki pomeni, kot je razvidno iz uvodne izjave 19 in člena 13 te uredbe, da se uporabnikom prenosnega omrežja plina omogoči trgovanje s plinom ne glede na njegov konkreten fizični pretok, zaradi česar so tarife za uporabo prenosnega sistema neodvisne od določenih tras plina.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Namen Uredbe 2017/460, katere pravna podlaga je Uredba št. 715/2009, je oblikovati kodeks omrežja o usklajenih tarifnih strukturah za plin v skladu s sistemom vstopno-izstopnih točk, uvedenim z Uredbo št. 715/2009. Tako člen 6(3) Uredbe 2017/460 določa, da se ista metodologija referenčnih cen načeloma uporablja za vse vstopne in izstopne točke v sistemu vstopno-izstopnih točk.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ni sporno, da pogodbi iz postopka v glavni stvari določata tarife za prenos za določeno traso plina in torej ne spoštujeta člena 6(3) Uredbe 2017/460.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za zagotovitev spoštovanja načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj pa člen 35 Uredbe 2017/460 določa izjemo od uporabe te uredbe za obstoječe pogodbe. Tako v skladu z odstavkom 1 tega člena ta uredba „ne vpliva na stopnje prenosnih tarif na podlagi pogodb ali rezervacij zmogljivosti, ki so bile sklenjene pred 6. aprilom 2017, če v takih pogodbah ali rezervacijah zmogljivosti ni predvidena sprememba stopnje tarif za prenos na podlagi zmogljivosti in/ali blaga, razen morebitne indeksacije“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, kar zadeva besedilo te določbe, morata biti za uporabo te izjeme kumulativno izpolnjena dva pogoja. V skladu s prvim pogojem mora biti pogodba sklenjena pred 6. aprilom 2017, ko je začela veljati Uredba 2017/460. Drugi pogoj je, da ta pogodba ne določa spremembe stopnje tarif za prenos na podlagi zmogljivosti in/ali blaga, razen morebitne indeksacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva prvi pogoj, je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da sta bili pogodbi HOT sklenjeni 20. oktobra 2008, tako da je ta pogoj izpolnjen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar zadeva drugi pogoj, je iz različnih jezikovnih različic člena 35 Uredbe 2017/460, razen madžarske, razvidno, da se izjema uporablja le za dolgoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti za prenos plina, sklenjene pred 6. aprilom 2017, na podlagi katerih se stopnja tarif za prenos lahko spremeni le zaradi indeksacije. Medtem ko angleška, nemška in francoska različica te določbe ter druge jezikovne različice, ki jih je preučilo Sodišče, vsebujejo navedbo „sprememba […], razen […] indeksacije“, je v madžarski različici uporabljen izraz „sprememba […], ki presega stopnjo indeksacije“. Ta izraz bi bilo mogoče razlagati tako, da se stopnja tarif lahko spremeni tudi zaradi dejavnikov, ki niso indeksacija, če ta posodobitev tarif ne vodi do višje stopnje od tiste, ki izhaja iz morebitne indeksacije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se formulacija določbe prava Unije, ki se uporablja v eni od jezikovnih različic, ne more uporabiti kot edina podlaga za razlago te določbe oziroma ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami. Tak pristop namreč ne bi bil združljiv z zahtevo po enotni uporabi prava Unije. V primeru razhajanj med različnimi jezikovnimi različicami je treba zadevno določbo tako razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (glej sodbi z dne 27. oktobra 1977, Bouchereau, 30/77, EU:C:1977:172, točka 14, in z dne 9. julija 2020, Naturschutzbund Deutschland – Landesverband Schleswig-Holstein, C‑297/19, EU:C:2020:533, točka 43 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V Uredbi 2017/460 pojem „indeksacija“ iz njenega člena 35(1) ni opredeljen. Zato je treba pomen in obseg tega pojma določiti zlasti glede na njegov običajen pomen v vsakdanjem jeziku (glej v tem smislu sodbo z dne 1. oktobra 2020, Entoma, C‑526/19, EU:C:2020:769, točka 29 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem, indeksacija se na splošno razume kot pogodbeni ali zakonski mehanizem, katerega namen je, da se znesek finančne vrednosti, ki je bila prvotno določena glede na spremembe določenega referenčnega indeksa, sčasoma samodejno spreminja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem primeru pogodbi iz postopka v glavni stvari vsebujeta mehanizem indeksacije, v skladu s katerim se tarifa za prenos, ki se uporablja za dano obdobje, izračuna na podlagi vnaprej določene formule, ki temelji na spremembah indeksa cen življenjskih potrebščin, kot ga je določil centralni statistični urad.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da je v teh pogodbah na podlagi zavezujoče določbe nacionalnega prava določena tudi uporaba uradne tarife za uporabo omrežja namesto prvotno dogovorjene in indeksirane tarife, če je prva nižja od druge. Dejansko je bila uradna tarifa večkrat uporabljena in je bila nato podlaga za pogodbeno indeksacijo za določeno obdobje. Iz navedene odločbe je razvidno tudi, da je MEKH pri določitvi te uradne tarife poleg indeksacije upošteval tudi druge elemente, kot so nove kratkoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti, sklenjene za zadevni plinovod, prihodki, ki izhajajo iz njih, in notranja stopnja donosnosti. Tako je očitno, da se je stopnja tarife za pogodbeni prenos sčasoma spreminjala glede na druge elemente, ki niso indeksacija, dogovorjena v pogodbi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, kar zadeva kontekst, v katerega je umeščen člen 35(1) Uredbe 2017/460, je treba poudariti, da je ta določba, kot je razvidno iz točk 23 in 24 te sodbe, določba, ki odstopa od načela iste metodologije referenčnih cen, ki se načeloma uporablja za vse vstopne in izstopne točke v sistemu vstopno‑izstopnih točk iz člena 6(3) te uredbe, in da jo je zato treba razlagati ozko.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">To je potrjeno z odstavkom 2 tega člena 35, v skladu s katerim se pogodbene določbe v zvezi s tarifami za prenos in rezervacije zmogljivosti iz odstavka 1 navedenega člena 35 po dnevu prenehanja veljavnosti ne obnavljajo, podaljšujejo ali prenašajo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, cilji, ki jim sledita Uredba 715/2009 in Uredba 2017/460, so v skladu z uvodnima izjavama 7 in 19 Uredbe 715/2009 namenjeni zagotavljanju, da so tarife za dostop do omrežja v celoti skladne z načelom nediskriminacije in s potrebami dobro delujočega notranjega trga, ter povečanju konkurenčnosti na likvidnih veleprodajnih trgih s plinom. V uvodni izjavi 19 te uredbe in uvodni izjavi 3 Uredbe 2017/460 je pojasnjeno, da je za to ključnega pomena, da se s plinom lahko trguje neodvisno od njegove lokacije v sistemu, in da je to mogoče doseči le tako, da se uporabnikom omrežja omogoči, da neodvisno rezervirajo vhodno in izhodno zmogljivost ter s tem prenašajo plin po območjih namesto po pogodbenih poteh. Nediskriminatornost tarif ali njihovih metodologij je poudarjena tudi v členu 13(1) Uredbe 715/2009.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato ozka razlaga izjeme iz člena 35(1) Uredbe 2017/460 ob upoštevanju konteksta in cilja te uredbe, kot sta navedena v točkah 23 in od 35 do 37 te sodbe, pomeni, da je ni mogoče uporabiti, če se med trajanjem pogodbe tarifa, določena v njej, prilagodi ob upoštevanju dejavnikov, ki niso indeksiranje na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z načeloma pravne varnosti in zaupanja v pravo je v skladu z ustaljeno sodno prakso možnost sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj dana vsakemu gospodarskemu subjektu, ki mu je institucija vzbudila legitimna pričakovanja. Vendar čeprav načelo varstva legitimnih pričakovanj spada med temeljna načela Unije, gospodarski subjekti ne morejo imeti legitimnih pričakovanj glede ohranitve obstoječega položaja, ki se lahko spremeni v okviru polja proste presoje institucij Unije (sodba z dne 26. junija 2012, Poljska/Komisija, C‑335/09 P, EU:C:2012:385, točka 180 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 35(1) Uredbe 2017/460 v povezavi z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da se izjema, določena v tem členu, uporablja izključno za dolgoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti za prenos plina, sklenjene pred 6. aprilom 2017, v katerih nobena sprememba stopnje tarif za prenos, določenih na podlagi zmogljivosti in/ali količine prenesenega plina, ni določena drugače kot na podlagi indeksacije, ki temelji med drugim na indeksu cen življenjskih potrebščin. Ta izjema se ne uporablja za pogodbe, pri katerih so spremembe tarifnih stopenj posledica drugih dejavnikov, vključno z dogovori pogodbenic o teh stopnjah ali uporabo uradne tarife.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-86" title="page-9">
      Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-87" title="page-9">
      Člen 35(1) Uredbe Komisije (EU) 2017/460 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja o usklajenih tarifnih strukturah za plin v povezavi z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-88" title="page-9">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-89" title="page-9">
      se izjema, določena v tem členu, uporablja izključno za dolgoročne pogodbe o rezervaciji zmogljivosti za prenos plina, sklenjene pred 6. aprilom 2017, v katerih nobena sprememba stopnje tarif za prenos, določenih na podlagi zmogljivosti in/ali količine prenesenega plina, ni določena drugače kot na podlagi indeksacije, ki temelji med drugim na indeksu cen življenjskih potrebščin. Ta izjema se ne uporablja za pogodbe, pri katerih so spremembe tarifnih stopenj posledica drugih dejavnikov, vključno z dogovori pogodbenic o teh stopnjah ali uporabo uradne tarife.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-90" title="page-9">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: madžarščina.</p>
</body>
</html>
