<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.14-->
  <head>
    <title>2025-01-202501C116202303760-00-TRA-DOC-SL-CONCL-C-0376-23-202406211-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="24/02/2025 14:52:30" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="CNC" name="TypeDoc"/>
    <meta content="aKIVaLoNxJwLux3AmkoAs2S35HPh623AtWiIHRgEou+Hiftj0mQsPcwII68LF3bC4LoXGdtwPvNlpsGa6vyKtlex29kC9dDgmj8lc/Jqh6M4WzUPqid5AuOlPOAZ1Fy/rJLD1wxBKNk4ePEjtkC6iPDwRT6A+rzpB4M5JXtiFUU=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0376" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2023" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="mazgomi" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="CNC_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 04-07-24 13:51:46" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="5e4b07d0a1684553bd122b8d1a9cbb2f" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0376" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sklepni predlogi J. Kokott – Zadeva C-376/23</div>
      <div id="rId21" style="default">BALTIC CONTAINER TERMINAL</div>
    </div>
    <p class="C36Centre" id="para-1" title="page-1">
      SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-2" title="page-1">
      JULIANE KOKOTT,
    </p>
    <p class="C36Centre" id="para-3" title="page-1">
      predstavljeni 11. julija 2024 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">1</a>
</span>)
      
    </p>
    <p class="C38Centregrasgrandespacement" id="para-4" title="page-1">
      Zadeva C-376/23
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-5" title="page-1">
      SIA „BALTIC CONTAINER TERMINAL“
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-6" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C37Centregras" id="para-7" title="page-1">
      Valsts ieņēmumu dienests
    </p>
    <p class="C39Centreespacement" id="para-8" title="page-1">
      (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Senāts) [vrhovno sodišče, Latvija])
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-9" title="page-1">
      „Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Carinska unija – Carinski zakonik Unije – Iznos blaga iz proste cone – Obveznosti imetnika proste cone na podlagi prava Unije – Carinski dolg v primeru neizpolnjevanja obveznosti – Načelo varstva legitimnih pričakovanj – Varstvo legitimnih pričakovanj na podlagi ustaljene upravne prakse – Razširitev pravnomočnosti sodbe, s katero je bila odpravljena sankcija, naložena zaradi neizpolnjevanja carinskih obveznosti”
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-2">
      
        <br/>
      
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">I.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uvod</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-3">
      „Ljudem je treba zaupati, sicer ni mogoče živeti“ (Anton Pavlovič Čehov, ruski pisatelj in dramatik, 1860–1904)
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ali za življenje potrebno zaupanje vključuje tudi zaupanje v ustaljeno prakso davčne uprave države članice EU? Kako daljnosežno je tako varstvo legitimnih pričakovanj – ali zajema tudi protipravno ravnanje nacionalnih organov, in sicer ne le v zvezi z nacionalnim pravom, temveč tudi s pravom Unije? Če je sodišče s pravnomočno sodbo že razsodilo, da carinske obveznosti niso bile kršene in zato odpravilo istočasno naloženo sankcijo, ali lahko zadevna oseba potemtakem zaupa, da državni organi v drugem postopku vendarle ne bodo domnevali, da so bile obveznosti kršene, in zato obračunali carinske dolgove?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavanem postopku lahko Sodišče preuči vsa navedena vprašanja. Zato gre za spremembo ustaljene upravne prakse latvijske davčne uprave. Doslej je bil v zadevni prosti coni iznos blaga na podlagi prevozne listine blaga (v nadaljevanju: prevozna listina CMR (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">2</a>
</span>)) iz proste cone odobren vedno, kadar so davčni organi po preverjanju blaga to na tovornem listu CMR s carinskim žigom in podpisom označili kot „unijsko blago“. Slednje je imetnik proste cone preveril, evidentiral in odobril iznos blaga iz proste cone. Očitno je davčna uprava julija 2019 navedeno ustaljeno prakso spremenila, imetniku proste cone pa očitala, da je v obdobju od leta 2018 do julija 2019 odobril iznos blaga iz proste cone, ne da bi evidentiral glavno referenčno številko. Sodišče naj zdaj odloči, ali bi bilo treba na podlagi prava Unije dejansko evidentirati glavno referenčno številko. Po mnenju predložitvenega sodišča to naj ne bi bilo jasno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa je drugo sodišče (oddelek za kazenske zadeve regionalnega sodišča v Rigi, Latvija) – ne da bi zadevo v predhodno odločanje predložilo Sodišču – predhodno razsodilo, da carinska obveznost ni bila kršena. Imetnik proste cone naj bi ravnal v skladu z običajno prakso davčnih organov, tem pa naj ne bi uspelo navesti nobenega pravnega predpisa, iz katerega bi izhajala obveznost nadaljnjega pregleda blaga, ki ga je davčna uprava označila kot unijsko blago. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Istočasno pa je davčna uprava imetniku proste cone obračunala uvozne dajatve in davek na dodano vrednost, saj naj bi bil iznos blaga iz proste cone odobren v nasprotju z njegovimi obveznostmi. Zato naj bi (tudi) imetnik proste cone imel ustrezne carinske dolgove. Zadevna oseba navedeni odločbi ugovarja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pri tem se sprašuje, kako naj bi kot imetnik proste cone izpolnil svoje obveznosti, če že dve nacionalni sodišči različno presojata njihov obseg in se zdi, da je vprašanje tako nejasno, da je treba prej Sodišče v Luksemburgu zaprositi za razlago. Poleg tega se sprašuje, kako naj bi lahko predvidel retroaktivno spremembo upravne prakse. Namesto tega naj bi zaupal in mogel zaupati dosedanji praksi. To naj bi veljalo zlasti zato, ker naj bi jo s pravnomočno odločbo potrdilo latvijsko sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">II.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir Unije v zvezi s obravnavano zadevo je precej zapleten. Sestavljajo ga skupaj trije različni pravni akti, in sicer uredba, delegirana uredba in izvedbena uredba.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uredba (EU) št. 952/2013 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-3" href="#t-3">3</a>
</span>) (v nadaljevanju: carinski zakonik)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 79 carinskega zakonika ureja nastanek carinskega dolga:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-23" title="page-4">
      „1. Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-24" title="page-4">
      (a) ene od obveznosti, ki so določene s carinsko zakonodajo za vnos neunijskega blaga na carinsko območje Unije, njegovo odstranitev izpod carinskega nadzora ali gibanje, predelavo, hrambo, začasno hrambo, začasni uvoz ali prepustitev takega blaga na navedenem območju;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-25" title="page-4">
      […]
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-26" title="page-4">
      3. V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dolžnik: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-27" title="page-4">
      (a) vsaka oseba, od katere se je zahtevala izpolnitev zadevne obveznosti; […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 158(1) v poglavju 2 (Dajanje blaga v carinski postopek) carinskega zakonika ureja carinsko deklaracijo blaga in carinski nadzor nad unijskim blagom:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-4">
      „1. Za vse blago, ki bo dano v carinski postopek, razen v postopek proste cone, se vloži carinska deklaracija, ki ustreza posameznemu postopku.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za to potrebne spremne listine ureja člen 163 carinskega zakonika:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-31" title="page-4">
      „1. Spremne listine, potrebne za uporabo določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago prijavljeno, so v posesti deklaranta in na razpolago carinskim organom ob vložitvi carinske deklaracije. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-4">
      2. Spremne listine se predložijo carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-5">
      3. V posebnih primerih lahko spremne listine sestavijo gospodarski subjekti, če imajo ustrezno dovoljenje carinskih organov.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga se v skladu s členom 211(1)(b) carinskega kodeksa zahteva dovoljenje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-5">
      „1. Dovoljenje carinskih organov se zahteva, ko gre za: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-36" title="page-5">
      (b) upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga, razen če je upravljavec skladišč carinski organ.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-5">
      Pogoji, pod katerimi se dovoli uporaba enega ali več postopkov iz prvega pododstavka ali upravljanje skladišč, so določeni v dovoljenju.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 214(1) carinskega kodeksa ureja evidence, ki jih je treba izpolniti v posebnih carinskih postopkih, kamor v skladu s členom 210(b) carinskega zakonika spada tudi hramba v prosti coni: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-5">
      „1. Razen pri postopku tranzita ali če ni določeno drugače, mora imetnik dovoljenja, imetnik postopka in vse osebe, ki opravljajo neko dejavnost v zvezi s hrambo, obdelavo ali predelavo blaga ter prodajo ali nakupom blaga v prostih conah, voditi ustrezne evidence v obliki, ki jo potrdijo carinski organi. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-40" title="page-5">
      Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 215 carinskega zakonika ureja zaključek posebnega postopka, kot je postopek hrambe v prosti coni: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-5">
      „1. V drugih primerih, ki niso postopek tranzita, in brez poseganja v člen 254 je posebni postopek zaključen, ko se blago, dano v postopek, ali oplemeniteni proizvodi dajo v naknadni carinski postopek, ko se to blago ali proizvodi iznesejo s carinskega območja Unije, so uničeni, ne da bi ostali odpadki, ali se v skladu s členom 199 odstopijo državi. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-5">
      2. Carinski organi zaključijo tranzitni postopek, ko lahko na podlagi primerjave podatkov, ki jih ima carinski urad odhoda, in podatkov, ki jih ima carinski namembni urad, ugotovijo, da se je postopek pravilno končal. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-44" title="page-5">
      3. Carinski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da uredijo položaj blaga, katerega postopek ni bil zaključen po predpisanih pogojih. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-45" title="page-5">
      4. Zaključek postopka se izvede v določenem roku, razen če ni določeno drugače.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V členu 7(c) carinskega zakonika je v zvezi s tem navedeno naslednje splošno pooblastilo za Komisijo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-47" title="page-6">
      „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 284, da se določi: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-6">
      (c) vrsto informacij in navedb, ki jih morajo vsebovati evidence iz členov 148(4) in 214(1).“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-4" href="#t-4">4</a>
</span>) (v nadaljevanju: delegirana uredba)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 178(1)(b), (c), (d) in (f) ter (2) in (3) delegirane uredbe določajo:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-51" title="page-6">
      „1. Evidence iz člena 214(1) zakonika vsebujejo naslednje: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-52" title="page-6">
      (b)  številko MRN ali, kadar ta ne obstaja, katero koli drugo številko ali oznako, ki identificira carinske deklaracije, na podlagi katerih je blago dano v posebni postopek, ter, kadar se je postopek zaključil v skladu s členom 215(1) zakonika, informacije o tem, na kak način se je postopek zaključil; 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-53" title="page-6">
      (c)  podatke, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo carinskih dokumentov, ki niso carinske deklaracije, katerih koli drugih dokumentov, ki zadevajo dajanje blaga v posebni postopek, ter vseh drugih dokumentov, ki zadevajo ustrezni zaključek postopka; 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-54" title="page-6">
      (d)  navedbe oznak, identifikacijske številke, število in vrsto tovorkov, količino in običajen trgovski ali tehnični opis blaga in po potrebi identifikacijske oznake zabojnika, potrebne za identifikacijo blaga;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-55" title="page-6">
      (f)  carinski status blaga;
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-56" title="page-6">
      2. Evidence poleg informacij iz odstavka 1 vsebujejo v primeru prostih con naslednje: 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-6">
      (a)  navedbe, ki identificirajo prevozne listine za blago, ki vstopa v proste cone ali jih zapušča; 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-58" title="page-6">
      (b)  navedbe o uporabi ali potrošnji blaga, katerega sprostitev v prosti promet ali začasni uvoz ne bi povzročil uporabe uvozne dajatve ali ukrepov skupne kmetijske ali trgovinske politike, v skladu s členom 247(2) zakonika. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-59" title="page-6">
      3. Carinski organi lahko opustijo zahtevo po predložitvi nekaterih informacij iz odstavkov 1 in 2, kadar to ne vpliva negativno na carinski nadzor in kontrole uporabe posebnega postopka.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-5" href="#t-5">5</a>
</span>) (v nadaljevanju: izvedbena uredba)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kako je treba dokazati carinski status unijskega blaga, izhaja iz člena 199 in naslednjih izvedbene uredbe. Člen 200(1), (3) in (4) izvedbene uredbe pri tem določa: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-62" title="page-7">
      „1. Pristojni carinski urad overi in evidentira dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga iz člena 199(1)(b) in (c) te uredbe, razen za primere iz člena 128(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, ter sporoči glavno referenčno številko teh dokazil zadevni osebi.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-63" title="page-7">
      3. Dokazilo iz odstavka 1 se predloži pristojnemu carinskemu uradu, pri katerem se predloži blago po ponovnem vstopu na carinsko območje Unije, z navedbo glavne referenčne številke. 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-64" title="page-7">
      4. Ta pristojni carinski urad spremlja uporabo dokazila iz odstavka 1, zlasti da bi zagotovil, da se dokazilo ne uporablja za blago, za katero ni bilo izdano.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 211 izvedbene uredbe zadeva dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga za blago, katerega vrednost ne presega 15 000 EUR, in se glasi: </p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-66" title="page-7">
      „V primeru proizvodov, ki imajo carinski status unijskega blaga in katerih vrednost ne presega 15 000 EUR, se lahko carinski status unijskega blaga dokaže s predložitvijo računa ali prevozne listine za to blago, pod pogojem, da se nanaša le na blago s carinskim statusom unijskega blaga.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 226 izvedbene uredbe pojasnjuje glavno referenčno številko in se glasi:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-68" title="page-7">
      „Razen v primerih, ko se carinska deklaracija vloži ustno ali z dejanjem, ki se šteje za carinsko deklaracijo, ali, kadar ima carinska deklaracija obliko vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182 zakonika, carinski organi obvestijo deklaranta o prejemu carinske deklaracije in mu sporočijo glavno referenčno številko za navedeno deklaracijo in datum njenega sprejema. Ta člen se do datumov začetka uporabe avtomatiziranega izvoznega sistema, novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema in posodobitve nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU ne uporablja.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Latvijsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 153(3) Administratīvā procesa likums (zakon o upravnem postopku) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-71" title="page-8">
      „Dejstev, ki se štejejo za dokazana v obrazložitvi pravnomočne sodbe, ni treba ponovno dokazati med obravnavo upravne zadeve, ki se nanaša na iste stranke.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 16(3) in (4) Likums „Par tiesu varu“ (zakon o sodiščih) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-8">
      „(3) V skladu s postopkom, določenim z zakonom, je sodba za sodišče zavezujoča, kadar obravnava druge zadeve v zvezi s to zadevo.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-74" title="page-8">
      (4) Take sodbe imajo moč zakona, so zavezujoče erga omnes in jih je treba obravnavati z enakim spoštovanjem kot zakone.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ministru kabineta 2017. gada 22. augusta noteikumi Nr. 500 ,,Muitas noliktavu, pagaidu uzglabāšanas un brīvo zonu noteikumi“ (odlok Sveta ministrov št. 500 z dne 22. avgusta 2017 o določitvi pravil o carinskih skladiščih, začasni hrambi in prostih conah) v odstavku 77 določa, da mora vsaka oseba, v katere prosti coni se skladišči neunijsko blago, voditi evidenco blaga, skladiščenega v prosti coni. V skladu z odstavkom 78 morajo evidence vsebovati zlasti podatke, ki so navedeni v členu 178(1)(b) in (c) ter (2) Delegirane uredbe 2015/2446. V skladu z odstavkom 79 mora biti v evidenci neunijskega blaga navedena številka carinskega dokumenta ali številka prevozne listine blaga, s katerim je to vstopilo in izstopilo iz proste cone.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">III.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Dejansko stanje in postopek predhodnega odločanja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba „SIA BALTIC CONTAINER TERMINAL“ (v nadaljevanju: tožeča stranka) je imetnica dovoljenja za natovarjanje, raztovarjanje in skladiščenje blaga v prosti coni prostega pristanišča v Rigi ter mora voditi evidenco blaga v navedeni coni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava; v nadaljevanju: davčna uprava) je opravila preverjanje blaga, ki je bilo v prosti coni tožeče stranke, in ugotovila, da je blago v prosti coni v letih 2018 in 2019 trikrat zapustilo navedeno cono, ne da bi bilo dano v naknadni carinski postopek. Zato posebni postopek „proste cone“ ni bil zaključen. Davčna uprava je iz tega sklepala, da je bilo navedeno blago dejansko odstranjeno izpod carinskega nadzora, zaradi česar so tožeči stranki na podlagi člena 79(1)(a) in (3)(a) carinskega zakonika (tudi) nastali carinski dolgovi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zadevno blago je bilo izročeno za izstop iz proste cone na podlagi prevoznih listin CMR, na katerih je bil naveden carinski status blaga kot „unijskega blaga“ („C“). To je potrdil uradnik carinskega organa s carinskim žigom in svojim podpisom ter je bilo skladno z obstoječo, čeprav zakonsko ne izrecno določeno prakso. Nato je davčna uprava pregledala carinski status blaga pred njegovim izstopom iz pristanišča in ga navedla v prevoznih listinah. Vendar so uradniki carinskega organa po tem, ko je blago zapustilo prosto cono, ugotovili, da nimajo dokumentov, ki bi upravičevali spremembo carinskega statusa spornega blaga iz „neunijskega blaga“ („N“) v „unijsko blago“ („C“).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Z odločbo davčne uprave z dne 19. julija 2019 je bila tožeči stranki naložena obveznost, da v državno blagajno vplača uvozne dajatve in tudi davek na dodano vrednost skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je tako zoper navedeno odločbo vložila tožbo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Administratīvā apgabaltiesa (regionalno upravno sodišče, Latvija) je tožbo zavrnilo. Menilo je, da zgolj žigosanje in podpis prevozne listine CMR ne moreta potrditi carinskega statusa blaga kot unijskega blaga, ki je bilo uvoženo kot neunijsko blago. Iz same prevozne listine CMR ni bilo razvidno, v kateri naknadni carinski postopek je bilo dano blago. Za spremembo statusa blaga je potrebna deklaracija z glavno referenčno številko (Master Reference Number; v nadaljevanju in tudi doslej: številka MRN) ali prevozna listina CMR, na kateri bi bila carinski žig in številka MRN. Tega pa ni bilo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka je zoper navedeno sodbo pri Augstākā tiesa (Senāts) (vrhovno sodišče, Latvija) vložila kasacijsko pritožbo. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka meni, da dogodek iz člena 79(1)(a) in (3)(a) carinskega zakonika ni bil izpolnjen, posledično pa carinski dolg ni nastal. Trdi, da je vodila evidence, ki se zahtevajo na podlagi dovoljenja, ki ga izda davčna uprava, in blago prevozniku izročila na podlagi predloženih prevoznih listin CMR. V skladu z običajno prakso davčne uprave je bilo na njih mogoče videti status blaga, ki ga je navedel uradnik carinskega organa – kot unijskega blaga –, podpis uradnika carinskega organa in carinski žig. Zato je lahko sklepala, da je bilo sproščeno v prosti promet. S tem je bil tudi posebni postopek „proste cone“ zaključen.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Istočasno je tožeča stranka pri Rīgas apgabaltiesas Krimināllietu kolēģija (regionalno sodišče v Rigi, oddelek za kazenske zadeve) izpodbijala naložitev upravne sankcije za ista ravnanja. S sodbo z dne 5. februarja 2021 je navedeno sodišče upravno sankcijo odpravilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni kršila pravil carinskega postopka in je ravnala v skladu z običajno prakso carinskih organov. Zlasti pa davčni upravi ni uspelo navesti pravnih predpisov, na podlagi katerih bi morala tožeča stranka preveriti druge podatke v zvezi z veljavnostjo spremembe statusa blaga, ki presegajo potrdilo, predloženo s strani carinskih organov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z navedbami predložitvenega sodišča je bila v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari običajna praksa davčne uprave, da so uradniki carinskega organa, preden je blago zapustilo prosto cono, preverili carinski status in na različnih izvoznih dokumentih (praviloma prevozni listini CMR) vnesli ustrezne zaznambe (carinski status blaga, žig mejne kontrolne točke in podpis uradnika carinskega organa). Tudi sedanji postopek določa, da uradnik carinskega organa sam potrdi spremembo carinskega statusa blaga in da tožeča stranka s tem, ko zaupa v podatke, ki jih je predložil, zaključi posebni postopek „proste cone“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Augstākā tiesa (Senāts) (vrhovno sodišče, Latvija) je zato prekinilo postopek in Sodišču v okviru postopka predhodnega odločanja na podlagi člena 267 PDEU predložilo teh pet vprašanj:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-87" title="page-10">
      1. Ali člen 178(1)(b) in (c) Delegirane uredbe 2015/2446 v povezavi s členom 214(1) carinskega zakonika Unije omogoča, da se posebni postopek „proste cone“ zaključi, ne da bi bila v elektronski sistem evidence vnesena glavna referenčna številka (številka MRN), ki identificira carinsko deklaracijo, v skladu s katero je blago dano v naknadni carinski postopek?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-88" title="page-10">
      2. Ali člena 214(1) in 215(1) carinskega zakonika Unije ter člen 178(1)(b) in (c) Delegirane uredbe 2015/2446 imetniku posebnega postopka „proste cone“ omogočajo, da navedeni postopek zaključi zgolj na podlagi zaznambe uradnika carinskega organa na prevozni listini blaga (prevozna listina CMR), ki se nanaša na njegov carinski status, ne da bi sam preveril veljavnost carinskega statusa navedenega blaga?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-89" title="page-10">
      3. Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: katera stopnja preverjanja v skladu s členoma 214(1) in 215(1) carinskega zakonika Unije ter člena 178(1)(b) in (c) Delegirane uredbe 2015/2446 zadostuje za ugotovitev, da je bil posebni postopek „proste cone“ pravilno zaključen?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-90" title="page-10">
      4. Ali ima lahko imetnik posebnega postopka „proste cone“ legitimno pričakovanje na podlagi potrdila carinskih organov, da se je carinski status blaga spremenil iz „neunijskega blaga“ v „unijsko blago“, čeprav na tem potrdilu niso navedeni niti razlog za to spremembo statusa niti podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče ta razlog preveriti?
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-91" title="page-10">
      5. Če je odgovor na četrto vprašanje nikalen: ali je ob upoštevanju načela pravnomočnosti, ki ga določata nacionalno pravo in pravo Unije, mogoče šteti za razlog za oprostitev carinskega dolga, ki je nastal na podlagi člena 79(1)(a) in (3)(a) carinskega zakonika Unije, to, da je bilo v drugi zadevi pred nacionalnim sodiščem v pravnomočni sodbi razsojeno, da imetnik carinskega postopka v skladu s postopki, ki so jih določili carinski organi, ni storil nobene kršitve v zvezi s carinskim postopkom „proste cone“?
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V postopku pred Sodiščem so tožeča stranka, Latvija in Evropska komisija predložile pisna stališča. Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da se ustna obravnava ne opravi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">IV.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravna presoja</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pet vprašanj za predhodno odločanje v bistvenem zadeva dva sklopa. Prva tri vprašanja se nanašajo na carinsko obveznost imetnika dovoljenja v zvezi evidentiranjem in preverjanjem za posebni postopek proste cone (v nadaljevanju: imetnik proste cone), ki je odobril iznos neunijskega blaga, ki se je skladiščilo v njej (točka A.). Nasprotno pa se peto vprašanje nanaša na razširitev v nacionalnem pravu zahtevane pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo – verjetno v nasprotju s pravom Unije – razsojeno, da obveznost imetnika proste cone v zvezi s skrbim preverjanjem ni bila kršena (točka B.2.). Pred njim pa je četrto vprašanje o varstvu legitimnih pričakovanj imetnika proste cone, ki je sledil dosedanji praksi davčne uprave v državi članici, čeprav naj bi bila ta praksa v nasprotju s pravom Unije (točka B.1.).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">A.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razlaga carinskega zakonika Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki kot imetnici proste cone je bil obračunan dolg, nastal pri uvozu (v nadaljevanju: carinski dolg). Carinski dolg imetnika proste cone temelji na členu 79(1)(a) carinskega zakonika. Določi se glede na neizpolnjevanje obveznosti, ki so določene v carinskih predpisih za vnos neunijskega blaga na carinsko območje Unije. Ali je bilo mogoče carinski dolg deklaranta, ki je nastal s sprostitvijo blaga v prosti promet, medtem izterjati, Sodišču ni znano. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Imetnik proste cone ima sicer posebne obveznosti (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-6" href="#t-6">6</a>
</span>), neizpolnitev katerih lahko povzroči nastanek carinskega dolga. Ta pa le dodatni, solidarni (glej člen 84 carinskega zakonika) carinski dolg, nastal zaradi neizpolnitve lastne obveznosti, zaradi česar je treba zagotoviti pravilno izterjavo carinskega dolga. (Prvotni) carinski dolg deklaranta (člen 77(3) carinskega zakonika) obstaja še naprej. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost evidentiranja številke MRN</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeča stranka ni evidentirala številke MRN in je vnesla v elektronski sistem. S svojim prvim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali sta bila evidentiranje in vnos številke MRN v skladu s pravom Unije obvezna, tako da opustitev pomeni kršitev obveznosti tožeče stranke, ki je potrebna za obračun carinskega dolga. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odločilno vprašanje je torej, ali mora imetnik proste cone vedno evidentirati številko MRN, da bi se – poleg carinskega dolga deklaranta – izognil nastanku lastnega carinskega dolga iz člena 79(1)(a) in (3) carinskega zakonika. Člen 214(1) carinskega kodeksa ureja evidence, ki jih je treba izpolniti v posebnih carinskih postopkih. Med posebne postopke spada v skladu s členom 210(b) carinskega zakonika spada tudi hramba v prosti coni.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 214(1) carinskega zakonika mora „imetnik postopka“ (tu postopka proste cone) voditi ustrezne evidence v obliki, ki jo potrdijo carinski organi. Evidence vsebujejo informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga se v skladu s členom 211(1)(b) carinskega kodeksa zahteva dovoljenje organov. Praviloma izhajajo iz navedenega dovoljenja konkretne obveznosti vodenja evidenc za dokumentiranje in nadziranje zaključka tega posebnega postopka z dajanjem blaga v drug carinski postopek (pogosto sprostitev v prosti promet – člen 77(1)(a) carinskega zakonika). Vendar iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, kakšna je oziroma je bila točna vsebina dovoljenja tožeče stranke v obravnavani zadevi.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poleg obveznosti vodenja evidenc, ki lahko izhajajo iz dovoljenja, se s členom 7(c) carinskega zakonika na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki urejajo vrsto informacij in podrobnosti, ki jih je treba vključiti v evidence v skladu s členom 214(1) carinskega zakonika. V skladu s tem člen 178(1)(b) delegirane uredbe določa, da morajo evidence v skladu s členom 214 carinskega zakonika vsebovati „številko MRN ali, kadar ta ne obstaja, katero koli drugo številko ali oznako, ki identificira carinske deklaracije, na podlagi katerih je blago dano v posebni postopek, ter, kadar se je postopek zaključil v skladu s členom 215(1) zakonika, informacije o tem, na kak način se je postopek zaključil“. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Že to kaže, da številke MRN ni nujno treba evidentirati. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po eni strani se člen 178(1)(b) delegirane uredbe v prvi možnosti nanaša le na številko MRN, ki identificira carinske deklaracije, „na podlagi katerih je blago dano v posebni postopek“. Za dajanje blaga v posebni postopek proste cone vložitev carinske deklaracije ni potrebna (glej člen 158(1) carinskega zakonika). Zato je lahko tu s tem mišljeno le dajanje blaga v naknadni posebni postopek. Vendar tu blago ni bilo dano v naknadni posebni postopek (iz naslova VII carinskega zakonika), temveč v „običajni“ postopek iz naslova VI carinskega zakonika (sprostitev blaga v prosti promet). Za navedeni primer člen 178(1)(b), prva možnost, delegirane uredbe ne zahteva evidentiranja številke MRN.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po drugi strani pa člen 178(1)(b) delegirane uredbe sam določa, da se številka MRN ne dodeli pri vsaki carinski deklaraciji. To potrjuje člen 226 izvedbene uredbe. V skladu z njim morajo carinski organi carinskemu deklarantu (ne: imetniku proste cone) sicer načeloma takšno številko MRN sporočiti za njegovo carinsko deklaracijo. Vendar pa to ne velja niti za vsako carinsko deklaracijo niti pred datumi začetka uporabe avtomatiziranega izvoznega sistema, novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema in posodobitve nacionalnih sistemov uvoza iz Priloge k Izvedbenemu sklepu 2014/255/EU. Sodišče ni bilo obveščeno, ali je v obravnavani zadevi sploh šlo za to.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker davčni organi carinskemu deklarantu (in ne imetniku proste cone) sporočijo številko MRN, člen 178(1)(b) delegirane uredbe izrecno zahteva, da imetnik proste cone evidentira navedeno številko le, če je na voljo. V nasprotnem primeru izpolni svoje obveznosti vodenja evidenc, če evidentira drugo številko ali oznako, ki identificira blago. Zato carinski zakonik in delegirana uredba – kot pravilno navaja tudi Komisija – ne zahtevata obveznega evidentiranja številke MRN. To velja predvsem takrat, ko vlago ni bilo dano v posebni postopek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">K temu je treba dodati še določbo člena 178(3) delegirane uredbe. V skladu z njo lahko carinski organi opustijo zahtevo po predložitvi nekaterih informacij iz odstavkov 1 in 2. Pravo Unije torej ne obvezuje k evidentiranju številke MRN. Namesto tega je odločilno, ali je bilo tako evidentiranje opuščeno na podlagi nacionalnega prava (ki zavezuje carinske organe) ali ga je opustil sam nacionalni carinski organ. Če je odgovor pritrdilen, manjkajoča evidenca ne more utemeljiti carinskega dolga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Takšno opustitev je bilo mogoče videti tudi v obravnavani zadevi, na primer v ustaljeni upravni praksi latvijskih carinskih organov, kot jo je sporočilo predložitveno sodišče. Po navedbah predložitvenega sodišča je bila namreč v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari običajna praksa davčne uprave, da so uradniki carinskega organa, preden je blago zapustilo prosto cono, preverili carinski status in na različnih izvoznih dokumentih (praviloma prevozni listini CMR) vnesli ustrezne zaznambe (carinski status blaga, žig mejne kontrolne točke in podpis uradnika carinskega organa). To je očitno zadostovalo za dotedanje obveznosti vodenja evidenc.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije ne določa nobenih posebnih pogojev za takšno opustitev. Zato je mogoča tudi implicitna opustitev zahteve po vodenju evidenc v skladu s členom 178(1)(b) delegirane uredbe. To velja še toliko bolj, ker carinskemu pravu – kot množičnemu postopku – implicitne izjave niso tuje. V skladu s členom 158(2) carinskega zakonika v povezavi s členom 135 in naslednjimi ter členom 141 delegirane uredbe obstaja celo možnost predložitve ustnih ali implicitnih carinskih deklaracij. Ali je ustaljena upravna praksa – kot jo opisuje predložitveno sodišče – pomeni izrecno ali implicitno opustitev davčne uprave, je vprašanje presoje dejanskega stanja, za katero je pristojno izključno navedeno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Odgovor na prvo vprašanje se zato glasi, da člen 214 carinskega zakonika v povezavi s členom 178 delegirane uredbe od imetnika proste cone ne zahteva nujno in ne v vsakem primeru, da evidentira številko MRN, da bi izpolnil svoje v navedenem členu predpisane obveznosti vodenja evidenc. Namesto tega carinskim organom omogoča, da izrecno ali implicitno odobrijo drugačne oblike evidentiranja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaključek postopka proste cone </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V prvem vprašanju predložitveno sodišče nadalje sprašuje, ali člen 214 carinskega zakonika omogoča zaključek posebnega postopka, ne da bi bila evidentirana številka MRN. To se nanaša na drugo možnost glede obveznosti vodenja evidenc, navedenih v členu 178(1)(b) delegirane uredbe. V skladu z njim je treba evidentirati tudi informacije o tem, na kak način se je postopek zaključil.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaključek posebnega carinskega postopka (tu postopek proste cone) v skladu s členom 215 carinskega zakonika je treba razlikovati od zgoraj obravnavanega spoštovanja obveznosti vodenja evidenc v skladu s členom 214 carinskega zakonika  Zaključen je namreč takrat, ko je bilo blago dano v naknadni carinski postopek. Tu je bilo blago sproščeno v prosti promet (naslov VI carinskega zakonika), njegov status pa ni bil spremenjen z neunijskega blaga v unijsko blago.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">50.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Davčna uprava pa preprosto ne ve več, zakaj se je to zgodilo. Iz pisnih stališč Latvije ni razvidno, zakaj bi uradnik carinskega organa na prevozni listini CMR sploh označil „C“ (za unijsko blago), jo žigosal in podpisal, če naj bi bilo to blago še naprej neunijsko blago. Vsekakor je bilo blago po preverjanju prepuščeno osebi. Ali je bila navedena prepustitev utemeljena (zlasti ali obstaja ustrezna carinska deklaracija) in ali je carinski deklarant nastali carinski dolg poravnal, pa je za zaključek „postopka proste cone“ neupoštevno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">51.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kako mora imetnik proste cone voditi ustrezne evidence, pravo Unije nenazadnje ne predpisuje (glej zgoraj točko 35 in naslednje). Konec koncev je vprašanje, ali je bil posebni postopek proste cone zaključen z evidentiranjem prevozne listine CMR, na kateri sta bila žig in podpis davčne uprave, odvisno od nacionalne pravne podlage (vsebina dovoljenja oziroma oprostitev od določenih obveznosti vodenja evidenc s strani davčne uprave). To lahko zato presodi le predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">52.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Če iz stalne prakse izhaja, da je bilo blago prepuščeno, status blaga kot unijskega blaga na prevozni listini CMR pa potrjen z žigom in s podpisom davčnega uradnika, in se to dogaja le v primerih sprostitve blaga v prosti promet, se zdi, da dokumentacija te prevozne listine zadostuje tudi za dokumentiranje zaključka posebnega postopka proste cone s sprostitvijo blaga v prosti promet. Vključuje lahko izrecno ali implicitno opustitev morebitnih nadaljnjih zahtev glede dokazovanja, ki je dopustna na podlagi prava Unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost in stopnja preverjanja v zvezi z veljavnostjo carinskega statusa blaga (drugo in tretje vprašanje)?</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">53.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S svojim drugim in tretjim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali člen 214(1) in člen 215(1) carinskega zakonika imetniku proste cone omogočata zaključek postopka proste cone, ne da bi sam preveril veljavnost carinskega statusa blaga oziroma kakšna je stopnja ustrezne obveznosti preverjanja. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">54.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ozadje navedenega vprašanja je, da je mogoče blago dati v prosto cono brez carinske deklaracije, da bi ga nato carinski deklarant praviloma s carinsko deklaracijo dal v naknadni carinski postopek. Pri tem se lahko v prosti coni skladišči na primer raznovrstno blago (unijsko blago in tudi neunijsko blago) (glej člen 177 delegirane uredbe). Večinoma je blago, ki se skladišči v prosti coni, nato dano v naknadne posebne carinske postopke (naslov VII carinskega zakonika – kot na primer postopek začasnega uvoza ali oplemenitenja) ali tudi v splošni carinski postopek (sprostitev blaga v prosti promet – naslov VI carinskega zakonika). To poteka s carinsko deklaracijo (člen 158(1) carinskega zakonika), ki jo vloži tretja oseba (tj. praviloma ne imetnik proste cone).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">55.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odločilno vprašanje o obveznostih preverjanja oziroma stopnji preverjanja za imetnika proste cone je pri tem pomembno, da carinsko deklaracijo v skladu s členom 188 carinskega zakonika preverja izključno carinski organ. Ta lahko v skladu s členom 189 carinskega zakonika opravi pregled blaga itd. Nasprotno pa v carinskem zakoniku obveznosti preverjanja za imetnika proste cone niso navedene. Tudi prepustitev blaga v skladu s členom 194 carinskega zakonika opravljajo izključno carinski organi (in ne posameznik), če je izpolnjen pogoj za dajanje blaga v zadevni postopek. V skladu s členom 195(1) carinskega zakonika se blago deklarantu pri tem prepusti šele takrat, ko je plačan nastali carinski dolg ali predloženo zavarovanje. Zdi se, da je v Latviji carinski organ v praksi blago prepustil z žigosanjem in podpisom prevozne listine CMR.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">56.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V nasprotju s tem posebni postopek proste cone urejajo člen 210 in naslednji carinskega zakonika. Vendar obveznosti preverjanja vsebinske pravilnosti carinske deklaracije tretje osebe iz tega oddelka prav tako ni mogoče razbrati. Namesto tega so v členu 214 carinskega zakonika navedene že zgoraj (o tem točka 35 in naslednje) navedene obveznosti vodenja evidenc. Člen 215 carinskega zakonika ureja, kdaj je posebni postopek (kot je postopek proste cone) zaključen, pri čemer naj bi bil glavni razlog za zaključek dajanje blaga v naknadni carinski postopek.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">57.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 214(1), drugi stavek, carinskega zakonika pa jasno določa, da evidence vsebujejo (morajo vsebovati) tiste informacije in navedbe, ki carinskim organom omogočajo nadzor nad zadevnim postopkom, zlasti glede identifikacije blaga, danega v navedeni postopek, njegovega carinskega statusa in gibanja. Nasprotno pa člen 214 carinskega zakonika prav tako malo govori o veljavnosti carinskega statusa ali preverjanju navedene veljavnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">58.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi iz tega sledi, da je treba o carinskem statusu voditi le evidence, ne pa, da bi bilo treba preveriti vsebinsko pravilnost navedenega statusa. V tem smislu so spet bistvene – zdi se, da je Komisija to spregledala – obveznosti dokazovanja, ki veljajo v Latviji. Če je davčna uprava (izrecno ali implicitno) opustila nadaljnja dokazila razen prevozne listine CMR z žigom o statusu blaga in s podpisom uradnika carinskega organa (člen 178(3) delegirane uredbe), potem tudi ni nadaljnjih obveznosti dokazovanja in sploh pa ne nadaljnjih obveznosti preverjanja. O tem, ali to drži, lahko odloči le predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">59.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tožeči stranki zato ni bilo treba preveriti, zakaj je bila prevozna listina CMR žigosana in zakaj so carinski organi blago na njej prijavili kot unijsko blago. Pomisleki se porajajo tudi glede tega, da lahko navedeno preverjanje učinkovito izvede. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">60.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Carinski status blaga izhaja namreč iz carinske deklaracije druge osebe, ki jo morajo preveriti carinski organi. Če je bilo blago nato na podlagi odločitve carinskega organa sproščeno v prosti promet, se njegov status ni spremenil z neunijskega blaga v unijsko blago. To je očitno (glej četrto vprašanje predložitvenega sodišča) tu potrdil uradnik carinskega organa z žigom in s podpisom na prevozni listini CMR  Zdi se, da ni niti zahtevano niti mogoče, da drug posameznik to še enkrat preveri. Tudi v tem postopku po navedbah predložitvenega sodišča in pisnih navedbah tožeče stranke spremembo statusa v elektronskem sistemu tožeče stranke izvede izključno davčna uprava, ne da bi tožeča stranka lahko preverila pravilnost.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">61.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonitost, predvsem pa veljavnost upravne odločbe običajno preverja drug (višji) organ ali sodišče, ne pa posameznik. Če ni indicev, da so bila predložena dokazila – v tem primeru o statusu blaga – ponarejena, carinski zakonik imetniku proste cone ne nalaga nobene obveznosti preverjanja, ali je carinski status blaga res „veljaven“, , ki presega obveznosti vodenja evidenc.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">62.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugo in tretje vprašanje je zato treba odgovoriti, da zaključek posebnega carinskega postopka „proste cone“ od imetnika proste cone ne zahteva, da sam preveri veljavnost statusa blaga, ki ga je potrdila davčna uprava. Drugače lahko velja, če obstajajo indici, da je bilo potrdilo ponarejeno. Kakšen mora biti videz navedenega potrdila in kako je treba dokazati status sproščenega blaga, navsezadnje izhaja iz – ker lahko carinski organi v skladu s členom 178(3) delegirane uredbe opustijo zahtevo po predložitvi nekaterih informacij – nacionalne pravne podlage.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">B.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Podredno: Varstvo legitimnih pričakovanj in razširitev pravnomočnosti (četrto in peto vprašanje)</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">63.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">S četrtim in petim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je tožeča stranka upravičena vsaj do varstva legitimnih pričakovanj (če blago ne bi bilo unijsko blago in bi to morala preveriti, preden je odobrila iznos blaga iz proste cone). To po eni strani podpira dejstvo, da je davčna uprava z žigom in s podpisom na prevozni listini CMR potrdila status blaga kot unijskega blaga. Po drugi strani pa je drugo sodišče s pravnomočno sodbo že razsodilo, da neizpolnjevanja v skladu s členom 79 carinskega zakonika ni bilo. Tako neizpolnjevanje pa je pogoj za (dodaten) carinski dolg imetnika proste cone. Zato bi lahko bila tudi pravnomočnost navedene odločbe v nasprotju z obračunom carinskega dolga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">64.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obe vprašanji pa se postavljata le, če kršitev zahtev glede dokazovanja iz člena 214 carinskega zakonika v povezavi s členom 178 delegirane uredbe sploh obstaja. To je na podlagi člena 178(3) delegirane uredbe spet odvisno od tedanje odločitve latvijskega carinskega organa o obsegu obveznosti dokazovanja. Kot je navedeno zgoraj (točka 44 in naslednje), je bila stalna praksa carinskih organov, da so opuščali zahteve po nadaljnjih dokazilih, tako da je obstoj dodatnega carinskega dolga tožeče stranke bolj maloverjeten. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">65.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zgoraj navedeni vprašanji se postavljata le, če bi Sodišče prišlo do nasprotnega sklepa ali če bi predložitveno sodišče vendarle domnevalo, da je tožeča stranka kršila carinske obveznosti. Zato ju bom proučila le podredno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Varstvo legitimnih pričakovanj ob upravni praksi, ki je v nasprotju s pravom Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">66.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo varstva legitimnih pričakovanj je del pravnega reda Unije in ga morajo upoštevati vsi nacionalni organi, pristojni za izvajanje prava Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-7" href="#t-7">7</a>
</span>). Nacionalni organi morajo torej pri izvajanju določb carinskega zakonika in delegirane uredbe spoštovati načelo varstva legitimnih pričakovanj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">67.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar se na načelo varstva legitimnih pričakovanj ni mogoče sklicevati zoper jasno določbo besedila prava Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-8" href="#t-8">8</a>
</span>). Tu ne gre za tak jasen predpis, iz katerega je jasno razvidno, da je morala tožeča stranka evidentirati številko MRN ter da žig in podpis davčne uprave ne zadostujeta. Prav tako ne gre za jasen predpis, v skladu s katerim mora imetnik proste cone preveriti razlog za spremembo statusa blaga (glej zgoraj točko 35 in naslednje.). Poleg tega je eno nacionalno sodišče že razsodilo, da navedene obveznosti niso bile kršene, drugo pa ni prepričano, zato Sodišče prosi za pomoč pri razlagi. Tudi če bi Sodišče prišlo do drugačnega sklepa, v nobenem primeru ne bi bilo mogoče govoriti o „jasni določbi“ v smislu zgoraj navedene sodne prakse.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">68.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato pride tu v poštev varstvo legitimnih pričakovanj na podlagi prava Unije. To zahteva, da ravnanje upravnih organov ustvarja tudi razumno in upravičeno pričakovanje razumnega in preudarnega gospodarskega subjekta (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-9" href="#t-9">9</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">69.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Videti je, da je tudi v obravnavani zadevi tako. Tožeča stranka je očitno zaupala, da je svoje obveznosti vodenja evidenc izpolnila, ko evidentira prevozno listino CMR, na kateri je carinski organ po preverjanju z žigom in podpisom navedel status blaga, in da je bilo na podlagi tega blago dano v naknadni carinski postopek (tu sprostitev v prosti promet). S tem je bil po njenem mnenju postopek proste cone pravilno zaključen. To zaupanje temelji na – kot navaja predložitveno sodišče – ustaljeni upravni praksi latvijskih davčnih organov, ki je bila verjetno posledica potreb množičnega postopka. Ustavljena upravna praksa, ki – kot je navedeno zgoraj – ni v očitnem nasprotju s pravom Unije, lahko ustvarja razumna in upravičena pričakovanja, da se od navedene prakse retroaktivno ne bo odstopalo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">70.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da lahko ustaljena upravna praksa, v skladu s katero se po preverjanju carinskih organov na prevozni listini CMR z žigom in s podpisom navede status blaga, in ki je v preteklosti vedno omogočala učinkovit zaključek postopka proste cone, ustvarja legitimna pričakovanja. To velja tudi, če na dokumentu razlog za spremembo statusa ni podrobneje naveden. To vsekakor ne pomeni očitne kršitve prava Unije, saj slednje dopušča, da nacionalni carinski organi določijo drugačne zahteve glede dokazovanja (glej zgoraj točko 44 in naslednje).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Razširitev pravnomočnosti odločbe, ki je v nasprotju s pravom Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">71.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče s petim vprašanjem, na katerega je treba prav tako odgovoriti le podredno, v bistvu sprašuje, ali je lahko načelo pravnomočnosti v nasprotju z obračunom carinskega dolga na podlagi člena 79(1)(a) in (3)(a) carinskega zakonika. </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">72.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ozadje tega je, da je bilo v upravnem prekrškovnem postopku tožeče stranke že pravnomočno razsojeno, da carinske obveznosti niso bile kršene. V navedenem postopku je bila očitno udeležena tudi davčna uprava. V skladu z veljavnim nacionalnim pravom dejstev, ki se štejejo za dokazana v obrazložitvi pravnomočne sodbe, ni treba ponovno dokazati med obravnavo upravne zadeve, ki se nanaša na iste stranke (člen 153(3) zakona o upravnem postopku). Poleg tega je sodba za sodišče zavezujoča, kadar obravnava druge zadeve v zvezi s to zadevo (člen 16(3) in (4) zakona o sodiščih). Ker je predhodno sodišče s pravnomočno sodbo razsodilo, da obveznosti v skladu s carinskim zakonikom niso bile kršene, predložitveno sodišče meni, da ne more obračunati carinskega dolga, pogoj za katerega je kršitev obveznosti iz carinskega zakonika.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">73.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Načelo pravnomočnosti je pomembno v pravu Unije in tudi v nacionalnih pravnih redih. Za zagotovitev stabilnosti prava in pravnih razmerij ter učinkovitega izvajanja sodne oblasti je namreč pomembno, da sodnih odločb, ki so postale pravnomočne po tem, ko so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ali po tem, ko so se iztekli roki zanje, ni več mogoče izpodbijati (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-10" href="#t-10">10</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">74.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato pravo Unije nacionalnega sodišča ne obvezuje, da ne uporabi nacionalnih postopkovnih pravil, v skladu s katerimi postane sodna odločba pravnomočna, čeprav bi bilo tako mogoče odpraviti nacionalni položaj, ki s tem pravom ni združljiv (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-11" href="#t-11">11</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">75.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zaradi neobstoja predpisov v skladu s pravom Unije na tem področju morajo v skladu z načelom procesne avtonomije držav članic nacionalni pravni redi navedenih držav članic določiti načine učinkovanja pravnomočnosti. Vendar pa ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki urejajo podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), niti ne smejo biti urejena tako, da bi dejansko onemogočila ali pretirano otežila izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije (načelo učinkovitosti) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-12" href="#t-12">12</a>
</span>). Vendar je slednje v obravnavani zadevi upoštevno le v delno. Kajti v obravnavani zadevi z razširitvijo pravnomočnosti sodbe (ki je morda v nasprotju s pravom Unije) v škodo države članice posamezniku ne bi bilo oteženo uveljavljanje njegovih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">76.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa bi bilo načelo učinkovitosti v skladu nacionalnim pravom v nasprotju z načelom pravnomočnosti, če bi bila pravnomočna odločba, ki je v nasprotju s pravom Unije, zavezujoča tudi za nadaljnja obdobja, ki sploh niso bila predmet pravnomočne sodbe, saj potem tudi v prihodnje ne bi bilo mogoče popraviti stanja, ki je v nasprotju s pravom Unije (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-13" href="#t-13">13</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">77.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar pa v obravnavani zadevi – drugače kot očitno meni Komisija – ne gre za to. S tem se pravnomočnost sodbe ne razširja na nadaljnja obdobja v prihodnosti in s tem ne preprečuje, da bi se v prihodnosti popravilo stanje, ki je v nasprotju s pravom EU. Namesto tega se za isto obdobje s prekrškovnega prava na carinsko pravo prenese izključno pravnomočnost sodbe v zvezi s pravno presojo določenega ravnanja (kršitev obveznosti skrbnega preverjanja s strani imetnika proste cone). Gre torej za pravno presojo enakega ravnanja (enakega časovnega obdobja), ki je odločilna za naložitev upravne sankcije in tudi za obračun carinskega dolga.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">78.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Obveznost držav članic v skladu s pravom EU, da določijo odvračilne upravne sankcije, ne posega na primer v pravnomočnost (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-14" href="#t-14">14</a>
</span>). Glede oprostilne kazenske sodbe, ki je bila v skladu z nacionalnim pravom pravnomočna glede na postopek za naložitev upravne sankcije, v katerem je šlo za isto kaznivo dejanje kot v kazenski sodbi, v skladu s pravom Unije enako kot v obravnavani zadevi glede oprostilne sodbe v upravnem prekrškovnem postopku ne obstajajo pomisleki (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-15" href="#t-15">15</a>
</span>). Tudi v obravnavanem primeru obveznost obračuna carinskega dolga ne more zahtevati posega v pravnomočnost sodbe, če gre za isto ravnanje in če nacionalno pravo določa takšno razširitev pravnomočnosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">79.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker v obeh primerih sodišče države članice v kontradiktornem postopku odloča o obstoju kršitve carinskih obveznosti in ker sta v obeh postopkih verjetno udeleženi celo isti stranki (tožeča stranka in davčni organ), bi nasprotno stališče verjetno povzročilo težave z načelom ne bis in idem (člen 50 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah) (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-16" href="#t-16">16</a>
</span>).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">80.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nasprotno pa se je odločitev Sodišča v zadevi Avio Lucos (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-17" href="#t-17">17</a>
</span>) nanašala na popolnoma drugačen primer. V obravnavani zadevi je Sodišče ugotovilo kršitev načela učinkovitosti, ker je bila sodna odločba v upravnem postopku v škodo tožnika razširjena tudi na civilne postopke in vse odločitve o istem pravnem razmerju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">81.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tudi odločitev Sodišča v zadevi CRPNPAC in Vueling Airlines, s katero je bila zavrnjena možnost, da bi se pravnomočnost kazenske sodbe v škodo posameznika, s katero je kršeno pravo Unije, razširila na civilno pravo v zvezi z drugimi osebami, se je nanašala na drugačen položaj (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-18" href="#t-18">18</a>
</span>). V obravnavani zadevi namreč ne gre za to, da bi bila sodba v škodo posameznika, s katero je kršeno pravo Unije, zanj zavezujoča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">82.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato pravo unije ne nasprotuje temu, da nacionalno načelo pravnomočnosti prepreči obračun carinskega dolga, nastalega zaradi neizpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 79(1)(a) carinskega zakonika, če je nacionalno sodišče v okviru prekrškovnega postopka s pravnomočno sodbo že razsodilo, da carinske obveznosti v enakem obdobju niso bile kršene.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">V.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">83.</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Augstākā tiesa (Senāts) (vrhovno sodišče, Latvija), odgovori:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-154" title="page-21">
      1. Člen 214 Uredbe (EU) št. 952/2013 v povezavi s členom 178 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 od imetnika proste cone ne zahteva, da za izpolnitev svojih obveznosti vodenja evidenc in zaključek posebnega postopka proste cone v vsakem primeru evidentira številko MRN.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-155" title="page-21">
      2. Vprašanje o tem, ali se lahko postopek proste cone zaključi z evidentiranjem prevozne listine CMR, na kateri sta žig in podpis davčne uprave, je odvisno od vsebine dovoljenja oziroma oprostitve od določenih obveznosti vodenja evidenc s strani davčne uprave. To lahko zato presodi le predložitveno sodišče.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-156" title="page-21">
      3. Zaključek posebnega postopka proste cone od imetnika proste cone ne zahteva, da sam preveri veljavnost statusa blaga, ki ga je potrdila davčna uprava, če ni indicev, da je bilo zadevno potrdilo ponarejeno. Kakšen mora biti videz navedenega potrdila in kako je treba dokazati status sproščenega blaga, izhaja iz – ker lahko carinski organi v skladu s členom 178(3) Delegirane uredbe 2015/2446 opustijo zahtevo po predložitvi nekaterih informacij – nacionalne pravne podlage.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-157" title="page-21">
      4. Ustaljena upravna praksa, v skladu s katero se po preverjanju davčnih organov na prevozni listini CMR z žigom in s podpisom navede status blaga, in ki je v preteklosti vedno omogočala učinkovit zaključek postopka proste cone, lahko ustvarja legitimna pričakovanja, čeprav na dokumentu razlog za spremembo statusa blaga ni podrobneje naveden. To vsekakor ne pomeni očitne kršitve jasnih določb carinskega zakonika, saj ta dopušča drugačne zahteve glede dokazovanja. 
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-158" title="page-21">
      5. Pravo unije ne nasprotuje temu, da nacionalno načelo pravnomočnosti prepreči obračun carinskega dolga, nastalega zaradi neizpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 79(1)(a) Uredbe št. 952/2013, če je nacionalno sodišče v okviru prekrškovnega postopka s pravnomočno sodbo že razsodilo, da carinske obveznosti v enakem obdobju z enakim ravnanjem niso bile kršene.
    </p>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">1</a>
</span>) Jezik izvirnika: nemščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">2</a>
</span>) Navedena okrajšava pomeni „Convention relative au contrat de transport international de marchandises par route“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-3" href="#c-3">3</a>
</span>) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (prenovitev) v različici z dne 14.12.2016 (UL L 269, 23.12.2016).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-4" href="#c-4">4</a>
</span>) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL 2015, L 343, str. 1).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-5" href="#c-5">5</a>
</span>) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, L 343, str. 558).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-6" href="#c-6">6</a>
</span>) Tako na primer morda sodba z dne 6. septembra 2012, Eurogate Distribution (C-28/11, EU:C:2012:533, točka 27 in naslednje o postopku carinskega skladiščenja). Podobno o postopku oplemenitenja: sodba z dne 6. septembra 2012, Döhler Neuenkirchen (C-262/10, EU:C:2012/559, točka 41) – „morajo njegovi upravičenci natančno upoštevati obveznosti, ki iz njega izhajajo“.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-7" href="#c-7">7</a>
</span>) Ustaljena sodna praksa: glej sodbo z dne 14. julija 2022, Sense Visuele Communicatie en Handel vof (C-36/21, EU:C:2022:556, točka 26), glej v tem smislu tudi sodbi z dne 7. avgusta 2018, Ministru kabinets (C-120/17, EU:C:2018:638, točka 48) in z dne 26. aprila 1988, Krücken (316/86, EU:C:1988:201, točka 22).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-8" href="#c-8">8</a>
</span>) Ustaljena sodna praksa: glej sodbe z dne 14. julij 2022, Sense Visuele Communicatie en Handel vof (C-36/21, EU:C:2022:556, točka 28), z dne 20. decembra 2017, Erzeugerorganisation Tiefkühlgemüse (C-516/16, EU:C:2017:1011, točka 69), z dne 20. junija 2013, Agroferm (C-568/11, EU:C:2013:407, točka 52) in z dne 26. aprila 1988, Krücken (316/86, EU:C:1988:201, točka 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-9" href="#c-9">9</a>
</span>) Glej moje sklepne predloge, predstavljene v zadevi Agroferm (C-568/11, EU:C:2013:35, točka 59), in sodbo z dne 14. septembra 2006, Elmeka (od C-181/04 do C-183/04, EU:C:2006:563, točka 32 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-10" href="#c-10">10</a>
</span>) Sodbe z dne 9. aprila 2024, Profi Credit Polska (obnova postopka, končanega s pravnomočno odločbo) (C-582/21, EU:C:2024:282, točka 37), z dne 16. julija 2020, UR (zavezanost odvetnikov za DDV) (C-424/19, EU:C:2020:581, točka 22), z dne 4. marca 2020, Telecom sodbaItalia (C-34/19, EU:C:2020:148, točka 64), z dne 11. septembra 2019, Călin (C-676/17, EU:C:2019:700, točka 26) in z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C-2/08, EU:C:2009:506, točka 22).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-11" href="#c-11">11</a>
</span>) Sodbi z dne 16. julija 2020, UR (zavezanost odvetnikov za DDV) (C-424/19, EU:C:2020:581, točka 23) in z dne 11. septembra 2019, Călin (C-676/17, EU:C:2019:700, točka 27 ter navedena sodna praksa).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-12" href="#c-12">12</a>
</span>) Sodbe z dne 16. julija 2020, UR (zavezanost odvetnikov za DDV) (C-424/19, EU:C:2020:581, točka 25), z dne 4. marca 2020, Telecom Italia (C-34/19, EU:C:2020:148, točka 58), z dne 10. julija 2014, Impresa Pizzarotti (C-213/13, EU:C:2014:2067, točka 54) in z dne 3. septembra 2009, Fallimento Olimpiclub (C-2/08, EU:C:2009:506, točka 24).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-13" href="#c-13">13</a>
</span>) Sodba z dne 16. julija 2020, UR (zavezanost odvetnikov za DDV) (C-424/19, EU:C:2020:581, točki 31 in 32).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-14" href="#c-14">14</a>
</span>) Sodba z dne 20. marca 2018, Di Puma in Zecca (C-596/16 in C-597/16, EU:C:2018:192, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-15" href="#c-15">15</a>
</span>) Sodba z dne 20. marca 2018, Di Puma und Zecca (C-596/16 in C-597/16, EU:C:2018:192, točka 35).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-16" href="#c-16">16</a>
</span>) To bi bilo mogoče, ker Sodišče meni, da je to načelo upoštevno v razmerju med kazenskim in davčnim postopkom – glej sodbo z dne 20. marca 2018, Menci (C-524/15, EU:C:2018:197). V tem smislu se ne zdi izključeno, da bi bilo navedeno načelo upoštevno tudi v razmerju med upravnimi prekrškovnimi in davčnimi postopki.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-17" href="#c-17">17</a>
</span>) Glej zelo obsežne ugotovitve v sodbi z dne 7. aprila 2022, Avio Lucos (C-116/20, EU:C:2022:273, točka 97 in točka 105).</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-18" href="#c-18">18</a>
</span>) Sodba z dne 2. aprila 2020, CRPNPAC in Vueling Airlines (C-370/17 in C-37/18, EU:C:2020:260, točka 95 in naslednje).</p>
</body>
</html>
