EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.10.2024
COM(2024) 474 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.10.2024
COM(2024) 474 final
PRILOGA
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost
PRILOGA I – Načrti za okrevanje in odpornost v državah članicah EU
Belgija
|
Preglednica 1: Ključna dejstva iz belgijskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 5,03 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 264 milijonov EUR v obliki posojil, kar predstavlja 0,9 % BDP Belgije 1 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Belgiji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 915,2 milijona EUR, od tega 872,2 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev in 43 milijonov EUR v obliki posojil.
Belgija ima na voljo še 4,38 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 230 2 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 3 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Belgijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Belgiji 25. januarja 2024 izplačanih 145,1 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je reforma pritožbenih postopkov državnega sveta, katere cilj je pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov v Belgiji z odpravljanjem upravnih ozkih grl, povezanih z naložbami v energijo iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 50,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 27 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s preusposabljanjem in izpopolnjevanem.
Belgija je zaradi znatne zamude pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost čakala na izplačilo prvega zahtevka za plačilo.
Komisija je do 31. avgusta 2024 sprejela predhodno oceno prvega zahtevka Belgije za plačilo. Ustrezno izplačilo bo izvedeno kmalu. Komisija je ocenjevala tudi drugi zahtevek Belgije za plačilo.
Sliki 1 in 2 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti.
|
Slika 1: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 2: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Bolgarija
|
Preglednica 2: Ključna dejstva iz bolgarskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 5,69 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 6,1 % BDP Bolgarije 4 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Bolgariji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 1,37 milijarde EUR.
Bolgarija ima na voljo še 4,3 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 299 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 5 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Bolgarija pripravlja poglavje REPowerEU, ki ga je treba dodati načrtu za okrevanje in odpornost, da bi v prihodnjih letih postopno odpravila odvisnost od ruskih fosilnih goriv, diverzificirala oskrbo z energijo in proizvajala čistejšo energijo. Ko bo poglavje predloženo, ocenjeno in sprejeto, bo prispevalo k zagotavljanju oskrbe s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 57,1 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 23,1 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim varstvom in dolgotrajno oskrbo.
Bolgarija z enim zaključenim zahtevkom za plačilo znatno zamuja pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Bolgarije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 16. decembra 2022 izplačanih 1,37 milijarde EUR finančne podpore 6 . S tem povezanih 22 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe za razogljičenje energetskega sektorja, spodbujanje obsežne uvedbe digitalne infrastrukture, reformo pravosodnega sistema, krepitev okvira za preprečevanje pranja denarja, digitalizacijo javnega sektorja ter krepitev ustreznosti in kritja sistema minimalnega dohodka.
|
Slika 3: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Komisija je do 31. avgusta 2024 v sodelovanju z Bolgarijo ocenjevala njen drugi zahtevek za plačilo.
Slika 3 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Bolgarijo Reforme: Bolgarija je s spremembo zakona o visokem šolstvu uvedla oprostitve plačila šolnin za študente, ki podpišejo pogodbo o pripravništvu z delodajalcem, nove programe, usmerjene v sektorje s pričakovanim pomanjkanjem delovne sile, ter posodobljen sistem akreditacije visokošolskih ustanov. Naložbe: Leta 2022 sta bili na podlagi odprtih in konkurenčnih razpisov podpisani dve pogodbi za razvoj sistema Terrestrial Trunked Radio (TETRA – prizemni snopovni radio) ministrstva za notranje zadeve. Sistem TETRA se bo uporabljal kot enoten radiokomunikacijski sistem za zagotavljanje komunikacijskega okolja za upravljanje, interakcijo in usklajevanje na ministrstvu za notranje zadeve in drugih vladnih strukturah, odgovornih za preprečevanje nesreč, katastrof in vprašanj nacionalne varnosti. Z naložbo se bo v sistem TETRA vključilo 14 000 naročnikov, zmogljivost in kakovost storitev pa se bosta izboljšali. Pričakuje se, da bo radijska pokritost sistema TETRA v Bolgariji dosegla 90 % za prenosne radijske terminale TETRA in 95 % za mobilne radijske terminale TETRA. |
Češka
|
Preglednica 3: Ključna dejstva iz češkega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 8,4 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 818 milijonov EUR v obliki posojil, kar predstavlja 3 % BDP Češke 7 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Češki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 2,69 milijarde EUR nepovratnih sredstev.
Češka ima na voljo še 6,5 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 276 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 8 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Češki načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Češki 21. decembra 2023 izplačanih 147,09 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je spodbujanje vala prenove s podporo in svetovanjem gospodinjstvom, podjetjem in subjektom javnega sektorja pri prenovi njihovih stavb.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 42,9 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 22,8 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s povečanjem odpornosti zdravstvenega varstva in socialnih storitev, in sicer z gradnjo novih bolnišnic in ustanov socialnega varstva, nakupom nove medicinske opreme, krepitvijo presejalnih programov za odkrivanje raka ali uvedbo e-zdravstvenih storitev.
Češka z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Češke za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 22. marca 2023 izplačanih 928 milijonov EUR finančne podpore 9 . Teh 37 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme na področjih šolskih učnih načrtov za spodbujanje digitalne pismenosti in digitalnih spretnosti, e-zdravja in češkega sistema za revizijo in nadzor izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, pa tudi večje naložbe v obnovo treh železniških mostov in 45 varnejših železniških nivojskih prehodov ter v digitalna orodja za izobraževanje.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 19. februarja 2024, je bilo 2. aprila 2024 izplačanih 702 milijona EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 28 mejnikov in ciljev, ki so zajemali izgradnjo visokozmogljivih internetnih omrežij, trajnostno mobilnost in e-upravo.
Češka se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
Sliki 4 in 5 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 4: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 5: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Češko Reforme: Češka je sprejela zakon o boljšem usklajevanju med internetnimi in komunalnimi podjetji z vzpostavitvijo zbirke podatkov. Internetna podjetja bodo lahko opredelila obstoječa ali načrtovana gradbišča za visokozmogljiva omrežja. Tako bo izgradnja internetnih omrežij na Češkem cenejša, hitrejša in učinkovitejša, Češka pa bo zato lažje reševala težave z internetno povezljivostjo. Naložbe: Za preprečitev prihodnjih okoljskih kriz, kot so izbruhi škodljivih organizmov ali gozdni požari, sta se s češkim načrtom financirala ponovno pogozdovanje več kot 12 000 hektarjev in gradnja 40 gozdnih zbiralnikov za zadrževanje vode. Sanacija zemljišča dodatnih 24 000 hektarjev bo financirana do leta 2026. |
|
Danska
|
Preglednica 4: Ključna dejstva iz danskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,4 % BDP Danske 10 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Danski v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 0,96 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev.
Danska ima na voljo še 0,67 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 50 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 11 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Danski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Danski 21. decembra 2023 izplačanih 39,3 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot so poenostavitev upravnih postopkov in postopkov za izdajo dovoljenj za uvajanje projektov daljinskega ogrevanja, uvajanje vetrne in sončne energije na kopnem in na morju ter zeleno izpopolnjevanje delovne sile.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 69 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 27 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim sistemom.
Danska z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Danske za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bil 27. aprila 2023 izplačan 301 milijon EUR finančne podpore 12 . Teh 25 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot sta zelena davčna reforma v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu podjetij ter reforma za večjo digitalizacijo zdravstvenega sistema. Več mejnikov in ciljev se je nanašalo tudi na večje naložbe na
|
Slika 6: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
področjih zelenega prehoda kmetijstva in okolja, energijske učinkovitosti, čistih vozil in trajektov ter raziskav.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 29. februarja 2024, je bilo 22. aprila 2024 izplačanih 422 milijonov EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 18 mejnikov in ciljev, ki so zajemali več reform na področjih digitalizacije zdravstvene uprave, energijske učinkovitosti, kibernetske varnosti, zdravstvenega varstva ter raziskav in inovacij za zeleni prehod.
Danska se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
Slika 6 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Dansko Reforme: Od maja 2022 je vzpostavljena nova digitalna strategija, pri čemer se nekateri vidiki še uvajajo. Zagotovila bo: (i) boljši digitalni javni sektor, ki bo začel uporabljati umetno inteligenco (sedem novih projektov umetne inteligence do leta 2025); (ii) finančno podporo za digitalizacijo vsaj 500 MSP in več kandidatov za delovna mesta prihodnosti; (iii) boljše pogoje za javne inovacije zaradi javno-zasebnih partnerstev; (iv) nove varne in zanesljive rešitve za shranjevanje in ponovno uporabo osebnih podatkov ter (v) novo, močnejšo strategijo za kibernetsko in informacijsko varnost. Naložbe: Avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem so glavni vir onesnaževanja in emisij CO2. Zaradi višje premije za razrez je bilo do leta 2021 s cest umaknjenih vsaj 19 000 dodatnih starih dizelskih avtomobilov. |
Nemčija
|
Preglednica 5: Ključna dejstva iz nemškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 30,3 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,7 % BDP Nemčije 13 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Nemčiji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 6,25 milijarde EUR.
Nemčija ima na voljo še 24,05 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 108 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 14 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Nemški načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Poglavje bo prispevalo k zagotavljanju oskrbe s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 52,6 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 47,5 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s socialno kohezijo in izobraževanjem.
Nemčija z enim zaključenim zahtevkom za plačilo znatno zamuja pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Nemčije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 28. decembra 2023 izplačanih 4 milijarde EUR finančne podpore 15 . S tem povezanih 36 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so dokončanje projektov, povezanih z elektromobilnostjo in polnilno infrastrukturo, raziskave na področju vodika in uvajanje projektov, povezanih z vodikom, podpora mikroelektroniki in digitalizacija železnic, ter druge reforme in naložbe na področjih spodbujanja digitalizacije in izboljšanja učinkovitosti javne uprave, pa tudi pospešitev postopkov načrtovanja in odobritve v prometnem sektorju, razvoj cepiv ter podporo za otroško varstvo in vajeništva.
|
Slika 7: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Nemčija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na drugi zahtevek za plačilo.
Slika 7 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Nemčijo Reforme: Z zakonom o spletnem dostopu (Onlinezugangsgesetz) je na spletu na voljo 70 javnih storitev (vključno s storitvami, povezanimi z zdravstvenim zavarovanjem, pokojninskimi pravicami in vozniškim dovoljenjem), kar povečuje učinkovitost javne uprave z digitalizacijo javnih storitev za državljane in podjetja. Ko bo reforma v celoti izvedena, bodo lahko državljani po novem uporabljali 100 deželnih spletnih storitev in 115 zveznih spletnih storitev. Naložbe: Nemški načrt prispeva k digitalizaciji železnice v okviru pobude Digital Rail Germany in hitrega programa za njeno pospešitev. Ta pobuda združuje javne in zasebne deležnike (med drugim zvezni organ za železniški promet (EBA), raziskovalne in tehnične organizacije ter industrijo), da bi razvili standardizirane, interoperabilne in modularne komponente za digitalizacijo železniškega prometa. V okviru načrta je bilo financiranih sedem pilotnih projektov z rešitvami za nadomestitev starih centrov vodenja prometa in sistemov za zaščito nivojskih prehodov z varnostnimi sistemi nove digitalne generacije. |
Estonija
|
Preglednica 6: Ključna dejstva iz estonskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 953,2 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 2,5 % BDP Estonije 16 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Estoniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 0,5 milijarde EUR.
Estonija ima na voljo še 450 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 86 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 17 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Estonski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Estoniji 13. decembra 2023 izplačanih 18 milijonov EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot sta pospešitev razogljičenja energetskega sistema in podpora prehodu na energijo iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 59,5 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 24,1 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z izboljšanjem dostopnosti in odpornosti zdravstvenega sistema ter izboljšanjem mreže socialne varnosti in dostopa do socialnih storitev.
Estonija z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Estonije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 6. novembra 2023 izplačanih 0,2 milijarde EUR finančne podpore 18 . Teh 28 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so projekti, povezani z zelenimi znanji za podporo zelenemu prehodu podjetij, ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov ter drugi projekti na področju spretnosti in znanj za digitalno
|
Slika 8: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
preobrazbo podjetij, konkurenčnost podjetij na tujih trgih in zagotavljanje dolgotrajne oskrbe.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 12. marca 2024, je bilo 19. aprila 2024 izplačanih 100 milijonov EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 18 mejnikov in ciljev, ki so zajemali razvoj proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike, naložbene projekte za integrirane vrednostne verige zelenega vodika ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, rešitve za oskrbo z energijo in končno porabo na različnih področjih uporabe.
Estonija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
Slika 8 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Estonijo Reforme: V Estoniji je bil v prvem koraku reforme odobren strateški okvir za obravnavanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu in so začele veljati uredbe ministra za zdravje in delo o spremembi sistema povračil za zdravnike in farmacevte. Ko bo reforma v celoti izvedena, bo pomagala izboljšati odpornost estonskega zdravstvenega sistema, zlasti med krizami, prebivalstvu pa zagotoviti dostop do visokokakovostnega in integriranega zdravstvenega varstva po vsej državi. Naložbe: Estonija je podpisala pogodbo za gradnjo novega zdravstvenega centra v mestu Viljandi, ki ga sestavljata splošna bolnišnica in center za primarno zdravstveno varstvo. Z naložbo se bosta izboljšala dostop do zdravstvenega varstva ter zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva v osrednjem delu Estonije. |
Irska
|
Preglednica 7: Ključna dejstva iz irskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,15 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,2 % BDP Irske 19 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Irski izplačanih 323,8 milijona EUR.
Irska ima na voljo še 830 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni izpolnjevanja preostalih 78 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 20 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Irski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Poglavje bo prispevalo k zagotavljanju oskrbe s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 50,2 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 34,2 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s podporo za preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev ter socialnimi in cenovno dostopnimi stanovanji.
Irska z enim zaključenim zahtevkom za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Irske za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 11. julija 2024 izplačanih 323,8 milijona EUR finančne podpore 21 . S tem povezanih 40 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so spremenjeni davek na ogljikov dioksid, visokohitrostna povezljivost in infrastruktura IKT za šole ter naložbe v podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delavcev.
Irska se je 31. avgusta 2024 pripravljala na drugi zahtevek za plačilo.
|
Slika 9: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Slika 9 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Irsko Reforme: Irska je izvedla ambiciozno reformo davka na ogljikov dioksid z začetkom veljavnosti zakonodaje, ki uvaja letna povišanja davčne stopnje, kar vključuje dolgoročni signal glede cene ogljika, ki bo vodil do stopnje 100 EUR na tono emisij CO2 v letu 2030. To bo prispevalo k razogljičenju gospodarstva z odvračanjem od uporabe fosilnih goriv ter spodbujalo uporabo energije iz obnovljivih virov v industriji in družbi ter povečanje energijske učinkovitosti. Naložbe: Irska s celovito prenovo javnoupravne stavbe Tom Johnson in v Kilcairnu izvaja posodobitev javnih pisarniških stavb, da bi znatno zmanjšala njihov ogljični odtis in podaljšala njihovo življenjsko dobo. |
Grčija
|
Preglednica 8: Ključna dejstva iz grškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 18,2 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 17,7 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 16,3 % BDP Grčije 22 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Grčiji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 17,2 milijarde EUR, od tega 7,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 9,6 milijarde EUR v obliki posojil.
Grčija ima na voljo še 18,7 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 294 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 23 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Grški načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Grčiji 25. januarja 2024 izplačanih 158,7 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, ki so med drugim zajemale olajšanje proizvodnje obnovljivega vodika in biometana, optimizacijo rabe kopenskega in morskega prostora za razvoj obnovljivih virov energije ter spodbujanje souporabe energije, energetskih skupnosti in lastne porabe.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 38,1 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 22,1 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s spodbujanjem aktivacije trga dela in izpopolnjevanja zaposlenih in brezposelnih.
Grčija s štirimi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi, drugi in tretji zahtevek Grčije za plačilo nepovratne podpore in posojil ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 8. aprila 2022 izplačanih 3,6 milijarde EUR, 19. januarja 2023 3,6 milijarde EUR in 28. decembra 2023 3,6 milijarde EUR finančne podpore 24 . S tem povezanih 86 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so tiste, povezane z instrumentom za posojila, da bi trg električne energije prilagodili na velik delež obnovljivih virov energije, da bi se razvilo sodobno železniško omrežje in se spodbujal okolju prijaznejši javni avtobusni vozni park, ter druge reforme in naložbe na področjih energijske učinkovitosti, ravnanja z odpadki, trga dela, davčne politike, poslovnega okolja, javne uprave in zdravstvenega varstva.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 16. julija 2024, je bilo 23. julija 2024 izplačanih 2,3 milijarde EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno enega cilja, tj. nadaljnjega napredka pri izvajanju instrumenta za posojila. Cilj tega ukrepa je mobilizirati zasebne naložbe na področjih, kot so zeleni in digitalni prehod, povečanje izvozne zmogljivosti ter raziskave, razvoj in inovacije.
Komisija je 31. avgusta 2024 ocenjevala četrti zahtevek Grčije za nepovratno finančno podporo.
Sliki 10 in 11 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 10: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 11: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Grčijo Reforme: Grčija je zaključila prvo fazo reforme javne uprave s poenostavitvijo in digitalizacijo državnih postopkov na številnih področjih politike, kot so pravosodje, državljanstvo, zdravstvo in socialno varstvo, prevoz in logistika, ladijski promet in turizem, poleg tega je nadgradila ustrezne sisteme za podporo učinkovitemu izvajanju novih digitaliziranih procesov in uvedla njihove funkcionalne izboljšave. Naložbe: Grčija izvaja celovito strategijo za povečanje števila polnilnih mest za električna vozila. Za dopolnitev prejšnje reforme, s katero je bil vzpostavljen pravni okvir za delovanje trga električnih vozil, je začela izvajati program, ki podpira lokalne organe in zasebni sektor pri namestitvi vsaj 4 500 polnilnih mest z zmogljivostjo vsaj 300 000 kW. |
Španija
|
Preglednica 9: Ključna dejstva iz španskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 79,85 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 83,2 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 11,2 % BDP Španije 25 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Španiji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 48,3 milijarde EUR, od tega 47,96 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 340 milijonov EUR v obliki posojil.
Španija ima na voljo še 114,7 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 414 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 26 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Španski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Španiji 1. februarja 2024 izplačanih 1,38 milijarde EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot so racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 39,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 25,9 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem delavcev.
Španija s štirimi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi, drugi in tretji zahtevek Španije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 27. decembra 2021 izplačanih 10 milijard EUR, 29. julija 2022 12 milijard EUR in 31. marca 2023 6 milijard EUR finančne podpore 27 . S tem povezanih 121 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so reforme davčnih ukrepov, ki prispevajo k ekološkemu prehodu, ter druge reforme in naložbe na področjih digitalizacije, zdravstvenega varstva, izobraževanja, obdavčitve, trga dela in trajnostnosti.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 19. julija 2024, je bilo 26. julija 2024 izplačanih 9,9 milijarde EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 60 od 61 mejnikov in ciljev, ki so zajemali reforme med drugim na področjih zelenega in digitalnega prehoda, pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter gospodarske, institucionalne in socialne odpornosti in teritorialne kohezije, na primer pokojninsko reformo in podporo za brezposelnost, ter naložbe na področjih, kot so digitalni in zeleni prehod, raziskave, razvoj in inovacije, pa tudi izobraževanje in poklicno usposabljanje. Nedoseženi cilj glede digitalizacije podjetij ni bil zadovoljivo izpolnjen. Komisija je zato sprožila postopek začasne ustavitve plačil, kot je predviden v členu 24(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Komisija bo po predložitvi dokazov v roku iz določb uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ocenila, ali je izpolnjevanje cilja zadovoljivo, in po potrebi začasno ustavitev plačila prekinila.
Španija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na peti zahtevek za plačilo.
Sliki 12 in 13 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 12: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 13: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Španijo Reforme: Španija je sprejela dva zakona, ki bosta poenostavila postopke za ustanovitev podjetja, spodbujala raznolike vire financiranja za rast podjetij, okrepila in olajšala oblikovanje ugodnega okvira za ustanavljanje in rast zelo inovativnih zagonskih podjetij ter privabila tuje podjetnike in vlagatelje. Naložbe: Španija je izboljšala naložbe za povečanje splošne ponudbe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pri čemer je upoštevala potrebe podjetij in se učinkovito odzvala na sektorske potrebe tako, da je ustanovila vsaj 1 667 novih skupin poklicnega izobraževanja in usposabljanja. |
Francija
|
Preglednica 10: Ključna dejstva iz francoskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 40,3 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 1,4 % BDP Francije 28 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Franciji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 30,9 milijarde EUR.
Francija ima na voljo še 9,4 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 49 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 29 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Francoski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Franciji 13. decembra 2023 izplačanih 564,3 milijonov EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je pospeševanje uvajanja projektov na področju energije iz obnovljivih virov z racionaliziranimi postopki za izdajo dovoljenj.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 49,5 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 21,6 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z izobraževanjem, brezposelnostjo ali neusklajenostjo med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih.
Francija s tremi zaključenimi zahtevki za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi in drugi zahtevek Francije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 4. marca 2022 izplačanih 7,4 milijarde EUR, 22. decembra 2023 pa 10,3 milijarde EUR finančne podpore 30 . S tem povezanih 93 mejnikov je zajemalo reforme in naložbe na področju javnih financ, stanovanj, mobilnosti, zavarovanja za primer brezposelnosti, znanj in spretnosti, zdravstva ter francoskega sistema za revizijo in nadzor izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost.
|
Slika 14: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 30. maja 2024, je bilo 5. junija 2024 izplačanih 7,5 milijarde EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 39 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali ukrepe REPowerEU, vključno z reformami v zvezi s pospešitvijo proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izvajanjem zakona o načrtovanju raziskav in ustanovitvijo generalnega sekretariata za ekološko načrtovanje. Zahtevek za plačilo zajema tudi naložbe v energetsko prenovo javnih in zasebnih stavb, razogljičenje industrije, izboljšanje povezljivosti, podporo železnicam in elektrifikacijo pristaniških dokov.
Francija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na četrti zahtevek za plačilo.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Francijo Reforme: Francija je sprejela zakon o pospešitvi proizvodnje energije iz obnovljivih virov, katerega cilj je pospešiti uvajanje energije iz obnovljivih virov, da bi dosegla svoje cilje glede energetskega prehoda. Z reformo je opredelila „območja pospeševanja“, ki jih je treba prednostno obravnavati pri razvoju obnovljivih virov energije, omogočila začetek javnih razprav o pospešitvi načrtovanja vetrne energije na morju, poenostavila namestitev fotovoltaičnih panelov in okrepila razvoj skupne lastne porabe. Naložbe: Francija je na visokohitrostno širokopasovno omrežje, ki zagotavlja visokokakovostne povezave s hitrostmi nad 100 Mb/s (navadno nad 1 Gb/s), priključila več kot pet milijonov dodatnih gospodinjstev in poslovnih prostorov. S to naložbo se je na celotnem ozemlju, zlasti na območjih, kjer je težko privabiti zasebne naložbe, pospešilo uvajanje dostopovnih omrežij naslednje generacije. |
Slika 14 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
Hrvaška
|
Preglednica 11: Ključna dejstva iz hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 5,8 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 4,25 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 13,1 % BDP Hrvaške 31 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Hrvaški v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 4,5 milijarde EUR, od tega 3,7 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 0,8 milijarde EUR v obliki posojil.
Hrvaška ima na voljo še 5,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 279 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 32 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Hrvaški načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Hrvaški 25. januarja 2024 izplačanih 585,1 milijona EUR kot predhodno financiranje, kar je prispevalo k začetku izvajanja ustrezne reforme, katere cilj je povečati zelene spretnosti in kompetence v gradbenem sektorju za delavce iz tretjih držav.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 39 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 20 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z aktivnimi politikami zaposlovanja ter predšolsko vzgojo in varstvom.
Hrvaška s petimi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi, drugi, tretji in četrti zahtevek Hrvaške za plačilo ocenila pozitivno, zato je bilo na podlagi ocene 28. junija 2022 izplačanih 700 milijonov EUR, 16. decembra 2022 700 milijonov EUR, 30. novembra 2023 700 milijonov EUR in 15. aprila 2024 162,5 milijona EUR finančne podpore 33 . S tem povezanih 120 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme na področjih, kot so javna uprava, boj proti korupciji, davčna politika, preprečevanje pranja denarja, zdravstveno varstvo, znanost in visoko šolstvo, raziskave in inovacije, trg dela, ravnanje z odpadki in obnovljivi viri energije, pa tudi naložbe v energetsko prenovo stavb, zeleni in digitalni prehod turizma ter zmanjšanje upravnega bremena za podjetja.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 12. julija 2024, je bilo 19. julija 2024 izplačanih 821,7 milijona EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 37 mejnikov in ciljev, ki so zajemali ukrepe v zvezi z digitalizacijo, javno upravo, čistim prometom, mobilnostjo, gospodarjenjem z vodami in odpadnimi vodami, turizmom, sodstvom, izobraževanjem in zdravstvom.
Hrvaška se je 31. avgusta 2024 pripravljala na šesti zahtevek za plačilo. Sliki 15 in 16 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 15: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 16: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Hrvaško Reforme: Hrvaška je uvedla nacionalni pravni okvir, ki omogoča večje državno financiranje ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo po vsej državi, ter enak sklop standardov, po katerih se izvajalcem predšolske vzgoje in varstva dodelijo sredstva. Pomembno je, da so v merilih upoštevane lokalne finančne (ne)zmogljivosti, da bi se povečala financiranje na manj razvitih območjih in ne nazadnje cenovna dostopnost predšolske vzgoje in varstva v vseh regijah države. Naložbe: V Osijeku je bil zgrajen in operacionaliziran prvi logistični distribucijski center za sadje in zelenjavo. Center vključuje 3 600 ton skladiščnih zmogljivosti s hladilnimi komorami, primernimi za dolgoročno skladiščenje, prostor za sprejem proizvoda, čiščenje, pranje, sortiranje in pakiranje ter linijo za proizvodnjo sokov, ki bo prispevala k zmanjšanju živilskih odpadkov. Naložba prispeva tudi k izboljšanju konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva, saj proizvajalcem omogoča varno skladiščenje proizvodov najvišje kakovosti za poznejšo predelavo v proizvode visoke vrednosti, kot so vrhunski sadni sokovi. |
Italija
|
Preglednica 12: Ključna dejstva iz italijanskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 71,8 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 122,6 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 9,3 % BDP Italije 34 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Italiji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 113,46 milijarde EUR, od tega 44,67 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 68,79 milijarde EUR v obliki posojil.
Italija ima na voljo še 80,9 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 387 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 35 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Italijanski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in povečanje proizvodnje čiste energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Italiji 25. januarja 2024 izplačanih 551,2 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, vključno z olajšanjem izdajanja dovoljenj za uvajanje energije iz obnovljivih virov, zmanjšanjem okolju škodljivih subvencij, olajšanjem proizvodnje biometana ter pospešitvijo zagotavljanja in pridobivanja znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni prehod.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 39,4 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 25,6 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s spodbujanjem preoblikovanja ranljivih območij v pametna in trajnostna območja z naložbami v socialna stanovanja, krepitvijo lokalnih socialnih služb za podporo otrokom in družinam, izboljšanjem kakovosti življenja invalidov in naložbami v infrastrukturo za posebno ekonomsko cono na jugu.
Italija s petimi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi, drugi, tretji in četrti zahtevek Italije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 13. aprila 2022 izplačanih 21 milijard EUR, 8. novembra 2022 21 milijard EUR, 9. oktobra 2023 19 milijard EUR in 28. decembra 2023 16,5 milijarde EUR finančne podpore 36 . S tem povezanih 178 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe na področjih pravosodja, javne uprave, davčne uprave, izobraževanja, aktivnih politik zaposlovanja, socialnih politik, digitalnega in turističnega sektorja ter obnove mest, poenostavitve zakonodaje v sektorjih, kot so odpadki, voda in železniški promet.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 26. julija 2024, je bilo 5. avgusta 2024 izplačanih 11 milijard EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 53 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali reforme na področjih konkurenčnega prava, javnega naročanja, ravnanja z odpadki, pravosodja (vključno z digitalizacijo) in izobraževanja ter naložbe na področju digitalizacije lokalne javne uprave, trajnostne mobilnosti, energijske učinkovitosti stavb, kmetijstva, ravnanja z odpadki in gospodarjenja z vodo, raziskav in zdravstva.
Komisija je 31. avgusta 2024 v sodelovanju z Italijo ocenjevala njen šesti zahtevek za plačilo.
Sliki 17 in 18 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 17: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 18: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Italijo Reforme: V letih 2022, 2023 in 2024 je bila sprejeta sekundarna zakonodaja za izvajanje sklopa reform, ki se nanašajo med drugim na reorganizacijo šolskega sistema in sistema usmerjanja, zaposlovanje in poklicno pot učiteljev ter poklicno usmerjeno terciarno izobraževanje. Cilj celovitega sklopa reform je izboljšati rezultate izobraževanja, vključno z osnovnimi in naprednejšimi znanji, šolske učne načrte uskladiti s potrebami trga dela in povečati zaposljivost študentov. Naložbe: Digitalno plačilno rešitev PagoPA je sprejelo 6 678 novih javnih uprav, 10 675 javnih uprav pa se je pridružilo platformi aplikacije IO (tj. dodatnemu kanalu za interakcijo z javno upravo) in prek nje zagotavljalo storitve. Z učinkovitejšo uporabo informacij v javni upravi, prehodom na računalništvo v oblaku, izvajanjem interoperabilnosti in izboljšanjem uporabnosti se bo poenostavila interakcija med državljani in podjetji ter javno upravo. |
Ciper
|
Preglednica 13: Ključna dejstva iz ciprskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,02 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 0,2 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 4,1 % BDP Cipra 37 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Cipru v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 262,7 milijona EUR, od tega 236,7 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev in 26 milijonov EUR v obliki posojil.
Ciper ima na voljo še 957,3 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 268 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 38 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Ciprski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Cipru 25. januarja 2024 izplačanih 20,9 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je regulativni okvir za priključitev polnilnih mest za električna vozila.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 45,1 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 24,6 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
Ciper z enim zaključenim zahtevkom za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Cipra za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 2. decembra 2022 izplačanih 85 milijonov EUR finančne podpore 39 . S tem povezanih 14 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so nacionalni akcijski načrt za e-znanja, ter druge reforme in naložbe na področjih energijske učinkovitosti, krožnega gospodarstva, boja proti korupciji, preglednosti, finančnega sektorja, javne uprave ter digitalnih znanj in spretnosti.
Komisija je 31. avgusta 2024 v sodelovanju s Ciprom ocenjevala njegov drugi in tretji zahtevek za plačilo.
|
Slika 19: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 20: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Ciper Reforme: Ciper je izvedel akcijski načrt za obravnavo preostalega obsega slabih posojil iz preteklosti in sprejel sveženj treh zakonov o spremembi v zvezi s podjetji, ki pridobivajo kredite, in skrbniki kreditov. To izboljšuje delovno okolje za upravljanje slabih posojil, Ciper pa si hkrati dalje prizadeva za izboljšanje kakovosti sredstev bank. Naložbe: Ciper je objavil prvi sklop razpisov za zbiranje predlogov za podporo lokalnim organom pri izvajanju energetskih prenov v gospodinjstvih in izboljšanju njihove energijske učinkovitosti. To vključuje program podpore za odpravljanje energijske revščine v gospodinjstvih z ranljivimi odjemalci električne energije, vključno z invalidi. |
Sliki 19 in 20 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
Latvija
|
Preglednica 14: Ključna dejstva iz latvijskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,97 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 4,9 % BDP Latvije 40 . Do 31. avgusta 2024 je bil Latviji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačan 801 milijon EUR.
Latvija ima na voljo še 1,17 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 177 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 41 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Latvijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Latviji 25. januarja 2024 izplačanih 26,9 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je uvedba regulativnega okvira za energetske skupnosti, ki trenutno poteka.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 41,5 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 23 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim varstvom, izobraževanjem ter znanjem in spretnostmi.
Latvija z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Latvije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bil 7. oktobra 2022 izplačan 201 milijon EUR finančne podpore 42 . Teh devet povezanih mejnikov je zajemalo reforme in naložbe na področjih sistema minimalne dohodkovne podpore, širokopasovne infrastrukture, infrastrukture izobraževalnih ustanov in učenja na daljavo ter druge reforme in naložbe na področjih javnega naročanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter gradnje stanovanj z nizkimi najemninami.
|
Slika 21: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 16. maja 2024, je bilo 27. maja 2024 izplačanih 335,7 milijona EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 40 mejnikov in 3 ciljev, ki so zajemali reforme in naložbe na področju visokošolskega izobraževanja, digitalizacije, zdravstvenega varstva, cenovno dostopnih stanovanj, energijske učinkovitosti, čiste mobilnosti ter izpolnjevanja carinskih in davčnih obveznosti. S tem zahtevkom za plačilo finančne podpore v višini 336 milijonov EUR se sredstva, izplačana Latviji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, povečajo na 801 milijon EUR, kar ustreza 41 % vseh sredstev iz načrta Latvije.
Latvija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Latvijo Reforme: Latvija je izvedla reformo sistemov visokošolskega izobraževanja, pri čemer se je osredotočila na upravljanje, mehanizme akreditacije in načela financiranja. Reforma je pomemben korak k odpravi pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile, ki ovira produktivnost, ponudbo delovne sile ter zeleni in digitalni prehod v Latviji. Naložbe: Latvija nadgrajuje 10 bolnišnic z novo opremo in infrastrukturo, vključno z dodajanjem linearnega pospeševalnika za bolnišnico v Liepāji za boljšo oskrbo onkoloških bolnikov. S tem se povečajo natančnost, točnost in hitrost opreme, izboljša in razširi obseg zunanjega obsevalnega zdravljenja ter skrajša čas zdravljenja z do 30 minut na manj kot dve minuti. To zmanjša tveganje okužbe za bolnike med postopkom in pomaga zaščititi okoliško zdravo tkivo in kritične organe. |
Slika 21 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
Litva
|
Preglednica 15: Ključna dejstva iz litovskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 2,30 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 1,55 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 5,4 % BDP Litve 43 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Litvi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 1,36 milijarde EUR, od tega 886 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev in 470,3 milijona EUR v obliki posojil.
Litva ima na voljo še 2,49 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 180 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 44 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Litovski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Litvi 28. decembra 2023 izplačanih 149,4 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform in naložb, kot je poenostavitev izdajanja dovoljenj za razvoj energije iz obnovljivih virov, ki trenutno poteka.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 37,3 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 23,3 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim varstvom in izobraževanjem.
Litva z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Litve za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 10. maja 2023 izplačanih 542 milijonov EUR finančne podpore 45 . Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 31 od 33 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali energijo iz obnovljivih virov in digitalizacijo javnih storitev. Preostala mejnika v zvezi z obdavčitvijo nista bila zadovoljivo izpolnjena. Komisija je zato sprožila postopek začasne ustavitve plačil, kot je predviden v členu 24(6) Uredbe. Eden od dveh mejnikov se je po ponovni oceni 6. maja 2024 štel za izpolnjen, zato je bilo izvedeno delno plačilo v višini 14,9 milijona EUR.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 21. februarja 2024, je bilo 27. marca 2024 izplačanih 360 milijonov EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno petih mejnikov, ki so zajemali socialno varstvo, zeleni prehod, javna naročila in posodobitev industrije.
Litva se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
|
Slika 22: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 23: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Litvo Reforme: Litva je ustanovila enotno agencijo za inovacije s konsolidacijo funkcij za spodbujanje inovacij, ki so bile prej porazdeljene po več institucijah. Agencija deluje kot točka „vse na enem mestu“ za podjetja, ki pri svojih inovativnih dejavnostih potrebujejo nasvete in podporo. Naložbe: Litva je v okviru načrta za okrevanje in odpornost razvila informacijski sistem za javno dostopne polnilne postaje za električna vozila. Informacijski sistem zagotavlja informacije v realnem času za vsako postajo, da bi se vzpostavilo optimalno omrežje ter ustvarili ugodni pogoji za podjetja in državljane za upravljanje čistih vozil. |
Sliki 22 in 23 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
Luksemburg
|
Preglednica 16: Ključna dejstva iz luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 83 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,1 % BDP Luksemburga 46 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Luksemburgu v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 32,37 milijona EUR.
Luksemburg ima na voljo še 50,7 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 34 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 47 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Luksemburg je predložil poglavje REPowerEU, ki ga je treba dodati njegovemu načrtu za okrevanje in odpornost, da bi v prihodnjih letih postopno odpravil odvisnost od ruskih fosilnih goriv, diverzificiral oskrbo z energijo in proizvajal čistejšo energijo. Poglavje REPowerEU bo prispevalo k zagotavljanju oskrbe s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo 48 .
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 68,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 29,6 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji.
Luksemburg z enim zaključenim zahtevkom za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Luksemburga za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 16. junija 2023 izplačanih 20,2 milijona EUR finančne podpore 49 . S tem povezanih 26 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so tiste, povezane z digitalizacijo javnega sektorja, na primer z razvojem mobilne aplikacije MyGuichet.lu, kar se nanaša tudi začetek veljavnosti pravnega okvira, ki določa minimalne deleže čistih vozil, naročene na podlagi javnih naročil, in druge reforme in naložbe
|
Slika 24: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
na področju znanj in spretnosti.
Luksemburg se je 31. avgusta 2024 pripravljal na drugi zahtevek za plačilo.
Slika 24 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Luksemburg Reforme: Luksemburg je uvedel reformo, ki presega obveznosti iz direktive o čistih vozilih: na nacionalni ravni je treba izpolniti minimalne nacionalne cilje javnega naročanja za čista vozila (lahka vozila, avtobuse in težka vozila), te cilje pri javnem naročanju lahkih in težkih vozil pa mora doseči tudi vsak javni in drug naročnik posebej. Naložbe: Luksemburg je uvedel mobilno različico spletišča MyGuichet.lu, platforme za interakcijo med državljani in podjetji ter javno upravo. Aplikacija omogoča opravljanje upravnih postopkov prek mobilnega telefona. Aplikacija MyGuichet je pomemben prispevek k digitalizaciji javne uprave. |
Madžarska
|
Preglednica 17: Ključna dejstva iz madžarskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 6,5 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 3,9 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 5,3 % BDP Madžarske 50 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Madžarski v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 0,9 milijarde EUR, od tega 0,14 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 0,78 milijarde EUR v obliki posojil.
Madžarska ima na voljo še 9,5 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 368 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 51 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Madžarski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Madžarski 28. decembra 2023 in 15. januarja 2024 izplačanih 919,6 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot so bili uvedba dinamičnega oblikovanja cen na maloprodajnem trgu električne energije, izboljšanje trgov regulativnih zahtev za rezerve, krepitev vloge energetskih skupnosti in združevalcev, spodbujanje uvajanja shranjevanja električne energije, povečanje števila odjemalcev, ki uporabljajo pametne števce, in uskladitev načinov, na katere operaterji distribucijskih sistemov uporabljajo pravila za priključitev.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 66,9 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 29,1 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s socialnim vključevanjem, s katerimi bi se moral izboljšati dostop do rednega izobraževanja za prikrajšane učence in učence s posebnimi potrebami, podporo za 4 500 dodatnih mest v ustanovah za predšolsko vzgojo ter socialnimi ukrepi, namenjenimi 300 najbolj prikrajšanim naseljem, ki se spoprijemajo z visoko stopnjo revščine.
Madžarska si je zaradi znatne zamude pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost 31. avgusta 2024 še vedno prizadevala dokončati prvi zahtevek za plačilo.
Sliki 25 in 26 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti.
|
Slika 25: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 26: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Malta
|
Preglednica 18: Ključna dejstva iz malteškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 328 milijonov EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 1,7 % BDP Malte 52 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Malti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 166,4 milijona EUR.
Malta ima še vedno na voljo 161,9 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bodo izplačana po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 83 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 53 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem za okrevanje in odpornost.
Malteški načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Malti 13. decembra 2023 izplačanih 14 milijonov EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je reforma sistema izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 68,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 26,2 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s kakovostnim vključujočim izobraževanjem.
Malta z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo dobro napreduje pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Malte za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 8. marca 2023 izplačanih 52,3 milijona EUR finančne podpore 54 . S tem povezanih 19 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so sprejetje strategije za zmanjšanje količine odpadkov z recikliranjem v gradbenem sektorju, vzpostavitev pisarniških prostorov, ki bodo javnim uslužbencem omogočili delo na daljavo po vsej državi, reforme za spodbujanje industrijskih raziskav in naložb, nacionalna strategija za boj proti goljufijam in korupciji ter reforme za digitalizacijo pravosodnega sistema.
|
Slika 27: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija 26. marca 2024 ocenila pozitivno, je bilo 16. maja 2024 izplačanih 58,9 milijona EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 34 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali trajnostno mobilnost, zdravstveno varstvo, usposabljanje na področju informacijske tehnologije, vseživljenjsko učenje, vključujoče izobraževanje, zmogljivost sodstva, preprečevanje pranja denarja in obdavčitev dohodkov pravnih oseb ter energijsko učinkovitost zasebnih in javnih stavb, elektrifikacijo prometa, digitalizacijo podjetij in javne uprave.
Malta se je 31. avgusta 2024 pripravljala na tretji zahtevek za plačilo.
Slika 27 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Malto Reforme: Malta je januarja 2024 sprejela nov zakon, s katerim so bila uvedena pravila za določanje transfernih cen, s čimer je postala zadnja država članica, ki je sprejela taka pravila. Cilj te reforme je preprečiti, da bi multinacionalke manipulirale s cenami in preusmerjale dobičke v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, da bi se izognile plačilu davkov. S pravili bo mogoče tudi zagotoviti enake konkurenčne pogoje za lokalna in tuja podjetja. Naložbe: Malteški načrt za okrevanje in odpornost zagotavlja spodbude za prehod na električno mobilnost, zmanjšanje emisij in zmanjšanje prometnih zastojev na malteških otokih. Naložbe mehanizma za okrevanje in odpornost v višini 50 milijonov EUR vključujejo nepovratna sredstva v višini do 11 000 EUR za nova e-vozila in 1 000 EUR za razrez, kar pomeni več kot 1 200 novih e-vozil leta 2023 in več kot 5 600 do leta 2025, s čimer se bo sedanji delež električnih vozil podvojil. |
Nizozemska
|
Preglednica 19: Ključna dejstva iz nizozemskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 5,4 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,5 % BDP Nizozemske 55 . Do 31. avgusta 2024 je imela Nizozemska še vedno na voljo vsa dodeljena sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bodo izplačana po oceni prihodnjega izpolnjevanja 132 56 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 57 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem za okrevanje in odpornost.
Nizozemski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Poglavje zajema razširjeno naložbo v trajnostno energijo in prihranke energije v stanovanjskem sektorju ter ustrezno reformo, s katero se bo zagotovila oskrba s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo, tako da se bo odpravila prezasedenost omrežja in pospešilo uvajanje energije iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 54,9 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 25,6 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi v zvezi s cenovno dostopnimi stanovanji, zaščito za samozaposlene in podporo za ponovno zaposlitev.
Nizozemska je zaradi znatne zamude pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost prvi zahtevek za plačilo predložila 24. maja 2024. Komisija je do 31. avgusta 2024 sprejela predhodno oceno prvega zahtevka Nizozemske za plačilo. Ustrezno izplačilo bo izvedeno kmalu.
Na sliki 28 je prikazano trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti.
|
Slika 28: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Avstrija
|
Preglednica 20: Ključna dejstva iz avstrijskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 3,96 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,8 % BDP Avstrije 58 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Avstriji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 1,19 milijarde EUR.
Avstrija ima na voljo še 2,8 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 134 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 59 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Avstrijski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Avstriji 21. decembra 2023 izplačanih 42,1 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti polj vetrnih elektrarn.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 56 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 36 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z izobraževanjem, znanji in spretnostmi, zdravstvenim varstvom, poslovnim okoljem ter raziskavami in inovacijami.
Avstrija z enim zaključenim zahtevkom za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Avstrije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 20. aprila 2023 izplačanih 700 milijonov EUR finančne podpore 60 . Teh 44 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so bili začetek veljavnosti zakona o širitvi obnovljivih virov energije, ki bo pospešil uvajanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ter druge reforme in naložbe na področjih javnega prevoza, energijske učinkovitosti in digitalizacije šol.
Avstrija se je 31. avgusta 2024 pripravljala na drugi zahtevek za plačilo.
|
Slika 29: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Slika 29 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Avstrijo Reforme: Z zakonom o širitvi obnovljivih virov energije, sprejetim leta 2022, so bili določeni novi okvirni pogoji za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Reforma s tem, da pospešuje uvedbo proizvodnje čiste energije, ključno prispeva k podpori zelenega prehoda Avstrije. Naložbe: Nacionalni naložbeni projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture za vodik, so se začeli izvajati v okviru pomembnih projektov skupnega evropskega interesa. Cilj naložbe je, da bi bila s spodbujanjem integriranih čezmejnih projektov vzdolž celotne vrednostne verige vodika, vključno s proizvodnjo, shranjevanjem in uporabo, avstrijska industrija zasidrana v nastajajočem evropskem sektorju obnovljivega vodika. |
Poljska
|
Preglednica 21: Ključna dejstva iz poljskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 25,3 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 34,5 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 8 % BDP Poljske 61 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Poljski v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 11,39 milijarde EUR, od tega 3,25 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 8,14 milijarde EUR v obliki posojil.
Poljska ima na voljo še 48,4 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 276 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 62 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Poljski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Poljski 28. decembra 2023 izplačanih 5,1 milijarde EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot sta bili racionalizacija postopka izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije in pospešitev prenove stanovanj, s čimer se je pospešilo uvajanje energije iz obnovljivih virov in povečala energijska učinkovitost stavb.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 44,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 21,3 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zaposlovanjem ter znanjem in spretnostmi.
Poljska z enim zaključenim zahtevkom za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Poljske za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 15. aprila 2024 izplačanih 6,3 milijarde EUR finančne podpore 63 . S tem povezanih 38 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, namenjene izboljšanju naložbenega okolja v državi, odpornosti in konkurenčnosti gospodarstva, kmetijstva, zelene energije, digitalne preobrazbe, zdravstva in čiste mobilnosti.
Poljska se je 31. avgusta 2024 pripravljala na drugi zahtevek za plačilo.
Sliki 30 in 31 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 30: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 31: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Poljsko Reforme: Poljska je uvedla reformo, ki bo okrepila pomembne vidike neodvisnosti sodstva na Poljskem in na splošno izboljšala naložbeno okolje v državi. Po ukrepih, sprejetih med junijem 2022 in februarjem 2024, je izvedla celovito reformo disciplinske ureditve, ki se uporablja za poljske sodnike. Reforma je zlasti odpravila disciplinski senat vrhovnega sodišča in ga nadomestila z neodvisnim in nepristranskim z zakonom ustanovljenim sodiščem, tj. senatom za poklicno odgovornost. Vsi sodniki, na katere so vplivale sodbe nekdanjega disciplinskega senata, so imeli pravico, da njihovo zadevo v jasnem časovnem okviru pregleda novi senat vrhovnega sodišča. Zdaj so vzpostavljeni zaščitni ukrepi, da sodniki ne bodo več izpostavljeni tveganju disciplinske odgovornosti za vsebino svojih sodb ali uporabo prava EU. Naložbe: Vzpostavljen je bil popolnoma delujoč sistem IT za upravljanje financiranja in vzpostavitve storitev otroškega varstva za otroke do tretjega leta starosti. Ta informacijski sistem združuje tudi različne vire financiranja otroškega varstva. |
Portugalska
|
Preglednica 22: Ključna dejstva iz portugalskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 16,3 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 5,9 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 8,4 % BDP Portugalske 64 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Portugalski v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 8,49 milijarde EUR, od tega 6,84 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 1,65 milijarde EUR v obliki posojil.
Portugalska ima na voljo še 13,7 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 358 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 65 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Portugalski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Portugalski 21. decembra 2023 izplačanih 171,1 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je bila ustanovitev opazovalnice za energijsko revščino.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 41,2 % 66 razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 21,1 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s socialnimi stanovanji.
Portugalska s štirimi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi in drugi zahtevek Portugalske za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 9. maja 2022 izplačanih 1,2 milijarde EUR, 8. februarja 2023 pa 1,8 milijarde EUR finančne podpore 67 . Teh 58 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so bile nacionalna strategija za boj proti revščini, digitalna preobrazba javne uprave in banka Banco Português de Fomento. Izvedene so bile tudi reforme in naložbe na področju zdravstva, obdavčitve, naložb in inovacij, kvalifikacij in digitalnih znanj in spretnosti, gozdarstva, modrega gospodarstva, plinov iz obnovljivih virov in biogospodarstva ter ravnanja z odpadki.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 13. decembra 2023, je bilo 28. decembra 2023 izplačanih 2,5 milijarde EUR. Izplačilo, ki združuje tretji in četrti obrok, je odražalo pozitivno oceno 44 od 47 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali digitalizacijo zdravstva, cenovno dostopna stanovanja, poslovno okolje, razogljičenje prometa, preprečevanje požarov na podeželju in pravosodni sistem. Preostali cilj in mejnika v zvezi z reformami zdravstvenega sektorja in reformo reguliranih poklicev niso bili zadovoljivo izpolnjeni. Komisija je zato sprožila postopek začasne ustavitve plačil, kot je predviden v členu 24(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Po ponovni oceni 26. julija 2024 so se mejnika in cilj šteli za izpolnjene, zato je bila začasna ustavitev preklicana in izvedeno je bilo plačilo v višini 720 milijonov EUR.
Komisija je 31. avgusta 2024 v sodelovanju s Portugalsko ocenjevala njen peti zahtevek za plačilo.
Sliki 32 in 33 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 32: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 33: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Portugalsko Reforme: Revidirana nacionalna strategija za zelena javna naročila je začela veljati 11. februarja 2023. V njej so določena okoljska merila v zvezi z javnim naročanjem storitev in proizvodov, ki vključujejo trajnostne materiale na biološki osnovi, vključno z uvedbo obveznih okoljskih meril. Naložbe: Portugalska je sprejela naložbeno politiko za Banco Português de Fomento, na katero je vlada prenesla kapital v višini 250 milijonov EUR. S povečanjem kapitala in razvojem naložbene politike za navedeno banko se je omogočilo izvajanje InvestEU, uvedel pa se je tudi sklop meril za upravičenost, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev in ciljev mehanizma za okrevanje in odpornost. |
Romunija
|
Preglednica 23: Ključna dejstva iz romunskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 13,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 14,9 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 8,8 % BDP Romunije 68 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Romuniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 9,4 milijarde EUR, od tega 5,8 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde EUR v obliki posojil.
Romunija ima na voljo še 19 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 448 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 69 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Romunski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Romuniji 25. januarja 2024 izplačanih 288 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot sta bila vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za prenove in uvajanje obnovljivih virov energije s strani proizvajalcev-odjemalcev.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 44,2 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 21,9 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s podporo otrokom iz ranljivih družin, invalidom in starejšim, ter izvajanja minimalnega dohodka za vključevanje.
Romunija z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo znatno zamuja pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Romunije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 27. oktobra 2022 izplačanih 2,6 milijarde EUR finančne podpore 70 . S tem povezanih 21 mejnikov in ciljev je med drugim zajemalo reforme in naložbe na področjih trajnostne mobilnosti, razogljičenja, revizije in nadzora, izobraževanja in zdravstva ter predhodne korake pri davčnih in pokojninskih reformah.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 27. junija 2023, je bilo 29. septembra 2023 izplačanih 2,8 milijarde EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 49 od 51 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali digitalizacijo zdravstva, cenovno dostopna stanovanja, kulturo, poslovno okolje, razogljičenje prometa in preprečevanje požarov na podeželju. Preostala mejnika v zvezi z naložbami v energijo nista bila zadovoljivo izpolnjena. Komisija je zato sprožila postopek začasne ustavitve plačil, kot je predvideno v členu 24(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Komisija bo po predložitvi dokazov v roku iz določb uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ocenila, ali je izpolnjevanje mejnikov zadovoljivo, in po potrebi začasno ustavitev plačila odpravila.
Komisija je 31. avgusta 2024 v sodelovanju z Romunijo ocenjevala njen tretji zahtevek za plačilo.
Sliki 34 in 35 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so vključeni v spodnji okvir.
|
Slika 34: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 35: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Romunijo Reforme: Romunija je junija 2022 sprejela izredni odlok vlade o določitvi časovnega razporeda postopnega opuščanja premoga in lignita, s čimer je pospešila razogljičenje energetskega sektorja. Elektrarne na premog in lignit bi se morale postopno opustiti do leta 2032. Naložbe: Z javnimi izvajalci (tj. občinami) so bile podpisane pogodbe za operacionalizacijo energijsko učinkovitih vrtcev. Cilj naložbe je povečati dostop do standardnih storitev predšolske vzgoje in varstva ter udeležbo v njih z dodatno zmogljivostjo 110 novih vrtcev. |
Slovenija
|
Preglednica 24: Ključna dejstva iz slovenskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,6 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 1,1 milijarde EUR v obliki posojil, kar predstavlja 4,3 % BDP Slovenije 71 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 841 milijonov EUR, od tega 530,96 milijona EUR nepovratnih sredstev in 310 milijonov EUR posojil.
Slovenija ima na voljo še 1,8 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 149 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 72 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Sloveniji 13. decembra 2023 izplačanih 24,4 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot je odprava regulativnih ovir za uvajanje naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 48,9 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 20,0 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z zdravstvenim varstvom, pokojninami in dolgotrajno oskrbo.
Slovenija z dvema zaključenima zahtevkoma za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Slovenije za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 20. aprila 2023 izplačanih 50 milijonov EUR finančne podpore 73 . Teh 12 povezanih mejnikov je zajemalo reforme in naložbe v nizkoporabne procesorje in polprevodniške čipe ter skupno evropsko infrastrukturo podatkov in storitve, pa tudi druge reforme in naložbe na področjih digitalne preobrazbe, poslovnega okolja, dolgotrajne oskrbe ter revizije in kontrole.
V povezavi z zadnjim zahtevkom za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 27. novembra 2023, je bilo 28. decembra 2023 izplačanih 536 milijonov EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 44 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti, uporabo obnovljivih virov energije ter digitalno preobrazbo podjetij, turizma in kulture.
Komisija je 31. avgusta 2024 v sodelovanju s Slovenijo ocenjevala njen tretji zahtevek za plačilo.
Sliki 36 in 37 prikazujeta trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Slika 36: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
Slika 37: Skupna posojila, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
Opomba: ta graf prikazuje znesek posojil, ki so bila doslej izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posojila so finančni prispevki, ki jih je treba vrniti. Skupni znesek posojil, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi ocene njenega zahtevka za posojilo in ne sme presegati 6,8 % njenega BND za leto 2019. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Slovenijo Reforme: Slovenija je sprejela Zakon o alternativnih gorivih v prometu, ki omogoča interoperabilno, varno in lahko dostopno uporabo alternativnih goriv v prometu. Zakon za vse deležnike na enem mestu določa pravno zavezujoča pravila, da se olajša diverzifikacija predvsem osebnega prevoza v nizkoemisijski in brezemisijski prevoz. Zajema tudi vzpostavitev, registracijo in delovanje polnilne in oskrbovalne infrastrukture. Naložbe: Slovenija je izbrala uspešne projekte občinskih stanovanjskih skladov in organizacij, ustanovljenih s ciljem zadovoljevanja potreb po javnih stanovanjih, za gradnjo in nakup novih stanovanj ter obnovo obstoječih stanovanj, da bi se zagotovilo 480 novih cenovno dostopnih javnih stanovanjskih enot. |
Slovaška
|
Preglednica 25: Ključna dejstva iz slovaškega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplača do 6,4 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 5,2 % BDP Slovaške 74 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Slovaški v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 2,67 milijarde EUR nepovratnih sredstev.
Slovaška ima na voljo še 3,7 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano na podlagi ocene prihodnjega izpolnjevanja preostalih 165 75 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 76 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem za okrevanje in odpornost.
Slovaški načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Slovaški 13. decembra 2023 izplačanih 80,5 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot sta posodobitev in digitalizacija elektroenergetskega omrežja.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 45,8 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 20,50 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi s slabimi izidi izobraževanja, znanji in spretnostmi učencev ter nizkim deležem vpisa otrok v predšolske ustanove.
Slovaška s tremi zaključenimi zahtevki za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi in drugi zahtevek Slovaške za plačilo ocenila pozitivno. Tako je bilo 29. julija 2022 izplačanih 398,7 milijona EUR in 22. marca 2023 708,8 milijona EUR finančne podpore 77 . Teh 30 povezanih mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so opremljanje in digitalizacija policije ali reorganizacija mreže sodišč, ter druge reforme in naložbe na področjih digitalne preobrazbe, zdravstvenega varstva in javne uprave.
|
Slika 38: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Na podlagi zadnjega zahtevka za plačilo, ki ga je Komisija pozitivno ocenila 24. novembra 2023, je bilo 28. decembra 2023 izplačanih 662,3 milijona EUR. Izplačilo je odražalo pozitivno oceno 27 mejnikov in ciljev, ki so med drugim zajemali pripravo strategije za usmerjanje digitalnega prehoda gospodarstva, objavo novih razpisov za okrepitev sodelovanja med akademskimi raziskovalci in zasebnimi podjetji ter izboljšanje dostopnosti in kakovosti izobraževalnega sistema, vključno s predšolskim izobraževanjem.
Komisija je do 31. avgusta 2024 sprejela predhodno oceno četrtega zahtevka Slovaške za plačilo.
Slika 38 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Slovaško Reforme: Slovaška je posodobila obstoječi pravni okvir za obnovljive vire energije in vzpostavila nove podporne mehanizme za uvajanje obnovljivih virov energije v prometni, elektroenergetski in ogrevalni sektor. Uvedla je tudi dolgoročni načrt dražbe obnovljivih virov energije, ki ga je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, ter sprejela dražbeni sistem za obnovljive vire energije, novo podporno shemo za naložbe v obnovitev zmogljivosti in program za naložbe v sredstva za prožnost. Naložbe: Slovaška je dosegla tudi cilj v zvezi z vzpostavitvijo mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH) in vozlišč za digitalne inovacije (DIH) za zagotavljanje storitev podjetjem v podporo razvoju novih tehnologij in inovacij. |
Finska
|
Preglednica 26: Ključna dejstva iz finskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 1,9 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,7 % BDP Finske 78 . Do 31. avgusta 2024 je bilo Finski v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih 498,8 milijona EUR.
Finska ima na voljo še 1,45 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. To bo izplačano po oceni prihodnjega izpolnjevanja preostalih 124 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 79 , pred rokom leta 2026, določenim za mehanizem.
Finski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Za začetek izvajanja poglavja REPowerEU je bilo Finski 25. januarja 2024 izplačanih 25,4 milijona EUR predhodnega financiranja. To je prispevalo k začetku izvajanja ustreznih reform, kot sta bili vzpostavitev enotnega postopka pregleda in ustanovitev novega enotnega nacionalnega organa za obravnavo vlog za izdajo okoljskih dovoljenj, ter naložb, kot so nove čiste tehnologije za proizvodnjo in uporabo energije, pa tudi raziskovalnih in razvojnih dejavnosti za spodbujanje rešitev na področju energije iz obnovljivih virov.
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 52,3 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 28,9 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, zlasti v zvezi z izboljšanjem dostopa do zdravstvenega varstva in socialnih storitev po vsej državi.
Finska z enim zaključenim zahtevkom za plačilo izvaja svoj načrt za okrevanje in odpornost, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za njegovo pravočasno dokončanje. Komisija je ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora prvi zahtevek Finske za plačilo ocenila pozitivno. Na podlagi ocene je bilo 1. marca 2024 izplačanih 202 milijona EUR finančne podpore 80 . S tem povezanih 20 mejnikov in ciljev je zajemalo reforme in naložbe, kot so bile davčne reforme za spodbujanje elektrifikacije industrije in naložb v nizkoogljične tehnologije, davčne spodbude za spodbujanje trajnostnega prometa in uporabe električnih vozil, izboljšanje zaposlitvenih možnosti z usklajevanjem priložnosti za nenehno učenje in potreb trga dela ter ključna zakonodaja v okviru reforme socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb. Mejniki so vključevali tudi ključne naložbe za podpiranje zelenega in digitalnega prehoda, kot so preoblikovanje energetske infrastrukture in nove energetske tehnologije ter proizvodnja in uporaba vodika z nizkimi emisijami. Druge ključne naložbe so bile usmerjene v zmanjšanje podnebnih in okoljskih vplivov stavb ter podporo preciznemu gozdarstvu za spodbujanje ukrepov, odpornih proti podnebnim spremembam, in okoljske trajnostnosti.
Finska se je 31. avgusta 2024 pripravljala na drugi zahtevek za plačilo.
|
Slika 39: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
|
Primeri izpolnjenih mejnikov in ciljev za Finsko Reforme: Veljati je začel zakon o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje. Storitveni center zagotavlja usposabljanje in vire za razvoj kompetenc, znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela zdaj in v prihodnosti, s čimer se razširja finska ponudba nenehnega učenja in ustvarjajo priložnosti za delovno sposobne ljudi. Naložbe: Veljati so začele smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo), ki so omogočile objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za gradnjo energetske infrastrukture. Eden od upravičencev teh naložb je energetsko podjetje HELEN v popolni lasti mesta Helsinki, s katerega projektom Toplotne črpalke zrak–voda (Air to Water Heat Pumps – AWHP) bi se vzpostavila toplotna črpalka, ki kot vir toplote uporablja zunanji zrak, z zmogljivostjo daljinskega ogrevanja 11–18 MW in daljinskega hlajenja 8 MW. |
Slika 39 prikazuje trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti, primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji pa so v spodnjem okvirju.
Švedska
|
Preglednica 27: Ključna dejstva iz švedskega načrta za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Načrt za okrevanje in odpornost omogoča, da je v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v obdobju 2021–2026 izplačanih do 3,45 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, kar predstavlja 0,6 % BDP Švedske 81 . Do 31. avgusta 2024 je imela Švedska na voljo še vsa dodeljena sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki bodo izplačana na podlagi ocene prihodnjega izpolnjevanja 57 mejnikov in ciljev, vključenih v izvedbeni sklep Sveta 82 , pred rokom, določenim za mehanizem leta 2026.
Švedski načrt za okrevanje in odpornost vključuje poglavje REPowerEU, ki določa postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, diverzifikacijo oskrbe z energijo in proizvodnjo čistejše energije v prihodnjih letih. Poglavje bo prispevalo k zagotavljanju oskrbe s cenovno dostopno, zanesljivo in trajnostno energijo.
|
Slika 40: Skupna nepovratna sredstva, izplačana v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Opomba: ta graf prikazuje znesek doslej izplačanih nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s predhodnim financiranjem. Nepovratna sredstva so finančni prispevki, ki jih ni treba vrniti. Skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih posamezni državi članici, se določi na podlagi razdelitvenega ključa in skupnih ocenjenih stroškov zadevnega načrta za okrevanje in odpornost. |
|
Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti. |
Velik poudarek načrta je na zelenem prehodu, saj je 43,65 % razpoložljivih sredstev namenjenih ukrepom, ki podpirajo podnebne cilje, 21,2 % skupnih dodeljenih sredstev pa podpori digitalnemu prehodu. Načrt ohranja tudi močno socialno razsežnost z ukrepi na področju socialne zaščite, vključno zlasti s poklicnim izobraževanjem, učenjem švedskega jezika in študentskimi stanovanji.
Švedska si je zaradi znatne zamude pri izvajanju svojega načrta za okrevanje in odpornost 31. avgusta 2024 prizadevala dokončati prvi zahtevek za plačilo.
Na sliki 40 je prikazano trenutno stanje, kot je razvidno iz preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
Komisija je 2. julija 2024 sprejela predhodno oceno prvega zahtevka Belgije za plačilo, v kateri je ocenila, da je bilo zadovoljivo izpolnjenih 19 mejnikov in ciljev. Ustrezno plačilo je bilo Belgiji izplačano 24. septembra 2024, tj. po presečnem datumu tega letnega poročila.
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15570-2023-ADD-1/sl/pdf .
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8091-2022-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11047-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10154-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11674-2024-COR-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12532-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10262-2024-INIT/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11858-2024-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10150-2021-ADD-1-REV-2/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10162-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10687-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10160-2021-ADD-1-REV-2/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10686-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10157-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10477-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10155-2021-ADD-1/sl/pdf .
Svet je 23. septembra 2024, tj. po presečnem datumu tega letnega poročila, sprejel poglavje REPowerEU za Luksemburg.
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15447-2022-ADD-1/sl/pdf .
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CONSIL:ST_11941_2021_ADD_1 .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
Komisija je 15. julija 2024 sprejela predhodno oceno prvega zahtevka Nizozemske za plačilo, v kateri je ocenila, da je bilo zadovoljivo izpolnjenih 30 mejnikov in ciljev. Ustrezno plačilo je bilo Nizozemski izplačano 24. septembra 2024, tj. po presečnem datumu tega letnega poročila.
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12275-2022-ADD-1/sl/pdf .
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10159-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9728-2022-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10149-2021-ADD-1-REV-1/sl/pdf .
Od 8. oktobra 2024, tj. po presečnem datumu tega letnega poročila, ko je Svet sprejel posodobitev tiskarskih napak na Portugalskem, nova vrednost znaša 40,6 %.
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12319-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13615-2023-ADD-1-REV-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
Komisija je 1. julija 2024 sprejela predhodno oceno četrtega zahtevka Slovaške za plačilo, v kateri je ocenila, da je bilo zadovoljivo izpolnjenih 15 mejnikov in ciljev.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CONSIL:ST_10156_2021_ADD_1 .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12524-2021-ADD-1/sl/pdf .
Ko so zahtevana plačila izplačana, se predhodno financiranje sorazmerno obračuna. Navedeni zneski so neto zneski.
Informacije o BDP temeljijo na podatkih za leto 2023. Vir: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7772-2022-ADD-1/sl/pdf .