Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 15. oktobra 2026(*)
„ Predhodno odločanje – Obdavčenje – Direktiva 2011/96/EU – Skupen sistem obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic – Oprostitev pri viru odtegnjenega davka za dividende, ki jih odvisna družba rezidentka izplača matični družbi nerezidentki – Člen 1(2) in (3) – Določba o preprečevanju zlorab – Nepristna shema – Koraki sheme – Veriga transakcij – Objektivna analiza vseh upoštevnih dejstev in okoliščin – Upravičeni lastnik dividend – Davčna ugodnost – Neupoštevnost države članice ali faze, v kateri je ta ugodnost pridobljena – Subjektivni element – Dokaz o njegovem obstoju v zvezi z enim od udeležencev v zadevni verigi transakcij – Načelo sorazmernosti – Dvostranska konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju “
V zadevi C‑203/25,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložila Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija za reševanje davčnih sporov pri vladi Republike Litve) z odločbo z dne 26. februarja 2025, ki je na Sodišče prispela 17. marca 2025, v postopku
„NEO GROUP“ UAB
proti
Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Jarukaitis, predsednik senata, R. Frendo, (poročevalka), sodnica, N. Jääskinen, M. Condinanzi in A. Kornezov, sodniki,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. februarja 2026,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za „NEO GROUP“ UAB P. Likša in A. Medelienė, advokatai, ter A. Venius, advokato padėjėjas,
– za litovsko vlado K. Dieninis in V. Kazlauskaitė‑Švenčionienė, agenta,
– za špansko vlado P. Pérez Zapico in A. Torró Molés, agenta,
– za nizozemsko vlado P. P. Huurnink in J. Langer, agenta,
– za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in W. Roels, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 21. maja 2026
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(2) in (3) ter člena 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL 2011, L 345, str. 8), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015 (UL 2015, L 21, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o matičnih in odvisnih družbah), ter na načelo sorazmernosti.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo „NEO GROUP“ UAB (v nadaljevanju: NEO), družbo litovskega prava, in Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalna davčna inšpekcija pri ministrstvu za finance Republike Litve) (v nadaljevanju: inšpekcija) zaradi obdavčitve dividend, ki jih je družba NEO izplačala svoji matični družbi Retal Industries limited (v nadaljevanju: Retal), registrirani na Cipru.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah od 3 do 6 Direktive o matičnih in odvisnih družbah je navedeno:
„(3) Cilj te direktive je oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam od davčnega odtegljaja, in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe.
(4) Da se v [Evropski] [u]niji ustvarijo pogoji, podobni tistim na notranjem trgu, in s tem zagotovi učinkovito delovanje takšnega notranjega trga je potrebno povezovanje družb iz različnih držav članic v skupine. Te operacije ne bi smele biti ovirane z omejitvami, pomanjkljivostmi ali izkrivljanji, ki izhajajo predvsem iz davčnih predpisov držav članic. Zato je za takšna povezovanja družb iz različnih držav članic v skupine treba določiti davčna pravila, ki so s stališča konkurence nevtralna, in podjetjem omogočiti, da se prilagodijo zahtevam notranjega trga, da povečajo produktivnost in izboljšajo svojo konkurenčno moč na mednarodni ravni.
(5) Posledica takega povezovanja v skupine, je lahko oblikovanje skupin matičnih družb in odvisnih družb.
(6) Pred začetkom veljavnosti Direktive [Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 147)] so se obstoječi davčni predpisi, ki urejajo razmerja med matičnimi in odvisnimi družbami iz različnih držav članic, v državah članicah znatno razlikovali in so bili na splošno manj ugodni kot tisti, ki so veljali za matične in odvisne družbe v isti državi članici. Zato je bilo sodelovanje med družbami iz različnih držav članic v manj ugodnem položaju v primerjavi s sodelovanjem družb iz iste države članice. Ta manj ugoden položaj je bilo treba odpraviti z uvedbo skupnega sistema na ravni Unije, da bi se olajšalo povezovanje družb v skupine.“
4 V uvodnih izjavah 1, 2 in od 4 do 8 Direktive 2015/121 je navedeno:
„(1) Direktiva [2011/96] oprošča dividende in druge oblike distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam, od davčnega odtegljaja ter odpravlja dvojno obdavčevanje takšnih prihodkov na ravni matične družbe.
(2) Treba je poskrbeti, da davkoplačevalci, ki se uvrščajo v področje uporabe Direktive [2011/96], le te ne bodo zlorabljali.
[…]
(4) […] [Notranje ali na sporazumih temelječe] določbe [za splošno ali konkretnejše reševanje problema davčnih utaj, davčnih goljufij ali zlorab] [se] po ravneh strogosti lahko razlikujejo, vsekakor pa so zasnovane tako, da odražajo posebnosti davčnih sistemov posameznih držav članic. Poleg tega nekatere države članice nimajo nikakršnih notranjih ali na sporazumih temelječih določb za preprečevanje zlorab.
(5) […] vključitev skupnega minimalnega pravila o preprečevanju zlorab v Direktivo [2011/96] [bi bila] v veliko pomoč pri preprečevanju nepravilne uporabe navedene direktive in zagotavljanju večje doslednosti pri njeni uporabi v različnih državah članicah.
(6) Uporaba pravil o preprečevanju zlorab bi morala biti sorazmerna in imeti konkretni namen reševati problem sheme ali niza shem, ki niso pristne, torej ki ne odražajo ekonomske stvarnosti.
(7) V ta namen bi morale davčne uprave držav članic, ko presojajo, ali ne gre pri shemi ali nizu shem za zlorabo, opraviti objektivno analizo vseh pomembnih dejstev in okoliščin.
(8) Čeprav bi morale države članice klavzulo o preprečevanju zlorab uporabljati za reševanje problema shem, ki niso pristne v celoti, pa se utegnejo pojaviti tudi primeri, ko gledano posamično ni pristen le en korak ali del v shemi. Države članice bi morale imeti možnost, da klavzulo o preprečevanju zlorab uporabijo tudi za reševanje problema teh posameznih korakov ali delov, brez poseganja v ostale pristne korake ali dele v shemi. S tem bi bila klavzula o preprečevanju zlorab kar najbolj učinkovita, obenem pa bi zagotavljala sorazmernost. […]“
5 Člen 1 Direktive o matičnih in odvisnih družbah določa:
„1. Države članice uporabljajo to direktivo:
[…]
(b) za distribucijo dobička s strani družb iz te države članice, družbam, iz drugih držav članic, od katerih so odvisne;
[…]
2. Države članice ne priznajo nobenih ugodnosti iz te direktive za sheme ali nize shem, ki glede na to, da je bil pri njihovem uresničevanju poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobitev davčne prednosti, ki izničuje cilj ali namen te direktive, niso pristni, če se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine.
Shema lahko obsega več kakor en korak ali del.
3. Za namene odstavka 2 se shema ali niz shem šteje za nepristnega, kolikor se ne uresničuje iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost.
4. Ta direktiva ne preprečuje uporabe notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje davčnih utaj, davčnih goljufij ali zlorab.“
6 Člen 3(1) te direktive določa:
„Za uporabo te direktive:
(a) se status matične družbe podeli:
(i) najmanj družbi iz države članice, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2 in ima najmanj 10 % delež v kapitalu družbe iz druge države članice, ki izpolnjuje enake pogoje;
[…]
(b) ‚odvisna družba‘ pomeni družbo, katere kapital vključuje kapitalski delež iz točke (a).“
7 Člen 5 navedene direktive določa:
„Dobiček, ki ga odvisna družba distribuira svoji matični družbi, se oprosti pri viru odtegnjenega davka.“
Konvencija LT‑CY
8 Konvencija med vlado Republike Litve in vlado Republike Ciper o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj (v nadaljevanju: konvencija LT‑CY) z dne 21. junija 2013 v členu 10(1) in (2) določa porazdelitev pristojnosti za obdavčitev dividend med državama pogodbenicama.
9 Člen 10(1) te konvencije določa, da so lahko dividende, ki jih izplača družba rezidentka ene države pogodbenice rezidentki druge države pogodbenice, obdavčene v tej drugi državi.
10 Člen 10(2) navedene konvencije določa, da se te dividende lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezidentka je družba, ki izplača navedene dividende, in v skladu z zakonodajo te države. Če pa je upravičeni lastnik teh dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 0 % bruto zneska teh dividend, kadar je upravičeni lastnik družba, ki ima neposredno v lasti vsaj 10 % kapitala družbe, ki jih razdeli, ali 5 % tega zneska v vseh drugih primerih.
Litovsko pravo
11 Lietuvos Respublikos pelno mokesčio įstatymas no IX‑675 (zakon Republike Litve o davku od dohodkov pravnih oseb št. IX‑675) z dne 20. decembra 2001 v različici, ki se uporablja za dejansko stanje iz spora o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o davku od dohodkov pravnih oseb), v členu 2, točka 3, opredeljuje „tuji obdavčljivi subjekt“ (v nadaljevanju: tuji subjekt) kot pravno osebo ali tujo organizacijo s sedežem v tuji državi, ki je ustanovljena ali drugače organizirana v skladu z zakonodajo te tuje države, in vse druge obdavčljive subjekte, ki so ustanovljeni, imajo pravno osebnost ali so kako drugače organizirani v tujini, vključno s kolektivnimi naložbenimi podjemi.
12 Člen 3(1) tega zakona določa, da davek od dohodkov pravnih oseb plačujejo litovski in tuji subjekti.
13 Člen 4(3), točka 2, navedenega zakona določa, da je davčna osnova tujega subjekta dohodek z virom v Litvi, ki ga ta subjekt prejme drugače kot prek stalnih poslovnih enot na litovskem ozemlju.
14 V skladu s členom 4(4), točka 2, istega zakona dohodki z virom v Litvi, ki jih tuji subjekt prejme drugače kot prek stalnih poslovnih enot na ozemlju te države, vključujejo dohodke iz izplačanega dobička.
15 Člen 34(1) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da se na dividende, ki jih tuji subjekti prejmejo na podlagi delnic, kapitalskih deležev ali drugih pravic, ki jih imajo v litovskem subjektu, plača davek od dohodkov pravnih oseb v višini 15 %.
16 Člen 34(2) tega zakona določa, da so dividende, ki jih litovski subjekt izplača tujemu subjektu, ki ima neprekinjeno vsaj dvanajst mesecev, vključno z datumom izplačila dividend, v lasti vsaj 10 % delnic litovskega subjekta, oproščene davka.
17 Člen 32(6) navedenega zakona (v nadaljevanju: litovska določba o preprečevanju zlorab) določa, da se določbe o oprostitvi dividend iz člena 34(2) tega zakona ne uporabljajo za sheme ali nize shem, ki glede na to, da je bil pri njihovi vzpostavitvi poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobitev davčne ugodnosti, ki izničuje cilj ali namen Direktive o matičnih in odvisnih družbah, niso pristni, če se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine. V tej določbi je pojasnjeno, da lahko shema obsega več kot en korak ali del in da se shema ali niz shem šteje za nepristnega, če ni bil vzpostavljen iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
18 Kapital družbe NEO je od 10. avgusta 2008 do datuma tega predloga za sprejetje predhodne odločbe v stoodstotni lasti družbe Retal.
19 Družba Retal ima v lasti tudi 100 % kapitala druge litovske družbe, „Retal Lithuania“ UAB (v nadaljevanju: Retal LT).
20 Družba Retal je v letih 2016 in 2017 od družbe NEO prejela dividende v znesku 15.000.000 EUR in od družbe Retal LT v znesku 13.485.032 EUR, kar je skupaj 28.485.032 EUR.
21 Družba NEO je menila, da za dividende, ki jih je izplačala družbi Retal, ni treba plačati davka od dohodkov pravnih oseb iz člena 34(1) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ker so oproščene pri viru odtegnjenega davka na podlagi člena 34(2) tega zakona.
22 Inšpekcija je po davčnem nadzoru za leti 2016 in 2017 30. oktobra 2024 sprejela odločbo (v nadaljevanju: sporna odločba), v kateri je v bistvu ugotovila obstoj verige transakcij, na koncu katere je bil PG, fizična oseba s stalnim prebivališčem na Cipru, „končni lastnik“ dividend, ki sta jih družbi NEO in Retal LT izplačali družbi Retal, ne da bi bil pri viru odtegnjen davek iz člena 34(2) zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Po mnenju inšpekcije ta veriga transakcij pomeni shemo, uvedeno za pridobitev davčne ugodnosti v obliki izogibanja davku od dohodkov pravnih oseb iz naslova dividend, ki jih je prejela družba Retal, in torej spada na področje uporabe litovske določbe o preprečevanju zlorab.
23 Tako je inšpekcija s sporno odločbo družbi NEO odmerila davek od dohodkov pravnih oseb v znesku 2.250.000 EUR, povečanem za zamudne obresti, in ji naložila sankcijo.
24 Družba NEO je sporno odločbo izpodbijala pri Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija za reševanje davčnih sporov pri vladi Republike Litve), ki je predložitveno sodišče.
25 To sodišče meni, da je treba za ugotovitev, ali se litovska določba o preprečevanju zlorab uporablja za položaj, kakršen je ta, o katerem odloča, razložiti določbo o preprečevanju zlorab iz člena 1(2) in (3) Direktive o matičnih in odvisnih družbah (v nadaljevanju: določba o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah).
26 Navedeno sodišče navaja, da je Sodišče med drugim v sodbi z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark (C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135), že preučilo položaje, povezane z nepristnimi shemami, pri katerih so bile uporabljene obvodne družbe, ki dobičke, ki jih prejmejo, prenesejo na drugo družbo iz skupine, ki je njihov upravičeni lastnik. Vendar naj bi imela zadeva, o kateri odloča, značilnosti, zaradi katerih so potrebna druga pojasnila glede obsega te določbe, kot so tista, navedena v tej sodbi.
27 V zvezi s tem predložitveno sodišče na prvem mestu meni, da iz sodbe, navedene v prejšnji točki, izhaja, da je za ugotovitev obstoja zlorabe upoštevno dejstvo, da družba, ki prejme dividende, ne opravlja resnične gospodarske dejavnosti, ampak je obvodna družba, katere edina dejavnost je prejemanje teh dividend in njihov prenos na upravičenega lastnika ali druge obvodne družbe.
28 V obravnavanem primeru pa naj inšpekcija ne bi izpodbijala tega, da družba Retal opravlja resnično gospodarsko dejavnost, temveč naj bi svojo ugotovitev zlorabe oprla na obstoj nepristne sheme, ki naj bi izhajala iz več elementov.
29 Natančneje, predložitveno sodišče navaja, da je inšpekcija ugotovila, da je veriga transakcij, v kateri je družba Clendon Holdings Inc., registrirana v Bélizeju, ki nadzoruje 100 % kapitala družbe Retal, vse delnice te družbe prodala ciprski družbi PPH Polymer Products Holding Ltd (v nadaljevanju: PPH), ustanovljeni manj kot tri mesece prej, za znesek 310.400.000 EUR, nepristna shema.
30 To sodišče pojasnjuje, da je bilo po mnenju inšpekcije plačilo nakupne cene kapitala družbe Retal odloženo na leto 2027 in da je družba Clendon Holdings terjatev, ki iz tega izhaja, prenesla na osebo PG, ki je že bila dejanska lastnica tako družb Clendon Holdings kot PPH. Tako naj bi bil ustvarjen dolg družbe PPH do osebe PG. Nazadnje, oseba PG naj bi po vseh teh transakcijah od družbe PPH prejela visok znesek denarja v obliki posojil in prenosa pravic, ki je izviral iz dividend, ki so jih izplačale litovske družbe, in ki je bil uporabljen za poravnavo dolga družbe PPH do osebe PG. V tem okviru inšpekcija meni, da navedene transakcije izražajo obstoj nepristne sheme, katere cilj naj bi bil pridobiti davčno ugodnost, ki je izogibanje obdavčitvi teh dividend v Litvi.
31 Predložitveno sodišče dodaja, da družba NEO pred njim med drugim trdi, da je družba Retal kot podjetje, ki opravlja resnično gospodarsko dejavnost, upravičeni lastnik v smislu zlasti konvencije LT‑CY, ki temelji na vzorčni konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki jo je pripravil odbor za davčne zadeve pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) (v nadaljevanju: vzorčna konvencija OECD).
32 Po mnenju tega sodišča je treba v tem okviru ugotoviti, ali je nacionalna praksa, v skladu s katero se litovska določba o preprečevanju zlorab uporablja za dividende, ki so bile, čeprav so bile izplačane družbi, ki dejansko opravlja gospodarsko dejavnost, nato uporabljene za izvajanje nepristnih transakcij, združljiva s cilji Direktive o matičnih in odvisnih družbah.
33 Na drugem mestu, navedeno sodišče navaja, da je inšpekcija v sporni odločbi poudarila, da večino dividend, ki jih je družba Retal prejela v letih 2016 in 2017, sestavljajo dividende, ki sta jih izplačali družbi NEO in Retal LT. Poleg tega naj bi se inšpekcija oprla na podobnost med, na eni strani, zneski dividend, ki sta jih družbi NEO in Retal LT izplačali družbi Retal, in na drugi strani, zneski dividend, ki jih je družba Retal izplačala družbi PPH, ter na ujemanje zneska obveznosti družbe PPH do osebe PG z zneskom obveznosti družbe PPH do družbe Clendon Holdings.
34 Zato se to sodišče sprašuje, ali je na podlagi ujemanja med zneski prenesenih dividend v različnih fazah verige transakcij mogoče domnevati, da obstaja „veriga prenosov dividend“.
35 Na tretjem mestu, predložitveno sodišče ugotavlja, da je inšpekcija litovsko določbo o preprečevanju zlorab uporabila za družbo NEO zaradi nepristnih transakcij, opravljenih zunaj Litve med fizičnimi in pravnimi osebami, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v Litvi.
36 To sodišče želi v bistvu izvedeti, ali je taka uporaba te določbe združljiva s cilji Direktive o matičnih in odvisnih družbah ter načelom sorazmernosti.
37 Na četrtem mestu, navedeno sodišče opozarja, da je eden od pogojev, ki se zahtevajo za uporabo tako litovske določbe o preprečevanju zlorab kot določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, pridobitev davčne ugodnosti. Tako se sprašuje, ali je mogoče šteti, da je družba NEO pridobila tako ugodnost, čeprav je bila po koncu verige transakcij, v kateri je sodelovala družba NEO, oseba PG, ki je fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Litvi, tista, ki je pridobila davčno ugodnost z uporabo dividend, ki jih je izplačala družba NEO.
38 Na petem mestu, predložitveno sodišče navaja, da je v skladu s sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark (C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točka 101), to, da družba, ki je dividende prejela, te v celoti ali skoraj v celoti in v zelo kratkem roku prenakaže subjektom, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo Direktive o matičnih in odvisnih družbah, indic za obstoj sheme, katere namen je, da za subjekt neupravičeno velja oprostitev iz člena 5 te direktive.
39 Zato to sodišče meni, da je treba ugotoviti, ali je za ugotovitev obstoja nepristne sheme upoštevno, da dividende družbe Retal niso bile prenakazane enkrat, temveč kontinuirano v določenem obdobju.
40 Na šestem in zadnjem mestu, navedeno sodišče navaja, da inšpekcija ni preučila, ali je družba NEO kot odvisna družba, ki pripada skupini družb in je odvisna od odločitev njenega delničarja, vedela ali bi lahko vedela za obstoj nepristnih transakcij v tej skupini. Zato se sprašuje, v kolikšni meri taka seznanjenost vpliva na uporabo določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah za tako odvisno družbo.
41 V teh okoliščinah je Mokestinių ginčų komisija prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (komisija za reševanje davčnih sporov pri vladi Republike Litve) prekinila odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložila ta vprašanja:
„1. Ali je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, nacionalna praksa, ki v državi plačnika dividend izključuje možnost oprostitve pri viru odtegnjenega davka na dividende, če se te dividende izplačajo matični družbi plačnika, ki deluje v drugi državi članici Unije in ki sama po sebi ni nepristen subjekt, saj dejansko opravlja dejavnost ter se ji dividende izplačujejo kot upravičenemu lastniku dividend, vendar jo davčni organi opredelijo za udeleženca v nizu nepristnih transakcij na podlagi plačila (prenosa) dividend prek nje dejanskemu lastniku celotne skupine družb, v skladu s cilji pravila o preprečevanju zlorab iz Direktive [o matičnih in odvisnih družbah]?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je prenos dividend v nizu mogoče utemeljiti z ujemanjem zneskov dividend (podobnih ali enakih), ki se prenesejo v nizu transakcij?
3. Ali je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, nacionalna praksa, v okviru katere davčni organi uporabljajo pravilo o preprečevanju zlorab v državi, v kateri so dividende izplačane, čeprav so transakcije, na podlagi katerih je bil niz transakcij opredeljen za shemo (ki jo davčni organi štejejo za nepristno), v drugi državi članici Unije opravili davčni rezidenti te druge države članice, v skladu s cilji pravila o preprečevanju zlorab iz Direktive [o matičnih in odvisnih družbah], vključno z načelom sorazmernosti iz uvodnih izjav Direktive [2015/121]?
4. Ali je mogoče na podlagi pravila o preprečevanju zlorab v državi plačnika dividend pri viru odtegniti davek na dividende ne glede na to, v kateri fazi v nizu transakcij je davčna ugodnost nastala? Ali se lahko šteje, da je pritožnica davčno ugodnost prejela v nasprotju s predmetom ali z namenom Direktive [o matičnih in odvisnih družbah], če na podlagi takega niza transakcij davčno ugodnost pridobi dejanski lastnik, ki za to pridobitev uporabi dividende pritožnice?
5. Ali je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, mogoče določbe člena 1(2) Direktive [o matičnih in odvisnih družbah] razlagati tako, da se lahko izključi uporaba pravila o ‚izključitvi udeležbe‘, s katerim se v nacionalnem pravu izvajajo določbe člena 5 Direktive [o matičnih in odvisnih družbah], zaradi zlorabe pravice, do katere je prišlo z uporabo prejetih dividend, kadar so bile dividende prejete in uporabljene (nadaljnja distribucija dobička) v določenem obdobju?
6. Ali je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, nacionalna praksa, v okviru katere davčni organi pravilo o preprečevanju zlorab uporabijo za plačnika dividend, ne da bi se ugotovilo, ali je ta plačnik vedel oziroma bi moral vedeti za obstoj niza nepristnih transakcij, v skladu s cilji pravila o preprečevanju zlorab iz Direktive [o matičnih in odvisnih družbah]?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
42 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, z obrazložitvijo, da ta matična družba sodeluje v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, po koncu katere se te dividende prenesejo na fizično ali pravno osebo, ki neposredno ali posredno obvladuje vse vpletene družbe, tudi če navedena matična družba dejansko opravlja gospodarsko dejavnost in torej ni obvodna družba.
43 Najprej je treba opozoriti, da je v skladu z njenimi uvodnimi izjavami od 3 do 6 Direktive o matičnih in odvisnih družbah cilj, ki se s to direktivo uresničuje, oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam, od davčnega odtegljaja in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe, da bi se olajšalo povezovanje družb v skupine na ravni Unije (sodba z dne 24. februarja 2022, Viva Telecom Bulgaria, C‑257/20, EU:C:2022:125, točka 59).
44 Namen te direktive je tako na davčnem področju zagotoviti nevtralnost razdeljevanja dobička družbe s sedežem v eni državi članici svoji matični družbi s sedežem v drugi državi članici (sodba z dne 24. februarja 2022, Viva Telecom Bulgaria, C‑257/20, EU:C:2022:125, točka 60).
45 Za to člen 1(1)(b) navedene direktive določa, da se ta direktiva uporablja za distribucijo dobička, ki jo v čezmejnem razmerju izvede odvisna družba svoji matični družbi, člen 5 te direktive pa določa, da je ta dobiček oproščen pri viru odtegnjenega davka.
46 Ob tem je treba navesti, da obstaja splošno načelo prava Unije, v skladu s katerim se pravni subjekti ne morejo sklicevati na določbe tega prava z namenom goljufije ali zlorabe. V skladu s tem načelom mora država članica zavrniti uporabo teh določb, kadar se te ne uveljavljajo zaradi uresničitve ciljev navedenih določb, temveč s ciljem, da se pridobi korist, medtem ko so pogoji, določeni za to, izpolnjeni le formalno (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točke od 70 do 72).
47 Kot je razvidno iz uvodnih izjav 1, 2 in 5 Direktive 2015/121, je zakonodajalec Unije določbo o preprečevanju zlorab vključil v Direktivo o matičnih in odvisnih družbah za zagotovitev spoštovanja navedenega načela.
48 V skladu s to določbo države članice ne priznajo nobenih ugodnosti iz te direktive za sheme ali nize shem, ki glede na to, da je bil pri njihovem uresničevanju poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobitev davčne prednosti, ki izničuje cilj ali namen navedene direktive, niso pristni, če se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine. V navedeni določbi je natančneje določeno, da se shema ali niz shem šteje za nepristnega v delu, v katerem se ne izvaja iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost.
49 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (glej sodbi z dne 17. novembra 1983, Merck, 292/82, EU:C:1983:335, točka 12, in z dne 30. aprila 2025, Generalstaatsanwaltschaft Frankfurt am Main (Izvoz gotovine v Rusijo), C‑246/24, EU:C:2025:295, točka 18 in navedena sodna praksa).
50 Kar zadeva besedilo določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, iz njega izhaja, da morata biti za zavrnitev ugodnosti iz te direktive izpolnjena dva pogoja. Na eni strani mora biti zadevna shema nepristna v smislu, določenem v tej določbi. Po drugi strani pa mora biti shema vzpostavljena, da se kot poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobi davčna ugodnost, ki izničuje cilj navedene direktive (sodba z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 45).
51 Ta drugi pogoj bo preučen v okviru odgovorov na tretje in četrto vprašanje na eni strani ter na šesto vprašanje na drugi strani.
52 Kar zadeva prvi pogoj iz določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, in sicer opredelitev verige transakcij za nepristno shemo, besedilo te določbe ne določa, da se ta določba uporablja le za posebne položaje ali vrste shem. Nasprotno, sprejet je splošni pristop, ki zajema opredelitev morebitne nepristnosti sheme glede na vsa pomembna dejstva in okoliščine, pri čemer je za to shemo značilen neobstoj tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 25).
53 Kar zadeva kontekst, v katerega je umeščena določba o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, ter cilj te določbe, je iz uvodnih izjav 4 in 5 Direktive 2015/121 razvidno, da je navedena določba, zlasti glede na raznolikost nacionalnih davčnih sistemov, v veliko pomoč pri preprečevanju vsakršne zlorabe Direktive o matičnih in odvisnih družbah. Ugotoviti je treba, da je navedena določba tako z vidika svoje umestitve, in sicer v okvir prvega člena zadnjenavedene direktive, kot tudi z vidika tako izraženega cilja horizontalna, kar ravno tako govori v prid razlagi, ki omogoča njeno uporabo brez omejevanja na določene posebne okoliščine. Ožja razlaga ne bi bila v skladu s ciljem preprečevanja vsakršne zlorabe (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 26).
54 Poleg tega je treba opozoriti, da bi morale v skladu z uvodno izjavo 7 Direktive 2015/121 davčne uprave držav članic, ko presojajo, ali gre pri shemi ali nizu shem za zlorabo, opraviti objektivno analizo vseh pomembnih dejstev in okoliščin. Ta formulacija je v bistvu povzeta v členu 1(2) Direktive o matičnih in odvisnih družbah, v skladu s katerim se ugodnosti iz te direktive ne smejo priznati shemam, ki ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin niso pristne (sodba z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 39).
55 Iz tega sledi, da je treba v položaju, v katerem je shema sestavljena iz več korakov, upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine za ugotovitev, ali obstaja eden ali več korakov, ki niso pristni. Nič v določbi o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah ne kaže na to, da bi bila pomembna dejstva in okoliščine, ki jih je treba za to preučiti, omejena na položaj, ki je obstajal na datum enega od korakov zadevne sheme (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 41).
56 Iz jezikovne, kontekstualne in teleološke razlage določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah torej izhaja, da se ta določba uporablja horizontalno za vse vrste nepristnih shem, in ne samo za sheme s posebnimi konfiguracijami.
57 Zato mora predložitveno sodišče glede na celotno dejansko stanje iz postopka v glavni stvari preveriti, ali so v obravnavanem primeru podani elementi zlorabe (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točki 30 in 40).
58 Čeprav Sodišče ni pristojno za presojo dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari, pa lahko pri odločanju o predlogu za sprejetje predhodne odločbe nacionalnemu sodišču da smernice, ki ga vodijo pri presoji konkretnega primera, o katerem mora odločiti (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točka 99).
59 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da v skladu s sodno prakso dokazno breme glede obstoja elementov zlorabe nosi davčni organ države članice, ki namerava družbi, ki je izplačala dividende družbi s sedežem v drugi državi članici, zavrniti oprostitev iz člena 5 Direktive o matičnih in odvisnih družbah. Od tega organa pa ni mogoče zahtevati, da predloži dokaze, katerih predložitev je zanj nemogoča (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točki 117 in 118).
60 Na prvem mestu je treba tudi opozoriti, kot je to storilo predložitveno sodišče, da je Sodišče v zvezi z oprostitvijo pri viru odtegnjenega davka, kot je ta iz člena 5 Direktive o matičnih in odvisnih družbah, za umetno shemo sicer štelo skupino družb, ki ni vzpostavljena iz razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost, ki ima izključno formalno strukturo in katere glavni namen ali eden izmed njenih glavnih namenov je pridobitev davčne ugodnosti, ki je v nasprotju s ciljem ali namenom davčnega prava. Pojasnilo je, da je to podano zlasti, kadar zaradi obvodnega subjekta, ki je vstavljen v strukturo skupine med družbo, ki izplača dividende, in družbo skupine, ki je njihov upravičeni lastnik, pride do izognitve plačilu davka od dividend (sodba z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točka 100).
61 Vendar iz teh preudarkov ni mogoče sklepati, da se določba o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah uporablja le za sheme, ki vključujejo obvodne družbe, in da položaj iz postopka v glavni stvari ne spada pod to določbo, ker ne vključuje posredovanja obvodne družbe v zadevni verigi transakcij. Nasprotno, iz te točke 100 sodbe z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark (C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135), izhaja, da je primer obvodne družbe le eden od primerov uporabe načela prepovedi zlorabe, na kar kaže uporaba izraza „zlasti“ (sodba z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 28).
62 Zato zgolj na podlagi tega, da je v okviru sheme z več koraki prva transakcija izplačilo dividend s strani odvisne družbe matični družbi, ki opravlja resnično gospodarsko dejavnost, ni mogoče sklepati, da ne gre za zlorabo. Analiza zgolj gospodarske dejavnosti te matične družbe brez upoštevanja drugih upoštevnih elementov namreč ne bi bila v skladu z nujnostjo celovite preučitve v smislu sodne prakse, navedene v točkah od 52 do 55 te sodbe.
63 Ti drugi elementi, ki jih je treba presoditi, vključujejo tiste, ki jih je inšpekcija navedla pred predložitvenim sodiščem, in sicer prodajo delnic družbe, sklenitev posojilnih pogodb in odstop terjatev, kot je razvidno iz točk 29 in 29 te sodbe.
64 Na drugem mestu, kar zadeva konvencijo LT‑CY, ki jo navaja predložitveno sodišče, je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso Sodišče sicer ni pristojno za odločanje o morebitni kršitvi, ki jo je storila država članica, v zvezi z določbami konvencije, sklenjene z eno ali več drugimi državami članicami, katerih namen je odpraviti ali ublažiti negativne učinke, ki izhajajo iz soobstoja nacionalnih davčnih sistemov. Prav tako ni pristojno za preučitev razmerja med nacionalnim ukrepom in določbami konvencije, sprejete za izogibanje dvojnemu obdavčevanju, saj to vprašanje ne spada v okvir razlage prava Unije (sodba z dne 12. marca 2026, Marhaux, C‑150/25, EU:C:2026:188, točka 22 in navedena sodna praksa).
65 Vendar je Sodišče v okviru postopka iz člena 267 PDEU pristojno za predhodno odločanje o razlagi določbe prava Unije glede na dejanski in pravni položaj, ki ga je predložitveno sodišče opisalo v svojem predlogu (sodba z dne 12. marca 2026, Marhaux, C‑150/25, EU:C:2026:188, točka 23).
66 Kadar torej predložitveno sodišče kot element upoštevnega pravnega okvira omenja obstoj konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, mora Sodišče upoštevati to konvencijo in njeno razlago, ki jo je podalo predložitveno sodišče, da bi predložitvenemu sodišču podalo razlago prava Unije, ki bi mu koristila (sodba z dne 12. marca 2026, Marhaux, C‑150/25, EU:C:2026:188, točka 24 in navedena sodna praksa).
67 V obravnavanem primeru iz člena 10(1) in (2) konvencije LT-CY izhaja, da kadar odvisna družba izplača dividende svoji matični družbi, davčna uprava države, v kateri je ta odvisna družba rezidentka, teh dividend ne more obdavčiti, če je ta matična družba njihov „upravičeni lastnik“.
68 V zvezi s tem predložitveno sodišče, ki je pristojno za razlago nacionalnega prava in konvencije LT‑CY, meni, da je treba slednjo razlagati ob upoštevanju komentarjev k vzorčni konvenciji OECD. Iz točke 12.5 komentarjev k členu 10 vzorčne konvencije OECD pa je razvidno, da to, da je prejemnik dividend njihov „upravičeni lastnik“, ne pomeni, da je treba davčno olajšavo iz člena 10(2) te vzorčne konvencije avtomatično odobriti. Ta olajšava se namreč ne sme odobriti v primerih zlorabe določbe iz tega odstavka.
69 Vsekakor iz sodne prakse izhaja, da se na konvencije med državami članicami, tudi če so bile sklenjene na podlagi vzorčne konvencije OECD, ni mogoče sklicevati za dosego rezultata, ki je v nasprotju s pravom Unije (glej v tem smislu sodbi z dne 14. decembra 2006, Denkavit Internationaal in Denkavit France, C‑170/05, EU:C:2006:783, točka 53, in z dne 29. julija 2024, Keva in drugi, C‑39/23, EU:C:2024:648, točka 48).
70 Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da načeloma ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, z obrazložitvijo, da ta matična družba sodeluje v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, po koncu katere se te dividende prenesejo na fizično ali pravno osebo, ki neposredno ali posredno obvladuje vse vpletene družbe, tudi če navedena matična družba dejansko opravlja gospodarsko dejavnost in torej ni obvodna družba.
Drugo in peto vprašanje
71 Predložitveno sodišče z drugim in petim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da sta upoštevna indica za to, da davčna uprava države članice ugotovi obstoj nepristne sheme, na eni strani, to, da so zneski, preneseni v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, podobni ali celo enaki zneskom dividend, ki jih je odvisna družba rezidentka te države članice izplačala svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, in, na drugi strani, to, da taki prenosi niso bili izvedeni v kratkem roku po izplačilu teh dividend, temveč kontinuirano v nekem obdobju.
72 Najprej, ker družba NEO izpodbija dejstva, kot jih je ugotovilo predložitveno sodišče, je treba opozoriti, da je v skladu s sodno prakso le nacionalno sodišče pristojno za ugotavljanje in presojo dejanskega stanja spora o glavni stvari. Tako je Sodišče pristojno le, da glede na dejanski in pravni položaj, kot ga je opisalo predložitveno sodišče, odloči o razlagi ali veljavnosti besedila Unije, da bi temu sodišču dalo koristne napotke za razrešitev spora, ki mu je predložen. Zato je treba, tudi če stranka v postopku v glavni stvari izpodbija dejstva iz predložitvene odločbe, na postavljena vprašanja odgovoriti na podlagi elementov, ki jih je navedlo predložitveno sodišče (sodba z dne 5. junija 2025, Elektrorazpredelitelni mrezhi Zapad, C‑310/24, EU:C:2025:406, točka 38 in navedena sodna praksa).
73 Glede na elemente, navedene v tem predlogu za sprejetje predhodne odločbe, je treba na prvem mestu opozoriti, da je v skladu s sodno prakso to, da dividende, ki jih je odvisna družba izplačala matični družbi, v celoti ali skoraj v celoti in v zelo kratkem roku po njihovem prejemu družba, ki jih je prejela, prenakaže subjektom, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo Direktive o matičnih in odvisnih družbah, indic za obstoj sheme, katere namen je neupravičena uporaba oprostitve iz člena 5 te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točki 101 in 103).
74 Zato lahko predložitveno sodišče pri presoji obstoja zlorabe kot indic za ta obstoj upošteva ujemanje med zneski dividend, ki jih prejme matična družba, in zneski, ki jih je po koncu zadevne verige transakcij deležna fizična ali pravna oseba, ki obvladuje družbe, vključene v tako verigo transakcij.
75 Vendar je treba pojasniti, kot je to storila Evropska komisija, da taki elementi ne morejo biti podlaga za splošno domnevo zlorabe.
76 Na drugem mestu, čeprav je to, da matična družba dividende, ki jih je prejela od svoje odvisne družbe, v kratkem roku prenakaže drugim fizičnim ali pravnim osebam, prav tako lahko upošteven indic za obstoj zlorabe, iz tega ne izhaja, da je za tak dokaz potreben tak kratek rok.
77 Na podlagi tega, da so bila sredstva znotraj skupine družb, ki jih neposredno ali posredno obvladuje ista fizična ali pravna oseba, prenesena v rednih časovnih presledkih in v nekem obdobju, namreč ni mogoče izključiti obstoja nepristne sheme, vzpostavljene z namenom, da se tej osebi omogoči pridobitev davčne ugodnosti, ki je v nasprotju s ciljem ali namenom Direktive o matičnih in odvisnih družbah. V zvezi s tem je treba pojasniti, da nepristna shema, katere učinki se ponavljajo v nekem obdobju, ni nič manj v nasprotju s tem ciljem ali namenom kot enkratna shema.
78 Tako davčna uprava države članice, katere rezidentka je odvisna družba, ki izplačuje dividende, za objektivno analizo vseh upoštevnih dejstev in okoliščin ne more biti zavezana, da svojo preučitev omeji na kratko obdobje. Ravno nasprotno, kadar shema, ki lahko pripelje do zlorabe pravice, podeljene z Direktivo o matičnih in odvisnih družbah, kot v obravnavanem primeru vključuje spremembo strukture skupine, v katero spada ta odvisna družba, in izvedbo različnih pravnih transakcij dajanja posojil, mora ta davčna uprava v svojo preiskavo vključiti vse elemente, ki prispevajo k izvedbi te morebitne zlorabe.
79 Glede na zgoraj navedeno je treba na drugo in peto vprašanje odgovoriti, da je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da sta upoštevna indica za to, da davčna uprava države članice ugotovi obstoj nepristne sheme, na eni strani, to, da so zneski, preneseni v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, podobni ali celo enaki zneskom dividend, ki jih je odvisna družba rezidentka te države članice izplačala svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, in, na drugi strani, to, da taki prenosi niso bili izvedeni v kratkem roku po izplačilu teh dividend, temveč kontinuirano v nekem obdobju, kar ne vpliva na to, da mora davčna uprava objektivno analizirati vsa upoštevna dejstva in okoliščine, da bi preverila, ali so podani elementi zlorabe.
Tretje in četrto vprašanje
80 Predložitveno sodišče s tretjim in četrtim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah v povezavi z načelom sorazmernosti razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, kadar transakcije, za katere se šteje, da niso pristne, niso bile opravljene v prvi državi članici, ampak so jih opravile fizične ali pravne osebe, ki niso rezidenti te države članice, vključno z osebo, ki je na koncu vseh zadevnih transakcij zaradi oprostitve teh dividend deležna davčne ugodnosti, in ne glede na fazo verige transakcij, v kateri je davčna ugodnost pridobljena.
81 V zvezi s tem je treba na prvem mestu navesti, da se Direktiva o matičnih in odvisnih družbah nanaša na čezmejne položaje, ki vedno vključujejo družbe s sedežem v različnih državah članicah. Tako je treba položaje, ki bi lahko spadali pod določbo o preprečevanju zlorab iz te direktive, celovito preučiti, vključno s transakcijami, ki potekajo zunaj države članice, v kateri namerava davčna uprava ugotoviti obstoj zlorabe pravice glede na navedeno direktivo in se nanjo odzvati.
82 Na drugem mestu, v skladu s sodno prakso ob upoštevanju zlasti uvodne izjave 8 Direktive 2015/121, iz katere izhaja, da so lahko le nekateri koraki ali deli sheme nepristni in zato zanje velja določba o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah, ni mogoče izključiti, da je treba shemo, ki je bila prvotno vzpostavljena iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo gospodarsko stvarnost, šteti za nepristno od trenutka, ko se ohrani kljub spremembi okoliščin, zaradi katere ta shema ni več utemeljena s takimi razlogi (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točke od 34 do 36).
83 Zato je treba možnost, da se ta določba uporabi za nepristne korake sheme, razumeti tako, da je pri presoji, ali je korak zadevne sheme pristen ali ne, mogoče upoštevati okoliščine, nastale po vzpostavitvi sheme (sodba z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 37).
84 Zato mora, kot je generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 56 sklepnih predlogov, tudi ob upoštevanju dejstva, da je treba obstoj zlorabe, kot je razvidno iz točke 56 te sodbe, dokazati z objektivno analizo vseh upoštevnih dejstev in okoliščin, davčna uprava države članice, katere rezidentka je odvisna družba, opraviti celovit preizkus, ki vključuje transakcije, opravljene zunaj te države članice, preden je odvisna družba izplačala dividende matični družbi ali po tem.
85 Določba o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah namreč ne zahteva, da se v zvezi z odvisno družbo, ki je prvotno izplačala dividende in je poskušala izkoristiti oprostitev pri viru odtegnjenega davka, dokaže obstoj davčne ugodnosti, ki izničuje cilj ali namen te direktive. Tako ugodnost lahko pridobi fizična oseba, ki obvladuje skupino družb, v okviru katere se izvaja veriga transakcij za pridobitev te ugodnosti, in ki je rezident države članice, ki ni država članica odvisne družbe, ki je prvotno izplačala te dividende. V zvezi s tem je treba navesti, da takih neupravičenih ugodnosti ne bi bilo mogoče odpraviti, če država članica, ki je odvisni družbi rezidentki odobrila oprostitev pri viru odtegnjenega davka za navedene dividende, ne bi mogla upoštevati tudi transakcij, opravljenih zunaj te države članice z zneski, prejetimi iz naslova istih dividend.
86 V zvezi z načelom sorazmernosti, ki ga navaja predložitveno sodišče, je treba opozoriti, da je to načelo na eni strani navedeno v uvodni izjavi 6 Direktive 2015/121 in da je na drugi strani splošno načelo prava Unije, določeno v členu 5(4) PEU. Za spoštovanje tega načela morajo biti ukrepi, ki jih določijo države članice, primerni za uresničitev svojega cilja in ne smejo presegati tega, kar je nujno za njegovo dosego (sodba z dne 20. decembra 2017, Deister Holding in Juhler Holding, C‑504/16 in C‑613/16, EU:C:2017:1009, točka 56 in navedena sodna praksa). Zato morajo biti ukrepi, ki jih nacionalni organi sprejmejo za preprečevanje goljufij in zlorab pravic, podeljenih z Direktivo o matičnih in odvisnih družbah, v skladu s temi pogoji.
87 Razlaga določbe o preprečevanju zlorab iz te direktive, v skladu s katero je obstoj zlorabe mogoče dokazati z analizo, ki vključuje transakcije, opravljene zunaj države članice, katere rezidentka je odvisna družba, je na eni strani očitno primerna za uresničitev navedenega cilja. Na drugi strani je ta razlaga nujna za boj proti shemam, za katere je mogoče le na podlagi take analize ugotoviti, da pomenijo zlorabo.
88 Poleg tega v delu, v katerem družba NEO trdi, da navedena razlaga pomeni neupravičeno omejitev svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, iz sodne prakse izhaja, da se ob upoštevanju splošnega načela prepovedi zlorabe pravice, na katero je bilo opozorjeno v točki 46 te sodbe, družba rezidentka države članice ne more sklicevati na svoboščine, določene s Pogodbo DEU, da bi izpodbijala ureditev, ki ureja obdavčitev dividend, izplačanih družbi rezidentki druge države članice, kadar se ugotovi, da uporaba te ureditve omogoča preprečitev take zlorabe (glej v tem smislu sodbo z dne 26. februarja 2019, T Danmark in Y Denmark, C‑116/16 in C‑117/16, EU:C:2019:135, točka 122).
89 Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah v povezavi z načelom sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, kadar transakcije, za katere se šteje, da niso pristne, niso bile opravljene v prvi državi članici, ampak so jih opravile fizične ali pravne osebe, ki niso rezidenti te države članice, vključno z osebo, ki je na koncu vseh zadevnih transakcij zaradi oprostitve teh dividend deležna davčne ugodnosti, in ne glede na fazo verige transakcij, v kateri je davčna ugodnost pridobljena.
Šesto vprašanje
90 Predložitveno sodišče s šestim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, ne da bi dokazala, da je ta odvisna družba vedela ali bi lahko vedela, da je bilo to izplačilo del verige transakcij, od katerih vse ali nekatere niso bile pristne.
91 Kot je v bistvu razvidno iz točke 50 te sodbe, ni mogoče šteti, da opredelitev verige transakcij za „nepristno shemo“ zadostuje za to, da se na podlagi določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah zavrne oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb iz naslova prejetih dividend (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 49). Potrebno je še, da je shema vzpostavljena, da se kot poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobi davčna ugodnost, ki izničuje cilj ali namen navedene direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 46).
92 Opozoriti je treba tudi, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso za dokaz zlorabe po eni strani potreben skupek objektivnih okoliščin, iz katerih izhaja, da kljub formalnemu spoštovanju pogojev, ki jih določa ureditev Unije, cilj te ureditve ni bil dosežen, in po drugi strani subjektivni element, to je namen pridobiti korist, ki izhaja iz ureditve Unije, z umetno ustvaritvijo pogojev, potrebnih za njeno pridobitev (sodba z dne 3. aprila 2025, Nordcurrent group, C‑228/24, EU:C:2025:239, točka 47 in navedena sodna praksa).
93 Iz tega sledi, da uporaba določbe o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah zahteva, da je izpolnjen pogoj obstoja takega subjektivnega elementa.
94 Za določitev načina, kako je treba presojati ta pogoj, je treba navesti, da je vsako izplačilo dividend, na katerega se nanaša ta direktiva, transakcija, v katero sta vpleteni vsaj dve družbi.
95 Natančneje, glede na opredelitvi „matična družba“ in „odvisna družba“ iz člena 3(1) navedene direktive, ki določa, da ima prva vsaj 10‑odstotni delež v kapitalu druge, je mogoče, da izplačilo dividend izhaja iz odločitve matične družbe.
96 Poleg tega bi bila taka odločitev lahko del niza odločitev, sprejetih v skupini, v katero spadata odvisna družba, ki opravi navedeno izplačilo, in njena matična družba.
97 Če pa bi bilo treba pogoj v zvezi z obstojem subjektivnega elementa iz točke 92 te sodbe presojati le na ravni te odvisne družbe, tako da bi se preverilo, ali je ta odvisna družba vedela ali bi lahko vedela, da je navedeno izplačilo del verige transakcij, od katerih so vse ali nekatere nepristne, ki je bila vzpostavljena, da se kot poglavitni namen ali kot eden od poglavitnih namenov pridobi davčna ugodnost, ki izničuje cilj ali namen Direktive o matičnih in odvisnih družbah, bi bil okrnjen poln učinek določbe o preprečevanju zlorab iz te direktive in ogrožen cilj te določbe, ki izraža splošno načelo prepovedi zlorabe pravice, na katero je bilo opozorjeno v točki 46 te sodbe.
98 Zato zadostuje, da se obstoj subjektivnega elementa, ki je v namenu pridobiti korist, ki izhaja iz ureditve Unije, tako da se umetno ustvarijo pogoji za njeno pridobitev, dokaže vsaj glede ene od družb iz skupine, ki sodeluje v tej verigi transakcij, ali glede fizične osebe, ki ima po koncu navedene verige transakcij to korist, ne da bi se zahtevalo, da je ta odvisna družba sama vedela za ta namen.
99 Glede na navedeno je treba na šesto vprašanje odgovoriti, da je treba določbo o preprečevanju zlorab iz Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, ne da bi dokazala, da je ta odvisna družba vedela ali bi lahko vedela, da je bilo to izplačilo del verige transakcij, od katerih vse ali nekatere niso bile pristne, ki je bila vzpostavljena, da se kot poglavitni namen ali kot eden od poglavitnih namenov pridobi davčna ugodnost, ki izničuje cilj ali namen te direktive, če se dokaže, da je vsaj ena od družb skupine, ki sodelujejo v tej verigi transakcij, ali fizična oseba, ki je na koncu navedene verige transakcij deležna te ugodnosti, vedela ali bi lahko vedela za njen obstoj.
Stroški
100 Ker je ta postopek za stranki iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Člen 1(2) in (3) Direktive Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne 27. januarja 2015,
je treba razlagati tako, da
načeloma ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, z obrazložitvijo, da ta matična družba sodeluje v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, po koncu katere se te dividende prenesejo na fizično ali pravno osebo, ki neposredno ali posredno obvladuje vse vpletene družbe, tudi če navedena matična družba dejansko opravlja gospodarsko dejavnost in torej ni obvodna družba.
2. Člen 1(2) in (3) Direktive 2011/96, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2015/121,
je treba razlagati tako, da
sta upoštevna indica za to, da davčna uprava države članice ugotovi obstoj nepristne sheme, na eni strani, to, da so zneski, preneseni v verigi transakcij, od katerih vse ali nekatere niso pristne, podobni ali celo enaki zneskom dividend, ki jih je odvisna družba rezidentka te države članice izplačala svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, in, na drugi strani, to, da taki prenosi niso bili izvedeni v kratkem roku po izplačilu teh dividend, temveč kontinuirano v nekem obdobju, kar ne vpliva na to, da mora davčna uprava objektivno analizirati vsa upoštevna dejstva in okoliščine, da bi preverila, ali so podani elementi zlorabe.
3. Člen 1(2) in (3) Direktive 2011/96, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2015/121, v povezavi z načelom sorazmernosti
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, kadar transakcije, za katere se šteje, da niso pristne, niso bile opravljene v prvi državi članici, ampak so jih opravile fizične ali pravne osebe, ki niso rezidenti te države članice, vključno z osebo, ki je na koncu vseh zadevnih transakcij zaradi oprostitve teh dividend deležna davčne ugodnosti, in ne glede na fazo verige transakcij, v kateri je davčna ugodnost pridobljena.
4. Člen 1(2) in (3) Direktive 2011/96, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2015/121,
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero davčna uprava države članice pri viru odtegne davek od dividend, ki jih odvisna družba rezidentka te države članice izplača svoji matični družbi, ki je rezidentka druge države članice, ne da bi dokazala, da je ta odvisna družba vedela ali bi lahko vedela, da je bilo to izplačilo del verige transakcij, od katerih vse ali nekatere niso bile pristne, ki je bila vzpostavljena, da se kot poglavitni namen ali kot eden od poglavitnih namenov pridobi davčna ugodnost, ki izničuje cilj ali namen Direktive 2011/96, kakor je bila spremenjena, če se dokaže, da je vsaj ena od družb skupine, ki sodelujejo v tej verigi transakcij, ali fizična oseba, ki je na koncu navedene verige transakcij deležna te ugodnosti, vedela ali bi lahko vedela za njen obstoj.
Podpisi
* Jezik postopka: litovščina.