<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2025-03-202503C127202400570-00-TRA-DOC-SL-ARRET-C-0057-24-202502974-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="4/06/2025 13:12:41" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="9UeJTujxrrcPPTe/Da6w1UuviI01HIUBVtWxk1ZEHGqPTKJKpAGhgk29R5vV1hgMJFsKg8lQMsu16Wkf1ukUDvRyqST9VK8X67csUubAS5BIp4TbdZwLGk9j9hcCS4lTeyoDdNgzr+65wY0mfociNo94cn9XWOeel+D4uoZrDio=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="trk" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0057" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2024" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="trk" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_C" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 18-03-25 10:21:01" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="C" name="Juridiction"/>
    <meta content="5955b79290f549919f67fa67a92650ef" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0057" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="C" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 27. 3. 2025 – Zadeva C‑57/24</div>
      <div id="rId21" style="default">Ławida</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SODIŠČA (deveti senat)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 27. marca 2025 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Ukrepi na področju dednega prava – Uredba (EU) št. 650/2012 – Člen 13 – Pristojnost sodišča kraja običajnega prebivališča dediča – Dedinja, ki ima običajno prebivališče v državi članici in ki je prepozno podala izjavo o odpovedi dediščini po zapustniku, ki je imel običajno prebivališče v drugi državi članici“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi C‑57/24, [Ławida] (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-2" href="#t-2">i</a>
</span>),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sąd Okręgowy w Gliwicach (regionalno sodišče v Gliwicah, Poljska) z odločbo z dne 24. oktobra 2023, ki je na Sodišče prispela 26. januarja 2024, v postopku, ki so ga začeli 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      BA, po zakonitem zastopniku BR,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      ob udeležbi
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      EQ, po zakonitem zastopniku XK, 
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-9" title="page-1">
      CJ, po zakonitem zastopniku XK,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      LF,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      AA, po zakonitem zastopniku TB,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-12" title="page-1">
      SODIŠČE (deveti senat),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      v sestavi N. Jääskinen (poročevalec), predsednik senata, A. Arabadjiev, sodnik, in R. Frendo, sodnica,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      sodni tajnik: A. Calot Escobar,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      na podlagi pisnega postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za poljsko vlado B. Majczyna in S. Żyrek, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za češko vlado A. Pagáčová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo J. Hottiaux in W. Wils, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-23" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13 Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL 2012, L 201, str. 107).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki ga je po zakonitem zastopniku BR začela BA, mladoletnica z običajnim prebivališčem na Poljskem, in sicer da se zanjo ne bi uporabljali pravni učinki njene opustitve, da v predpisanem roku poda izjavo o odpovedi dediščini po ZJ, pokojnem sorodniku, ki je imel običajno prebivališče v Nemčiji.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodnih izjavah 7 in 32 Uredbe št. 650/2012 je navedeno:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-29" title="page-1">
      „(7) Pravilno delovanje notranjega trga bi bilo treba omogočiti z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, ki se danes srečujejo s težavami pri uveljavljanju svojih pravic pri dedovanju s čezmejnimi posledicami. V evropskem območju pravice morajo imeti državljani možnost vnaprej urediti svoje dedovanje. Učinkovito je treba zagotavljati pravice dedičev in volilojemnikov, drugih oseb, ki so blizu zapustniku, ter upnikov zapuščine.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-30" title="page-1">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-31" title="page-2">
      (32) Da bi olajšali položaj dedičev in volilojemnikov, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri se obravnava ali se bo obravnavalo dedovanje, bi morala ta uredba vsem osebam, ki lahko po pravu, ki se uporablja za dedovanje, dajo izjave o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu ali omejitvi svoje odgovornosti za zapustnikove dolgove, omogočiti, da dajo takšne izjave v obliki, določeni s pravom države, v kateri imajo običajno prebivališče, pred sodišči te države članice. To ne bi smelo pomeniti, da takšnih izjav ni mogoče dati pred drugimi organi v tej državi članici, ki so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za sprejemanje izjav. Osebe, ki se bodo odločile za možnost, da dajo izjavo v državi članici, v kateri imajo običajno prebivališče, bi morale sodišče ali organ, ki obravnava ali bo obravnaval dedovanje, same obvestiti o obstoju takšnih izjav v roku, ki ga določa pravo, ki se uporablja za dedovanje.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 4 te uredbe, naslovljen „Splošna pristojnost“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-33" title="page-2">
      „Sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje II navedene uredbe, naslovljeno „Pristojnost“, vsebuje člene od 4 do 19 te uredbe. Člen 13 iste uredbe, naslovljen „Sprejem ali odpoved dediščini, volilu ali nujnemu deležu“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-35" title="page-2">
      „Poleg sodišča, ki je pristojno za odločanje o dedovanju v skladu s to uredbo, so sodišča države članice običajnega prebivališča katere koli osebe, ki lahko po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pred sodiščem poda izjavo o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali o odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu ali izjavo o omejitvi odgovornosti zadevne osebe za obveznosti, ki izhajajo iz zapuščine, pristojna sprejeti takšno izjavo, če se po pravu te države članice takšne izjave lahko dajo pred sodiščem.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 15 Uredbe št. 650/2012, naslovljen „Preizkus pristojnosti“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-37" title="page-2">
      „Če se pred sodiščem države članice začne postopek v dedni zadevi, za katero to sodišče po tej uredbi ni pristojno, se sodišče po uradni dolžnosti izreče za nepristojno.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 21 te uredbe, naslovljen „Splošno pravilo“, v odstavku 1 določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-39" title="page-2">
      „Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporablja za celotno dedovanje, pravo države, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 23 navedene uredbe, naslovljen „Področje uporabe prava, ki se uporablja“, v odstavkih 1 in 2(e) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-41" title="page-3">
      „1. Pravo, določeno v skladu s členom 21 ali členom 22, ureja celotno delovanje.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-42" title="page-3">
      2. To pravo ureja zlasti:
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-43" title="page-3">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-44" title="page-3">
      (e) prehod premoženja, pravic in obveznosti, ki sestavljajo zapuščino, na dediče in, če je ustrezno, volilojemnike, skupaj s pogoji in učinki sprejema dediščine ali volila ali odpovedi dediščini ali volilu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poglavje III Uredbe št. 650/2012, naslovljeno „Pravo, ki se uporablja“, vsebuje člene od 20 do 38 te uredbe. Člen 28 te uredbe, naslovljen „Veljavnost glede oblike izjave o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini“, določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-46" title="page-3">
      „Izjava o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža oziroma odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu oziroma izjava o omejitvi odgovornosti osebe, ki da izjavo, je veljavna glede oblike, če je v njihova oblika skladu z zahtevami:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-47" title="page-3">
      (a) prava, ki se uporablja za dedovanje v skladu s členom 21 ali členom 22, ali
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-48" title="page-3">
      (b) prava države, v kateri ima oseba, ki da izjavo, običajno prebivališče.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Poljsko pravo </p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Civilni zakonik</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1012 ustawa – Kodeks cywilny (civilni zakonik) z dne 23. aprila 1964 (Dz. U. št. 16, pozicija 93), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: civilni zakonik), določa, da lahko dedič bodisi sprejme dediščino brez omejitve odgovornosti za dolgove zapustnika (brezpogojna pozitivna dedna izjava), bodisi sprejme dediščino z omejitvijo te odgovornosti (pogojna pozitivna dedna izjava – Beneficium inventarii), bodisi se dediščini odpove.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1015 tega zakonika se lahko izjava o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini poda v šestih mesecih od dneva, ko je bil dedič seznanjen z naslovom, na podlagi katerega je bil določen kot tak. Če dedič v tem roku ne poda izjave, se šteje, da je podal pogojno pozitivno dedno izjavo (sprejem z beneficium inventarii).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1018 civilnega zakonika v odstavku 1 določa, da je izjava o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, podana z določitvijo pogoja ali roka, nična. Odstavka 2 in 3 tega člena določata, da take izjave ni mogoče preklicati in da se poda pred sodiščem ali notarjem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 1019(1) civilnega zakonika določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-55" title="page-4">
      „Če je izjava o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini podana pomotoma ali zaradi grožnje, se zanjo uporabljajo določbe o napakah, ki vplivajo na vsako izjavo volje z naslednjimi spremembami:
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-56" title="page-4">
      (1) predlog za neuporabo pravnih učinkov izjave mora biti podan pred sodiščem;
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-57" title="page-4">
      (2) dedič mora hkrati izjaviti, ali in kako sprejema dediščino oziroma se ji odpove.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu z odstavkom 2 člena 1019 civilnega zakonika se lahko dedič, ki zaradi napake ali grožnje, ki vpliva na izjavo o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, te izjave ni podal v predpisanem roku, izogne pravnim posledicam nespoštovanja tega roka, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 1019(3) civilnega zakonika mora neuporabo pravnih učinkov izjave o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini odobriti sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zakonik o civilnem postopku</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 628 ustawa – Kodeks postępowania cywilnego (zakonik o civilnem postopku) z dne 17. novembra 1964 (Dz. U., 1964, št. 43, pozicija 296), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa, da je sodišče, pristojno za dedovanje, sodišče kraja zadnjega običajnega prebivališča zapustnika, in če njegovega zadnjega običajnega prebivališča na Poljskem ni mogoče ugotoviti, sodišče kraja, kjer je zadevna dediščina ali njen del. Če takih podlag ni, je zapuščinsko sodišče Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče glavnega mesta Varšava v Varšavi, Poljska).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 640 tega zakonika določa, da se lahko brezpogojna pozitivna dedna izjava ali pogojna pozitivna dedna izjava ali odpoved dediščini poda pred notarjem ali pred Sąd Rejonowy (občinsko sodišče, Poljska), na območju katerega ima deklarant stalno ali začasno prebivališče. Ta notar ali to sodišče to izjavo, vključno s prilogami k njej, nemudoma posreduje sodišču, ki bo moralo odločati v zapuščinskem postopku, če so pristojna poljska sodišča. Take izjave je mogoče pred tem sodiščem podati tudi med postopkom za ugotovitev dednih pravic.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">BA, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je mladoletnica, ki prebiva na Poljskem. Je sorodnica zapustnika ZJ, ki je umrl v Nemčiji, ki je država, v kateri je imel običajno prebivališče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker njen zakoniti zastopnik BR ni podal izjave o odpovedi dediščini po ZJ zaradi napake pri izračunu roka, zahtevanega za predložitev te izjave, je BA po BR Sąd Rejonowy w Gliwicach (občinsko sodišče v Gliwicah, Poljska) predlagala, naj odobri, da se zanjo ne uporabljajo pravni učinki take opustitve.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Potem ko je to sodišče ta predlog za odobritev zavrnilo, je BA zoper to zavrnitev vložil pritožbo pri Sąd Okręgowy w Gliwicach (regionalno sodišče v Gliwicah, Poljska), ki je predložitveno sodišče.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se sprašuje, ali pristojnost sodišč države članice običajnega prebivališča katere koli osebe za sprejem izjave te osebe o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali o odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu oziroma izjave o omejitvi odgovornosti zadevne osebe za obveznosti, ki izhajajo iz zapuščine, kot je določena v členu 13 Uredbe št. 650/2012, zajema tudi položaje, v katerih se nacionalnemu sodišču predlaga, naj odobri neuporabo pravnih posledic opustitve podaje take izjave v predpisanem roku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Meni, da ozka razlaga pojma „sprejem“ izjave iz navedenega člena vodi do ugotovitve, da so sodišča države članice običajnega prebivališča osebe, ki je podala izjavo o odpovedi dediščini, pristojna le za sprejemanje takih izjav. Zato naj se člen 13 navedene uredbe ne bi nanašal na položaje, v katerih dedič takemu sodišču predlaga, naj odobri to, da se za tega dediča ne uporabijo pravni učinki opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku. Predložitveno sodišče navaja, da iz te ozke razlage člena 13 Uredbe št. 650/2012 izhaja, da v obravnavanem primeru ni pristojno za odobritev tega, da se za BA ne uporabijo pravne posledice opustitve iz postopka v glavni stvari, in da so za odobritev take neuporabe pristojna le sodišča iz člena 4 te uredbe, in sicer v obravnavanem primeru nemška sodišča.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Po mnenju predložitvenega sodišča je to stališče zagovarjal generalni pravobranilec M. Szpunar, ki naj bi v sklepnih predlogih, predstavljenih 20. januarja 2022 v zadevi C‑617/20, menil, da je treba člen 13 Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da se ne uporablja, kadar je za to, da imajo izjave iz tega člena nekatere pravne učinke, določene s pravom, ki se uporablja za dedovanje, potrebno, da sodišče sprejme ukrepe, ki presegajo zgolj sprejem takih izjav, kot je sprejetje odločbe ali uvedba postopka, ki ni zapuščinski postopek (sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:49, točki 38 in 39).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar predložitveno sodišče ob opiranju na sodbo z dne 21. junija 2018, Oberle (C‑20/17, EU:C:2018:485, točka 42), navaja, da je namen tega člena 13 v povezavi z uvodno izjavo 32 Uredbe št. 650/2012 poenostaviti postopke za dediče in volilojemnike z odstopanjem od pravil o pristojnosti iz členov od 4 do 11 te uredbe. Poleg tega bi morali imeti dediči za hitro, nemoteno in učinkovito urejanje dedovanja s čezmejnimi posledicami v Evropski uniji možnost, da zlahka dokažejo svoj status in/ali svoje pravice in pooblastila. Predložitveno sodišče se tako sprašuje, ali bi lahko področje pristojnosti sodišča iz člena 13 Uredbe št. 650/2012 zajemalo ne le ukrepe, povezane s sprejemom izjave iz tega člena, ampak tudi druge akte tega sodišča, sprejete v okviru zapuščinskega postopka, vključno s tem, da to sodišče odobri, da se za dediča ne uporabijo pravni učinki opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Taka razlaga naj bi bila tudi skladna s ciljem Uredbe št. 650/2012, ki je v skladu z uvodno izjavo 7 te uredbe omogočiti pravilno delovanje notranjega trga z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, ki želijo uveljaviti svoje pravice, ki izhajajo iz čezmejnega dedovanja.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Sąd Okręgowy w Gliwicach (regionalno sodišče v Gliwicah) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-73" title="page-6">
      „Ali je treba določbo člena 13 Uredbe [št. 650/2012] razlagati tako, da se ne uporablja za položaj, v katerem je poleg samega sprejema izjave o odpovedi dediščini za njeno veljavnost v skladu s pravom države članice običajnega prebivališča osebe, ki da izjavo, nujno tudi to, da jo odobri sodišče, denimo v primeru, če je taka izjava podana po izteku za to določenega roka?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče z edinim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba člen 13 Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da so sodišča države članice, v kateri ima običajno prebivališče oseba, ki predlaga, da se zanjo ne uporabijo pravne posledice opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku, pristojna za odobritev take neuporabe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Najprej je treba navesti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev svojega smisla in obsega ne sklicuje posebej na pravo držav članic, navadno razlagati avtonomno in enotno v celotni Uniji, in sicer ob upoštevanju ne le besedila te določbe, ampak tudi njenega okvira in cilja, ki se uresničuje z zadevno ureditvijo (sodba z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 35).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na prvem mestu, glede besedila člena 13 Uredbe št. 650/2012 je treba opozoriti, da so v skladu s tem členom poleg sodišča, ki je pristojno za odločanje o dedovanju v skladu z navedeno uredbo, tudi sodišča države članice običajnega prebivališča katere koli osebe, ki lahko po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pred sodiščem poda izjavo o sprejemu dediščine, volila ali nujnega deleža ali o odpovedi dediščini, volilu ali nujnemu deležu oziroma izjavo o omejitvi odgovornosti zadevne osebe za obveznosti, ki izhajajo iz zapuščine, pristojna sprejeti takšno izjavo, če se po pravu te države članice takšne izjave lahko dajo pred sodiščem.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeni člen 13 tako določa alternativno pristojnost sodišča, katerega namen je dedičem, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, katere sodišča so pristojna za odločanje o dedovanju v skladu s splošnimi pravili iz členov od 4 do 11 Uredbe št. 650/2012, omogočiti, da izjavo o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini podajo pred sodiščem države članice, v kateri imajo običajno prebivališče (sodba z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 37).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila člena 13 Uredbe št. 650/2012 je prav tako razvidno, da so sodišča države članice, v kateri ima dedič običajno prebivališče, pristojna le za „sprejem“ teh izjav (glej v tem smislu sodbo z dne 21. junija 2018, Oberle, C‑20/17, EU:C:2018:485, točka 41).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Tako ta člen 13 ne zajema pristojnosti teh sodišč za odobritev tega, da se za dediča ne uporabijo pravne posledice opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v zvezi s kontekstom člena 13 Uredbe št. 650/2012 je treba opozoriti, da je ta člen del poglavja II te uredbe, ki ureja vse sodne pristojnosti v dednih zadevah (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 36).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravilo o sodni pristojnosti, ki izhaja iz tega člena 13, kot je navedeno v točki 30 te sodbe, je dopolnjeno s kolizijskim pravilom iz člena 28 Uredbe št. 650/2012, ki je del poglavja III te uredbe v zvezi s pravom, ki se uporablja, in ki posebej ureja veljavnost med drugim izjav o odpovedi dediščini, kar zadeva obliko. V zvezi s tem je treba navesti, da so te izjave veljavne glede oblike, če je ta v skladu, kot izhaja iz točke (a) tega člena 28, z zahtevami prava, ki se uporablja za dedovanje (lex successionis), ali kot izhaja iz točke (b) tega člena, z zahtevami prava države, v kateri ima oseba, ki da navedeno izjavo, običajno prebivališče (sodba z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 38).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz besedila povezanih določb členov 13 in 28 Uredbe št. 650/2012 je razvidno, da sta ti določbi tesno povezani, tako da je pristojnost sodišč države članice običajnega prebivališča dediča za sprejemanje izjav o odpovedi dediščini pogojena s tem, da je v dednem pravu, veljavnem v tej državi, določena možnost, da se taka izjava lahko da pred sodiščem (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 40).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Natančneje, v zvezi s sodno odločbo, kakršna je ta, ki jo predlaga tožeča stranka v postopku v glavni stvari, s katero bi bilo potrjeno, da se za dediča ne uporabijo pravne posledice njegove opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku, kot jo določa dedno pravo, ki velja v državi članici običajnega prebivališča tega dediča, je treba navesti, da je po eni strani člen 28 Uredbe št. 650/2012 zasnovan tako, da se veljavnost izjave iz tega člena med drugim prizna, če so izpolnjeni pogoji, določeni s pravom države običajnega prebivališča osebe, ki poda izjavo, če se to pravo uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 39). Po drugi strani taka sodna odločba o odobritvi očitno ni akt o sprejemu izjave iz člena 13 te uredbe in zato ne spada na področje uporabe tega člena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, to razlago potrjujejo cilji, ki jim sledi Uredba št. 650/2012. V skladu z njeno uvodno izjavo 7 je namreč namen te uredbe omogočiti pravilno delovanje notranjega trga z odpravo ovir za prosto gibanje oseb, ki želijo uveljaviti svoje pravice, ki izhajajo iz čezmejnega dedovanja. V tej uvodni izjavi je zlasti navedeno, da je v evropskem območju pravice treba učinkovito zagotavljati pravice dedičev in volilojemnikov, drugih oseb, ki so blizu zapustniku, ter upnikov zapuščine (sodba z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 42).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je namen člena 13 Uredbe št. 650/2012 v povezavi z uvodno izjavo 32 te uredbe, v skladu s katero je cilj te določbe olajšati položaj dedičev in volilojemnikov, ki nimajo običajnega prebivališča v državi članici, v kateri se obravnava ali se bo obravnavalo dedovanje, poenostaviti postopke za dediče in volilojemnike z odstopanjem od pravil o pristojnosti iz členov od 4 do 11 te uredbe (sodba z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 41 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kot je navedeno v točki 30 te sodbe, je zakonodajalec Unije za uresničevanje tega cilja v členu 13 Uredbe št. 650/2012 določil dodatno pristojnost – poleg tistih iz navedenih členov od 4 do 11 – za sodišča države članice običajnega prebivališča osebe, ki med drugim izjavi, da se odpoveduje dediščini, da tako izjavo sprejmejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da ima sodna pristojnost iz člena 13 Uredbe št. 650/2012 omejen obseg, ki zato ne more zajemati položaja, v katerem mora sodišče, da bi izjave iz tega člena imele nekatere pravne učinke, določene s pravom, ki se uporablja za dedovanje, sprejeti ukrepe, ki presegajo zgolj sprejem izjave, kot je sprejetje odločbe ali uvedba postopka, ki ni zapuščinski postopek (glej po analogiji sodbo z dne 2. junija 2022, T. N. in N. N. (Izjava o odpovedi dediščini), C‑617/20, EU:C:2022:426, točka 44).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 13 Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da sodišča države članice, v kateri ima običajno prebivališče oseba, ki predlaga, da se zanjo ne uporabijo pravne posledice opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku, niso pristojna za odobritev take neuporabe.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-92" title="page-9">
      Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-93" title="page-9">
      Člen 13 Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-94" title="page-9">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C30Dispositifalinea" id="para-95" title="page-9">
      sodišča države članice, v kateri ima običajno prebivališče oseba, ki predlaga, da se zanjo ne uporabijo pravne posledice opustitve podaje izjave o odpovedi dediščini v predpisanem roku, niso pristojna za odobritev take neuporabe.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77Signatures" id="para-96" title="page-9">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: poljščina.</p>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-2" href="#c-2">i</a>
</span>) Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.</p>
</body>
</html>
