<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑206/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CC0206</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:212">EU:C:2017:212</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI N. WAHLA – ZADEVA C‑206/16</P><P>MARCO TRONCHETTI PROVERA IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Nilsa Wahla</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20170315">15. marca 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑206/16</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Marco Tronchetti Provera SpA in drugi</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (Consob)(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložil Consiglio di Stato (državni svet, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pravo družb</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2004/25/ES</KEYWORD><KEYWORD>Zaščita interesov manjšinskih delničarjev pri ponudbah za prevzem</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5(4)</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Nacionalna pravila, s katerimi je nadzornemu organu dovoljeno prilagoditi ceno, ponujeno v ponudbi za prevzem</KEYWORD><KEYWORD>Nezakonit dogovor med ponudnikom ali osebami, ki z njim delujejo usklajeno, in enim ali več prodajalci</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na pravilno razlago člena 5(4) Direktive 2004/25/ES.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o ponudbah za prevzem (UL, posebna izdaja v slovenščini, zvezek 17, poglavje 2, str. 20), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090311">11. marca 2009</DATE> o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="087" PAGE.FIRST="109" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 87, str. 109</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> S to določbo je državam članicam dovoljeno, da pooblastijo svoj nacionalni nadzorni organ za področje vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: nacionalni nadzorni organ) za prilagoditev cene, ponujene v okviru obvezne ponudbe za prevzem, dane v skladu s to direktivo. Vendar je s to direktivo zahtevano, da se taki ukrepi sprejmejo na način, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari Consiglio di Stato (državni svet, Italija) izraža dvome o tem, ali je za možnost uporabe italijanske zakonodaje, s katero je prenesena ta direktiva in s katero je Commissione Nazionale per le Società e la Borsa (nacionalna komisija za družbe in borzo; v nadaljevanju: komisija Consob) – italijanskemu nacionalnemu nadzornemu organu – omogočeno, da v okoliščinah, kot so te v navedenem postopku, v primeru nezakonitega dogovarjanja zviša ceno, ponujeno v okviru obvezne ponudbe za prevzem, mogoče šteti, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>jasno določena<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> na podlagi člena 5(4) Direktive 2004/25.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Posebnost postopka v glavni stvari je, da je bila prilagoditev ponujene cene posledica druge transakcije kot tiste, zaradi katere je prišlo do obvezne ponudbe za prevzem. Poleg tega ni dokazano, da so se vse stranke, udeležene pri tej drugi transakciji, nameravale nezakonito dogovarjati ali so se zavedale tega tveganja. Ta zadeva bo torej Sodišču omogočila, da pojasni meje pristojnosti držav članic, da pooblastijo svoje nacionalne nadzorne organe za odstopanje od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>pravila najvišje plačane cene<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> (v nadaljevanju: pravilo najvišje plačane cene) iz člena 5(4) Direktive 2004/25.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Kot bom pojasnil spodaj, je s členom 5(4) Direktive 2004/25 državam članicam načeloma dovoljeno, da v primeru nezakonitega dogovarjanja, omenjenega v prejšnji točki, pooblastijo svoje nacionalne nadzorne organe za prilagoditev cene, ponujene v okviru obvezne ponudbe za prevzem. Vendar ta določba nasprotuje uporabi takega pravila v okoliščinah, ki – če se ta direktiva ne bi uporabila – v nacionalnem pravu sicer ne bi bile opredeljene kot primer nezakonitega dogovarjanja.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Direktiva 2004/25</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Postopek v zvezi s ponudbami za prevzem, uveden z Direktivo 2004/25, se v skladu z njenim členom 1 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>) uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>ponudb[e] za prevzem vrednostnih papirjev družb, za katere velja zakonodaja držav članic, kadar so vsi ali je vsaj del njihovih vrednostnih papirjev sprejet na organiziran trg<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. Člen 2(1)(a) Direktive (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>) opredeljuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>ponudbo za prevzem<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> (ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>ponudbo<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>) kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>bodisi obvezno bodisi prostovoljno javno ponudbo (razen s strani ciljne družbe same) imetnikom vrednostnih papirjev družbe za pridobitev vseh ali dela teh vrednostnih papirjev, ki sledi ali poteka z namenom pridobitve kontrole v ciljni družbi skladno z nacionalno zakonodajo<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 2004/25 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Splošna načela<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za izvajanje te direktive države članice zagotovijo spoštovanje naslednjih načel:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vsi imetniki vrednostnih papirjev istega razreda ciljne družbe se morajo obravnavati enako; poleg tega je treba v primeru, ko oseba pridobi kontrolo nad družbo, druge imetnike vrednostnih papirjev zaščititi;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe morajo imeti na voljo dovolj časa in zadosti informacij za sprejem odločitve o ponudbi na podlagi zadostnega poznavanja dejanskega stanja; […]</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>pri trgovanju z vrednostnimi papirji ciljne družbe, družbe ponudnika ali katerekoli druge družbe, ki jo zadeva ponudba, ne sme priti do tržnih nepravilnosti tako, da porast ali upad cen vrednostnih papirjev postane umeten, normalno delovanje trga pa izkrivljeno;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Z namenom zagotavljanja skladnosti z načeli iz prvega odstavka države članice:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>zagotovijo spoštovanje minimalnih zahtev iz te direktive;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>lahko za urejanje ponudb določijo dodatne pogoje in določbe, strožje od pogojev in določb iz te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 4(2) Direktive 2004/25 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Nadzorni organ in veljavni pravni red<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>) določa pristojni nacionalni nadzorni organ za prevzemne ponudbe. Med drugim je v točki (a) navedeno, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>[o]rgan, pristojen za nadzor nad potekom ponudbe, […] organ države članice, v kateri ima ciljna družba registriran sedež, če so vrednostni papirji te družbe sprejeti na organiziran trg te države članice<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 4(5) Direktive 2004/25 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Nadzorni organi imajo vsa potrebna pooblastila za izvajanje svojih dolžnosti, vključno z zagotavljanjem, da stranke pri ponudbi spoštujejo pravila, izvedena ali uvedena skladno s to direktivo.</P><P>Ob upoštevanju splošnih načel iz člena 3(1) lahko države članice v pravilih, ki jih izvajajo ali uvedejo skladno s to direktivo, predvidijo odstopanja od teh pravil:</P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>z vključitvijo teh odstopanj v nacionalna pravila, z namenom upoštevanja okoliščin, določenih na nacionalni ravni</TXT><P>in/ali</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>tako, da svojim nadzornim organom, kadar so ti pristojni, dodelijo pooblastila za odstopanje od teh nacionalnih pravil za upoštevanje okoliščin iz točke (i) ali drugih posebnih okoliščin, pri čemer se mora zahtevati obvezno utemeljitev odločitve.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 5 Direktive 2004/25 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Zaščita manjšinskih delničarjev, obvezna ponudba in pravična cena<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar ima fizična ali pravna oseba po lastni pridobitvi ali po pridobitvi oseb, ki z njo delujejo usklajeno, vrednostne papirje družbe […], ki ji skupaj z deležem teh vrednostnih papirjev, ki jih že ima ali ki ga že imajo osebe, ki z njo delujejo usklajeno, posredno ali neposredno dajejo določen odstotek glasovalnih pravic v tej družbi in s tem kontrolo nad družbo, države članice zagotovijo, da se od te osebe zahteva ponudba kot način zaščite manjšinskih delničarjev te družbe. Takšna ponudba naj bo ob prvi priložnosti naslovljena na vse imetnike teh vrednostnih papirjev za vse njihove vrednostne papirje za pravično ceno, kot je določena v odstavku 4.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="005.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Za pravično ceno se šteje najvišja cena, ki jo ponudnik ali oseba, ki z njim deluje usklajeno, plača za iste vrednostne papirje v obdobju, ki ga določijo države članice in ki traja od 6 do 12 mesecev pred dano ponudbo iz odstavka 1. Če ponudnik ali katerakoli oseba, ki z njim deluje usklajeno, po javni objavi ponudbe in pred njenim iztekom kupi vrednostne papirje po ceni, višji od ponujene, mora ponudnik svojo ponudbo zvišati, tako da cena ni nižja od najvišje cene, plačane za tako pridobljene vrednostne papirje.</ALINEA><ALINEA>Pod pogojem, da se upoštevajo splošna načela iz člena 3(1), lahko države članice svoje nadzorne organe pooblastijo za prilagoditev cene iz prvega pododstavka v okoliščinah in v skladu s kriteriji, ki so jasno določeni. Za to lahko sestavijo seznam okoliščin, v katerih se lahko najvišja cena prilagodi navzgor ali navzdol, na primer takrat, kadar je bila najvišja cena določena s sporazumom med prodajalcem in kupcem, kadar je bila tržna cena zadevnih vrednostnih papirjev predmet manipulacije, kadar so na tržne cene na splošno ali na določene tržne cene vplivale izredne razmere, ali za omogočanje rešitve družbe v težavah. Države članice lahko določijo tudi kriterije, ki se uporabljajo v takih primerih, kot so povprečna tržna vrednost v določenem obdobju, likvidacijska vrednost podjetja ali drugi objektivni kriteriji vrednotenja, ki se na splošno uporabljajo pri finančni analizi.</ALINEA><ALINEA>Vsaka odločitev nadzornega organa za prilagoditev pravične cene se utemelji in javno objavi..</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Italijansko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Decreto legislativo <DATE ISO="19980224">24 febbraio 1998</DATE>, n. 58. Testo unico delle disposizioni in materia di intermediazione finanziaria, ai sensi degli articoli 8 e 21 della legge <DATE ISO="19960206">6 febbraio 1996</DATE>, n. 52 (zakonska uredba št. 58 z dne <DATE ISO="19980224">24. februarja 1998</DATE> – enotno besedilo določb s področja finančnega posredovanja v smislu členov 8 in 21 zakona št. 52 z dne <DATE ISO="19960206">6. februarja 1996</DATE>),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>GURI, splošna serija št. 71 z dne <DATE ISO="19980326">26. marca 1998</DATE> – redni dodatek št. 52</P></NOTE> kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 58/1998), vsebuje določbe za prenos Direktive 2004/25. V njenem členu 106 (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Ponudba za prevzem vseh delnic<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>) je določeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="106.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>Komisija Consob z uredbo uredi primere, v katerih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>se ponudba po obrazloženem sklepu komisije Consob predloži po ceni, ki je višja od najvišje plačane cene, če je to potrebno za zaščito vlagateljev in če nastopi vsaj ena od teh okoliščin:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>so ponudnik ali osebe, ki z njim delujejo usklajeno, sklenile nezakonit dogovor z enim ali več prodajalci.<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Komisija Consob je s sklepom z dne <DATE ISO="19990514">14. maja 1999</DATE> sprejela Regolamento di attuazione del decreto legislativo <DATE ISO="19980224">24 febbraio 1998</DATE>, n. 58, concernente la disciplina degli emittenti (izvedbena uredba za zakonsko uredbo št. 58 z dne <DATE ISO="19980224">24. februarja 1998</DATE> v zvezi z ureditvijo o ciljnih družbah),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>GURI splošna serija št. 123 z dne <DATE ISO="19990528">28. maja 1999</DATE> – redni dodatek št. 100.</P></NOTE> kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: izvedbena uredba). Člen 47g tega sklepa (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Zvišanje cene v primeru nezakonitega dogovarjanja<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="047.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Komisija Consob v skladu s členom 106(3)(d), točka 2, [zakonske uredbe št. 58 iz leta 1998] prilagodi ceno ponudbe navzgor, če zaradi ugotovljenega nezakonitega dogovarjanja med ponudnikom in osebami, ki delujejo usklajeno z njim, ter enim ali več prodajalci pride do plačila zneska, ki je višji od tistega, ki ga je navedel ponudnik. V tem primeru je cena ponudbe enaka ceni, ki je ugotovljena.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Marco Tronchetti Provera SpA (v nadaljevanju: MTP), družba, katere glavni delničar je M. Tronchetti Provera, je <DATE ISO="20130517">17. maja 2013</DATE> prek družb, ki jih je nadzirala družba MTP, skupaj z drugimi ustanovila družbo Lauro Sessantuno SpA (v nadaljevanju: Lauro 61).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba Lauro 61 je <DATE ISO="20130605">5. junija 2013</DATE> na trg predložila ponudbo za prevzem vseh delnic družbe Camfin SpA po enotni ceni 0,80 EUR za delnico, določeni na podlagi tržnih cen te delnice v predhodnih dvanajstih mesecih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>V času obvezne ponudbe za prevzem je imela družba Camfin neposredno ali posredno v lasti 26,19 % delnic družbe Pirelli &amp; C. SpA (v nadaljevanju: Pirelli). Nekateri delničarji družbe Pirelli, med njimi družbe Malacalza Investimenti srl (v nadaljevanju: MCI), MTP, Camfin, Allianz SpA in Fondiaria SAI SpA (v nadaljevanju: FonSai), so pred tem sklenili tako imenovani dogovor o blokadi (v nadaljevanju: sporazum Pirelli).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba MCI, prav tako delničarka družbe Camfin, se je pridružila ponudbi družbe Lauro 61 in na družbo Lauro 61 prenesla 12,37 % kapitala v družbi Camfin po zgoraj navedeni ceni.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Prav tako <DATE ISO="20130605">5. junija 2013</DATE> je bil trg obveščen, da (i) je družba Lauro 61 odpovedala obstoječe sporazume med družbama MTP in MCI glede družbe Camfin; (ii) je družba MCI svoje delnice prodala družbi Camfin; (iii) je družba MCI od družb Allianz in FonSai odkupila 6,98‑odstotni delež delniškega kapitala družbe Pirelli po ceni 7,80 EUR za delnico; in (iv) so stranke sporazuma Pirelli – katerega predsednik je bil M. Tronchetti Provera – pooblastile družbi Allianz in FonSai za sprostitev vseh ali dela delnic v njuni lasti, ki so predmet tega sporazuma (v nadaljevanju: delnice družbe Pirelli).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Prevzem je bil končan <DATE ISO="20131011">11. oktobra 2013</DATE>, potem ko je družba Lauro 61 najprej prevzela 95,95 % delniškega kapitala družbe Camfin in nato uveljavljala pravico do prevzema preostalih delnic, s čimer je postala imetnica celotnega kapitala družbe Camfin, kotiranje delnic te družbe pa je bilo na borzi preklicano (t. i. <HT TYPE="ITALIC">delisting</HT>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Po pritožbi nekaterih manjšinskih delničarjev družbe Camfin je komisija Consob <DATE ISO="20130912">12. septembra 2013</DATE> uvedla postopek za zvišanje cene sporne ponudbe za prevzem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Komisija Consob je po ugotovitvi, da je to trgovanje družbi MCI omogočilo, da je prejela skupno plačilo za prodajo delnic družbe Camfin po ceni, višji od 0,80 EUR na delnico, zavzela stališče, da je prišlo do nezakonitega dogovarjanja, in s sklepom št. 18662 z dne <DATE ISO="20130925">25. septembra 2013</DATE> (v nadaljevanju: sporni sklep) zvišala enotno ceno posamezne delnice za 0,03 EUR na 0,83 EUR.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Ta višja cena je bila dosežena z izračunom, pri katerem se je znesek 6,6 milijona EUR – ki je po navedbah komisije Consob za družbo MCI pomenil prednost, ker je za delnice družbe Pirelli plačala nižjo ceno – delil z delnicami družbe Camfin, ki jih je prevzela družba Lauro 61. Tako določena nova cena je za družbo Lauro 61 pomenila, da je morala plačati višji skupni znesek, ki je znašal približno 8,5 milijona EUR.</P></NOTE> Zakonitost izpodbijanega sklepa je bila nato potrjena s štirimi sodbami Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) z dne <DATE ISO="20140319">19. marca 2014</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Zoper te štiri sodbe je bila vložena pritožba in zdaj o njih odloča predložitveno sodišče. V zvezi s tem predložitveno sodišče ugotavlja, da se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> pojavlja v različnih delih italijanske zakonodaje. Čeprav natančni pomen tega pojma ni statičen, je z njim zahtevana sklenitev tajnega in nezakonitega sporazuma v škodo tretjih oseb, s katerim se zaobidejo zavezujoče zakonske določbe, kar predpostavlja obstoj namernosti na strani vseh udeležencev sporazuma. V zvezi s tem to sodišče meni, da družbi Allianz in FonSai nista bili udeleženi pri takem sporazumu. Zato bi bilo treba, če se uporabi ta razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, ugoditi pritožbam, ki sta jih med drugim vložili družbi MTP in Lauro 61.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Vendar predložitveno sodišče dodaja, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> morda zahteva drugačno razlago, med drugim zaradi posebnosti zadevnega pravnega področja in narave regulativnih pristojnosti komisije Consob. Vendar se lahko s tako razlago pojavi vprašanje pravne varnosti, saj lahko gospodarskim subjektom onemogoči predvidevanja o tem, kako ravnati pred podajo ponudbe za prevzem. Zato je predložitveno sodišče, ki dvomi o pravilni razlagi členov 3(1) in 5(4) Direktive 2004/25, prekinilo postopek in Sodišču predložilo to vprašanje za predhodno odločanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Ali je v nasprotju s pravilno uporabo člena 5(4), drugi pododstavek, [Direktive 2004/25] v povezavi s splošnimi načeli iz člena 3(1) navedene direktive in s pravilno uporabo splošnih načel prava Unije, kot so pravna varnost, varstvo legitimnih pričakovanj, sorazmernost, razumnost, preglednost in prepoved diskriminacije, določba nacionalne zakonodaje, kakršna je določena v členu 106(3)(d), točka 2, [zakonske uredbe št. 58/1998], kakor je bila pozneje spremenjena, in členu 47g [izvedbene uredbe], kakor je bil pozneje spremenjen, v delu, v katerem je z navedenima določbama komisiji Consob dovoljeno, da zviša ponudbo za prevzem, določeno v členu 106, če <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>so ponudnik ali osebe, ki z njim delujejo usklajeno, sklenile nezakonit dogovor z enim ali več prodajalci<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="2018" ID="QE0026"/>, vendar niso opredeljena posamična ravnanja, ki pomenijo tak položaj, s čimer torej ni jasno določeno, kakšne okoliščine in merila morajo biti izpolnjeni, da lahko komisija Consob ceno ponudbe za prevzem prilagodi navzgor?<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne pripombe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Sodišče je tokrat prvič zaprošeno za razlago člena 5(4) Direktive 2004/25. Pravzaprav bo Sodišče šele drugič podalo usmeritve o pravilih iz tega zakonodajnega akta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091015">15. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Audiolux in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑101/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:626">EU:C:2009:626</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, zlasti točke od 47 do 51.</P></NOTE> Poleg tega se je po sklepu Consiglio di Stato (državni svet), da zadevo predloži Sodišču, tudi Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij) odločilo, da v predhodno odločanje predloži pet vprašanj o razlagi člena 5(4) Direktive 2004/25.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Zadeve Amber Capital Italia in Amber Capital UK, C‑654/16; Hitachi Rail Italy Investments, C‑655/16; Finmeccanica, C‑656/16; Bluebell Partners Limited, C‑657/16, ter Elliot International in drugi, C‑658/16, vse še nerešene zadeve.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je na podlagi člena 5(4) Direktive 2004/25 v povezavi z njenim členom 3(1) in nekaterimi splošnimi načeli, zlasti načelom pravne varnosti, dovoljeno, da se potrdi razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, kot je uporabljen v členu 106(3)(d), točka 2, zakonske uredbe št. 58/1998 in členu 47g izvedbene uredbe (skupaj v nadaljevanju: sporna italijanska pravila), tako da z njim ni zahtevana opredelitev posamičnih ravnanj, ki pomenijo tak položaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da predložitveno sodišče razmišlja o dveh možnih razlagah pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>: po eni strani ozki razlagi, ki zahteva tajen in nezakonit sporazum v škodo tretjih oseb, s katerim se zaobidejo zavezujoče zakonske določbe, kar predpostavlja obstoj namernosti na strani vseh udeležencev sporazuma (v nadaljevanju: ozko razumevanje ali ozki smisel); in po drugi strani, široki razlagi pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, v skladu s katero lahko sporazum sestavljajo elementi, ki niso dejanske transakcije, zaradi katerih pride do obvezne ponudbe za prevzem, in s katerimi se ne zahteva nujno, da vsi udeleženci sporazuma ravnajo namerno (v nadaljevanju: široko razumevanje ali široki smisel).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da ker družbi Allianz in Fonsai nista nameravali sodelovati pri kakršnem koli nezakonitem in tajnem sporazumu, ozko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> ne bi omogočalo prilagoditve cene, kot je to storila komisija Consob. Po mnenju predložitvenega sodišča bo odgovor na predloženo vprašanje zato odločilen za ceno, ki jo je bila družba Lauro 61 na podlagi člena 5 Direktive 2004/25 dolžna ponuditi za delnice družbe Camfin ob prevzemu te družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Na tej začetni točki želim zelo jasno poudariti, kaj je v obravnavani zadevi ključnega pomena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Skratka: ni naloga Sodišča, da pojasni, kako bi bilo treba razlagati pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v spornih italijanskih pravilih. Zlasti ni njegova naloga, da izbere, katera od obeh razlag mu je bolj všeč. Za to je pristojno predložitveno sodišče.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Podobno je vprašanje, s katerim nacionalno sodišče sprašuje Sodišče, ali sme oziroma ali bi moralo razlagati nacionalno pravo na način, ki je najbolj skladen s pravom Unije, vprašanje o razlagi nacionalnega prava, ki je zato nedopustno: glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140227">27. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Pohotovosť</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑470/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:101">EU:C:2014:101</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 58 do 61.</P></NOTE> Predložitveno sodišče mora odločiti, katero razumevanje tega pojma – ozko ali široko – je pravilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Kar pa Sodišče sme in mora narediti, da bi predložitvenemu sodišču pomagalo rešiti spor, ki mu je predložen, je razlaga prava Unije – ki se v tej zadevi nanaša predvsem na člen 5(4) Direktive 2004/25 in še posebej na to, kaj dejansko pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>. Čeprav se ta zadnji izraz uporablja za ukrepe držav članic, s členom 5(4) te direktive opredelitev tega pojma ni prepuščena nacionalnemu pravu. Zato ga je treba kot avtonomen pojem prava Unije razlagati enotno.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Da pa bi se lotili razlage člena 5(4) Direktive 2004/25 na način, ki bo uporaben za predložitveno sodišče, je treba opozoriti, da je navedeno sodišče že izključilo zamisel, da se lahko z ozkim razumevanjem pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> upraviči potrditev izpodbijanih sodb in posledično izpodbijanega sklepa. Zato mora Sodišče le še preučiti, ali je mogoče reči, da je široko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>jasno določeno<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> na podlagi člena 5(4) Direktive 2004/25, in prav to je razlaga, na katero mora Sodišče osredotočiti svoj odgovor.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja predloženega vprašanja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 5(4) Direktive 2004/25: uvodne navedbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Medtem ko člen 5(1) Direktive 2004/25 določa pogoje, zaradi katerih pride do dolžnosti fizičnih ali pravnih oseb, da po tem, ko je dosežen prag iz nacionalnega prava, podajo obvezno ponudbo za preostanek vrednostnih papirjev ciljne družbe, je s členom 5(4) urejena cena, ki jo je treba pri tem ponuditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>S členom 5(4), prvi pododstavek, Direktive 2004/25 je ta cena načeloma popolnoma jasno določena. To je enostavno najvišja cena, ki jo je ponudnik (ali oseba, ki z njim deluje usklajeno) plačal v določenem obdobju: od šest mesecev do enega leta, kakor določijo države članice (pravilo najvišje plačane cene). Poleg tega je v skladu z Direktivo ta cena pravična cena. Razlog za to se zdi očiten, saj je s pravilom najvišje plačane cene na pregleden in predvidljiv način zelo preprosto določena cena, ki jo je treba ponuditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vendar lahko države članice na podlagi člena 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 pod nekaterimi pogoji pooblastijo svoj nacionalni nadzorni organ, da ceno prilagodi. V besedilu te določbe so navedeni (i) <HT TYPE="ITALIC">okoliščine</HT>, povezane s ponudbo za prevzem, in (ii) <HT TYPE="ITALIC">merila</HT>, ki jih je treba uporabiti pri prilagoditvi cene. Poleg tega morajo države članice pri tem spoštovati splošna načela iz člena 3(1), te okoliščine in načela pa morajo biti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>jasno določeni<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Menim, da je iz navedenega precej jasno, da je s členom 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 določeno, <HT TYPE="ITALIC">kdaj, zakaj in kako</HT> lahko država članica pooblasti svoje organe za posredovanje v zvezi s ponudbo za prevzem, kadar pravilo najvišje plačane cene ne odraža dejansko pravične cene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej v tem smislu Poročilo Skupine na visoki ravni strokovnjakov za pravo gospodarskih družb o problematiki ponudb za prevzem, Bruselj, <DATE ISO="20020110">10. januar 2002</DATE>, str. 50.</P></NOTE> Kot bom pojasnil spodaj, je mogoče pri tem upoštevati le okoliščine, ki so <HT TYPE="ITALIC">jasno in neposredno povezane</HT> s transakcijo, zaradi katere pride do obvezne ponudbe za prevzem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Zdaj bom podrobneje preučil člen 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25, ki je sporen v postopku v glavni stvari. Kaj je z njim zahtevano in kaj je dejansko mišljeno z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>jasno določeni<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>?</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Paradigma: diskrecijska pravica držav članic</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Takoj je razvidno, da člen 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 vsebuje seznam, ki ga sam ne morem razumeti drugače kot neizčrpen seznam primerov, iz katerih lahko države članice črpajo navdih, če se odločijo, da bodo svoj nacionalni nadzorni organ pooblastile za prilagoditev cene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Druga jasna stvar je to, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/> iz člena 5(4) Direktive 2004/25, ki lahko sprožijo prilagoditev cene, analitično gledano nad <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>merili<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, ki jih je treba uporabiti pri izvedbi te prilagoditve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Razen navedenega člen 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 sam po sebi ne pove prav dosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Pa vendar je nekaj precej očitno – to, da je s členom 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 dana diskrecijska pravica državam članicam, da svoje nacionalne nadzorne organe pooblastijo za prilagoditev cene.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Za pritrdilno mnenje glej Enriques, L., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>The Mandatory Bid Rule in the Takeover Directive: Harmonization Without Foundation?<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Company and Financial Law Review</HT>, številka 4, 2004, str. 440, na str. 446, ki navaja, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>imajo države članice in njihovi nadzorni organi – zlasti kar zadeva pravično ceno – široko diskrecijsko pravico za določitev okoliščin in meril, ki upravičujejo popust<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>.</P></NOTE> To stališče je podprto z zgodovino sprejemanja te določbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Drugače kot v predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ponudbah za prevzem, COM(2002) 534 final (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="045E" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2003">UL 2003, C 45 E, str. 1</REF.DOC.OJ>), v členu 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 ni navedeno, da države članice <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>sestavijo<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, ampak da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>lahko sestavijo<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> seznam okoliščin, v katerih se lahko prilagodi najvišja cena.</P></NOTE> in s kontekstom, v katerem se pojavlja. Kot je navedeno v členu 3(2) te direktive, so z njo določene le minimalne zahteve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V skladu z uvodno izjavo 25 Direktive 2004/25 je cilj Direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>uvedb[a] minimalnih smernic za izvajanje ponudb za prevzem in zagotovitev ustrezne stopnje zaščite imetnikov vrednostnih papirjev po vsej [Uniji]<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</P></NOTE> – kar pomeni, da lahko države članice sprejmejo dodatne strožje pogoje in določbe za ureditev ponudb. Podobno so s členom 4(5) Direktive državam članicam očitno dane široke pristojnosti za splošno odstopanje od Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Smiselno je opozoriti na to, da je bila Direktiva 2004/25 v veliki meri rezultat kompromisa med Evropskim parlamentom in Svetom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej med drugim poročilo z dne <DATE ISO="20031208">8. decembra 2003</DATE> o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ponudbah za prevzem, Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve in notranji trg, A5‑0469/2003 final, str. 18, glej str. 6, in dokument Sveta št. 16116/03 z dne <DATE ISO="20031216">16. decembra 2003</DATE> o predlogu za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ponudbah za prevzem, točka II (medinstitucionalni dokument št. 2002/0240 (COD)).</P></NOTE> Potem ko je bil dosežen ta kompromis, je Komisija, ki je že od leta 1985 opozarjala na zamisel o skupnih procesnih pravilih glede sprememb lastniške strukture<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Bela knjiga Komisije z dne <DATE ISO="19850614">14. junija 1985</DATE> Evropskemu Svetu: Dokončno oblikovanje notranjega trga (COM(85) 310 final), točka 139 in naslednje.</P></NOTE> in ki je v ta namen zakonodajalcu Unije – neuspešno – predložila več zakonodajnih predlogov o tej zadevi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej predlog Komisije z dne <DATE ISO="19890119">19. januarja 1989</DATE> za trinajsto direktivo Sveta o pravu družb v zvezi s ponudbami za prevzem in drugimi splošnimi ponudbami (COM(88) 823 final; <REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="064" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="1989">UL 1989, C 64, str. 8</REF.DOC.OJ>), in predlog Komisije z dne <DATE ISO="19960207">7. februarja 1996</DATE> za 13. direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravu družb v zvezi s ponudbami za prevzem (COM(95) 655 final; <REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="162" PAGE.FIRST="5" DATE.PUB="1996">UL 1996, C 162, str. 5</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> podala izjavo za vpis v zapisnik Sveta, v kateri je izrazila obžalovanje, da besedilo, ki je bilo na koncu sprejeto, po njenem mnenju ni dovolj ambiciozno in da so bistveni deli postali opcijski.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej izjavo Komisije v dokumentu Sveta št. 7088/04 z dne <DATE ISO="20040312">12. marca 2004</DATE> o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ponudbah za prevzem, točka 2 (medinstitucionalni dokument št. 2002/0240 (COD)).</P></NOTE> Ta zakonodajni razvoj očitno pomaga osvetliti razlago Direktive 2004/25.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Pa tudi sicer diskrecijska pravica, ki je s členom 5(4) Direktive 2004/25 dana državam članicam, ni neomejena.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>V uvodni izjavi 6 Direktive 2004/25 je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Da bi bila ureditev prevzemov uspešna, mora biti prilagodljiva in sposobna soočenja, ob njihovem pojavljanju, z novimi okoliščinami ter skladno s tem predvideti možnost izjem in odstopanj. <HT TYPE="ITALIC">Pri uporabi določenih pravil ali izjem in pri odobritvi odstopanj pa naj [nacionalni nadzorni organi] spoštujejo določena splošna načela</HT><QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Meje diskrecijske pravice držav članic</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Temeljna načela</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Prvič, še vedno je temeljno pravilo pravilo najvišje plačane cene. Za to obstajajo dobri razlogi: učinkovito delovanje kapitalskih trgov v Uniji zahteva zadostno stopnjo predvidljivosti glede nadomestila, ki ga je treba ponuditi v obvezni ponudbi. V zvezi s tem je pravilo najvišje plačane cene dvojno koristno, saj manjšinskim delničarjem omogoča, da so kadar koli v zadevnem obdobju v celoti deležni premije, ki jo plača pridobitelj, hkrati pa ponudniku zagotavlja, da mu v okviru obvezne ponudbe ne bo treba plačati več, kot je bil voljan plačati v predhodnem obdobju, in mu posledično omogoča, da sam določi, po kateri najvišji ceni je pripravljen kupiti vse vrednostne papirje družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej Poročilo Skupine na visoki ravni strokovnjakov za pravo gospodarskih družb o problematiki ponudb za prevzem, Bruselj, <DATE ISO="20020110">10. januar 2002</DATE>, str. 49 in 50.</P></NOTE><?PAGE NO="9"?> Zato bi ga bilo treba s strukturnega stališča razlagati široko. Nasprotno bi bilo treba možnost držav članic, da od tega odstopijo, omejiti na tisto, kar je nujno potrebno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>V zvezi z ozkim stališčem o diskrecijski pravici nacionalnih nadzornih organov za odmik od pravila najvišje plačane cene glej Papadopoulos, T., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>The European Union Directive on Takeover Bids: Directive 2004/25/EC<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, <HT TYPE="ITALIC">International and Comparative Law Journal</HT>, zvezek 6, številka 3, str. 13, na str. 30 in 31, ki trdi, da bi bila široka diskrecijska pravica za prilagoditev cene v ponudbi za prevzem nezdružljiva s splošnim načelom iz člena 3(1)(a) Direktive 2004/25 (prilagoditev cene navzdol brez ustrezne utemeljitve bi lahko kršila načelo enakega obravnavanja delničarjev) in členom 49 PDEU (prilagoditev cene navzgor brez ustrezne utemeljitve bi lahko odvrnila ponudnike).</P></NOTE> Poleg tega mora vsak poskus, da se ne uporabi pravilo najvišje plačane cene – in dvojno varstvo, ki ga ponuja – temeljiti na močnih argumentih in biti na podlagi člena 5(4), tretji pododstavek, Direktive tudi utemeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Drugič, države članice morajo pri izvajanju svoje diskrecijske pravice spoštovati načela iz člena 3(1) Direktive. Ta načela so usmeritvena načela, kako naj države članice uporabljajo navedeno direktivo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091015">15. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Audiolux in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑101/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:626">EU:C:2009:626</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Vendar v delu, v katerem je to upoštevno za postopek v glavni stvari, ta načela niso v nevarnosti. Zlasti ne ugotavljam kršitve procesnih pravic ali enakega obravnavanja delničarjev družbe Camfin: sporna italijanska pravila lahko v primeru nezakonitega dogovarjanja dejansko upravičijo le prilagoditev cen <HT TYPE="ITALIC">navzgor</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodišče pa je razsodilo, da s splošnim načelom enakega obravnavanja delničarjev iz člena 3(1)(a) Direktive 2004/25 ni zahtevana taka razlaga nacionalnih pravil, ki je vedno najugodnejša za manjšinske delničarje družbe; glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091015">15. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Audiolux in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑101/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:626">EU:C:2009:626</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 47 do 52.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Poleg tega se nobeno od teh splošnih načel ne nanaša izrecno na cilj zagotavljanja predvidljivosti za ponudnika ali širšo javnost – kar pa je po drugi strani razvidno iz uvodnih izjav Direktive 2004/25, h katerim se bom vrnil v točki 59 spodaj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Člen 3(1)(d) Direktive 2004/25 se namesto tega sklicuje na splošno načelo, da pri trgovanju z vrednostnimi papirji ciljne družbe, družbe ponudnika ali katere koli druge družbe, ki jo zadeva ponudba, ne sme priti do tržnih nepravilnosti, tako da porast ali upad cen zadevnih vrednostnih papirjev postane umeten, normalno delovanje trga pa izkrivljeno. S tem splošnim načelom je jasno podprto stališče, da sme država članica v primeru nezakonitega dogovarjanja – ob ozkem razumevanju tega pojma – pooblastiti nacionalni nadzorni organ za prilagoditev cene, ponujene v ponudbi za prevzem. To je potrjeno z besedilom člena 5(4) Direktive 2004/25, s katerim so posebej predvidene okoliščine, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>kadar je bila najvišja cena določena s sporazumom med prodajalcem in kupcem<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>kadar je bila tržna cena zadevnih vrednostnih papirjev predmet manipulacije<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Pri širokem razumevanju pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, ki ga omenja predložitveno sodišče, pa splošna načela niso tako zelo prepričljiva. A vseeno ne morem šteti, da je z njimi taka razlaga prepovedana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Nasprotno, Poročilo Skupine na visoki ravni strokovnjakov za pravo gospodarskih družb o problematiki ponudb za prevzem se je v priporočilih, ki so del zakonodajne zgodovine člena 5(4) Direktive 2004/25, sklicevalo na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> kot na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>sporazum s kupcem, katerega namen je izogniti se pravilu najvišje plačane cene<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Poročilo Skupine na visoki ravni strokovnjakov za pravo gospodarskih družb o problematiki ponudb za prevzem, Bruselj, <DATE ISO="20020110">10. januar 2002</DATE>, str. 50.</P></NOTE> Ta opredelitev, ki se enostransko osredotoča na prodajalca, je očitno dovolj široka, da zajema <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> tako v ozkem kot v širokem smislu. Poleg tega v besedilu člena 5(4) Direktive ni ne izrecno ne implicitno omenjena zahteva po zavedanju ali namernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Tretjič, diskrecijska pravica držav članic, da pooblastijo svoje nacionalne nadzorne organe za prilagoditev cene ponudbe za prevzem, je omejena iz splošnejših razlogov: poleg dejstva, da mora nacionalni nadzorni organ pri odločitvi o prilagoditvi cene ponudbe delovati v okviru svoje pristojnosti iz člena 4 Direktive 2004/25, je iz sodne prakse razvidno, da se ta direktiva ne uporablja za položaje<?PAGE NO="10"?> izven njenega področja uporabe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091015">15. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Audiolux in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑101/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:626">EU:C:2009:626</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Povedano drugače, Direktiva se <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT> uporablja za ponudbe za prevzem, torej za razmerja med ponudnikom in imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe. Torej ni mogoče domnevati, da se uporablja za transakcije, ki niso z ničemer povezane s tem, kar sproži obvezno ponudbo za prevzem – kaj takega bi bilo popolnoma nesmiselno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Zato <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> iz člena 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25 obsegajo samo tiste pravne ali dejanske okoliščine, <HT TYPE="ITALIC">ki so jasno in neposredno povezane z dano obvezno ponudbo za prevzem</HT>. Kot je na obravnavi navedla tudi italijanska vlada, mora biti transakcija, ki je na prvi pogled ločena od transakcije, zaradi katere pride do obvezne ponudbe za prevzem, dejansko nujno potrebna za dejanje prevzema (<HT TYPE="ITALIC">sine qua non</HT>), če naj bi se upoštevala pri prilagoditvi cene te ponudbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Tega ne spremeni dejstvo, da so v skladu s členom 3(2) Direktive 2004/25 pravila o ponudbah za prevzem le delno harmonizirana. Država članica ne more pooblastiti svojega nacionalnega nadzornega organa za odstopanje od člena 5(4) Direktive 2004/25, tako da prilagodi ceno v obvezni ponudbi za prevzem na način, ki bi – čeprav bi okrepil zaščito manjšinskih delničarjev – posledično odvzel učinek pravilu najvišje plačane cene, saj bi lahko nacionalni nadzorni organ upošteval transakcije, ki ne spadajo v pristojnost nacionalnega nadzornega organa in/ali obseg uporabe Direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>AGET Iraklis</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑201/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:972">EU:C:2016:972</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pomen in učinek izraza</HT> </HT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>jasno določen</HT></HT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC"><QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>V zvezi z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> se obe strani iz postopka v glavni stvari vsaka v svoje namene sklicujeta na sodbo Periscopus<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Sodba Sodišča EFTA z dne <DATE ISO="20101210">10. decembra 2010</DATE>, Periscopus/Oslo Børs in Erik Must, E‑1/10, EFTA Court Report 2009‑10, str. 200.</P></NOTE>. Sodišče EFTA je v tej sodbi razsodilo, da ni skladno s členom 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25, če se nacionalni nadzorni organ pooblasti za odstopanje od pravila najvišje plačane cene, kadar je jasno, da ta cena ne odraža tržne cene, ne da bi se nadalje pojasnilo pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>tržna cena<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>. Vendar ta sodba ne razreši obravnavane zadeve. Prvič zato, ker v postopku v glavni stvari ni sporno to, da je bila ponujena cena očitno nižja od tržne cene, ampak to, da je bila posledica nezakonitega dogovarjanja, kar seveda pomeni drugačno okoliščino. Drugič zato, ker italijanska pravila, ki so sporna v tej zadevi, niso tako lakonična kot norveška pravila, ki so bila sporna v tisti sodbi. In nazadnje zato, ker tista sodba tega Sodišča ne zavezuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Menim, da je z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> zahtevano, da mora biti pooblastilo nacionalnim nadzornim organom za prilagoditev cen dano v obliki sklopa pisnih pravil, ki je vnaprej objavljen in lahko dostopen širši javnosti (v nadaljevanju: nacionalna korektivna pravila). Ni pomembno, ali taka pravila sprejme vladna služba ali nacionalni nadzorni organ, prav tako ne, ali so ta pravila v obliki primarne ali sekundarne zakonodaje – če so le zavezujoča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Vendar menim, da iz izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> ni mogoče izpeljati zahteve, da mora biti z nacionalnimi korektivnimi pravili taksativno in natančno vnaprej opisan vsak konkreten položaj.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu sodbo Sodišča EFTA z dne <DATE ISO="20101210">10. decembra 2010</DATE>, Periscopus/Oslo Børs in Erik Must, E‑1/10, EFTA Court Report 2009‑10, str. 200, točka 47.</P></NOTE> Glede tega vprašanja se strinjam z italijansko vlado, da se je evropski zakonodajalec namesto posamičnega in taksativnega naštevanja konkretnih položajev, v katerih je nacionalni nadzorni organ upravičen prilagoditi ceno obvezne ponudbe za prevzem, odločil za uporabo splošnejšega pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>okoliščine<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/>. Podobno se moram strinjati s Komisijo, da člen 5(4) Direktive 2004/24 ne nasprotuje temu, da države članice uporabijo abstraktne pravne pojme.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Na podlagi zgornjih ugotovitev brez težav sprejmem, da je z izrazom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> državi članici dovoljeno sprejeti nacionalna korektivna pravila, ki nacionalnemu nadzornemu organu omogočajo prilagoditev cene obvezne ponudbe za prevzem v primeru nezakonitega dogovarjanja <HT TYPE="ITALIC">v ozkem in širokem smislu</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kakor koli že, predložitveno sodišče – nacionalno vrhovno sodišče – meni, da se v italijanskem pravu načeloma uporablja ozko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>. Kot je bilo navedeno, Sodišču ni treba zavzeti stališča o tem, katera od dveh razlag spornih italijanskih pravil je pravilna. Edino vprašanje, na katerega mora odgovoriti Sodišče, je, ali izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, kot je uporabljen v členu 5(4) Direktive 2004/25, karkoli spremeni oziroma – če bolj odkrito povem, o čem mora Sodišče dejansko odločiti – ali <HT TYPE="ITALIC">zahteva</HT> tako široko razumevanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Mislim, da ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Prvič, to bi pomenilo isto kot široka razlaga člena 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25, kar je v nasprotju z njegovo naravo kot odstopanjem od pravila najvišje plačane cene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Drugič, države članice se lahko odločijo, ali bodo izvajale diskrecijsko pravico iz člena 5(4), drugi pododstavek, Direktive 2004/25, in če to storijo, v skladu z načelom procesne avtonomije določijo nacionalna korektivna pravila v zvezi s tem. V postopku v glavni stvari je pri določanju spornih italijanskih pravil padla odločitev za uporabo pojma, ki – kot razumem – v italijanskem pravu ni nov, namreč pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>. V zvezi s tem se zdi široko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> zgolj zaradi povezave z Direktivo, pri čemer to ne velja za zadeve, ki se nanašajo izključno na nacionalno pravo, za lase privlečeno. Načelo enakovrednosti zahteva le, da se zahtevki, ki temeljijo na pravu Unije, obravnavajo enako – in ne ugodneje – kot zahtevki, ki temeljijo na nacionalnem pravu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Tretjič, v zvezi s splošnim načelom pravne varnosti, ki ga predložitveno sodišče navaja v besedilu svojega vprašanja za predhodno odločanje, je eden od glavnih ciljev Direktive 2004/25 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>uvesti jasnost in preglednost v vsej Uniji glede pravnih vprašanj, ki naj se rešujejo pri ponudbah za prevzem<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej uvodno izjavo 3 Direktive 2004/25.</P></NOTE> Polega tega morajo zaradi načela pravne varnosti in potrebe iz člena 288 PDEU po zagotavljanju popolne pravne, in ne zgolj dejanske, uporabe direktiv vse države članice prenesti pravila zadevne direktive v jasen, natančen in pregleden okvir z zavezujočimi pravnimi določbami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej na primer sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900315">15. marca 1990</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Nizozemska</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑339/87</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:119">EU:C:1990:119</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 6, 22 in 25, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100114">14. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Češka republika</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑343/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:14">EU:C:2010:14</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Ta obveznost mora veljati toliko bolj za nacionalna korektivna pravila, ki so jih države članice sprejele ali ohranile v skladu s členom 5(4) Direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Z načelom pravne varnosti se med drugim zahteva, da se preuči, ali je sporni pravni akt tako nejasen, da zadevne osebe ne morejo z zadostno gotovostjo odpraviti morebitnih dvomov v zvezi z njegovim obsegom ali pomenom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050414">14. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Belgija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑110/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:223">EU:C:2005:223</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> V nasprotju s tem – čeprav Direktiva 2004/25 nedvomno ni instrument kazenskega prava, ki sam po sebi zahteva uporabo običajnih pojmov kazenskega materialnega prava in kazenskega postopka – zgolj dejstvo, da gospodarski subjekt ne more vnaprej poznati natančne višine ali vrste globe, ki je lahko v posameznem primeru naložena zaradi nekega ravnanja, ni kršitev načela zakonitosti kazni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130718">18. julija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Schindler Holding in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑501/11 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:522">EU:C:2013:522</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0058">58</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Toda čeprav se sodna praksa iz prejšnje točke nanaša ravno na ugovor posameznika, da pravo ni bilo dovolj jasno, da bi bile pravne posledice nekega ravnanja predvidljive – kar načeloma ni opravičilo (<HT TYPE="ITALIC">ignorantia iuris non excusat</HT>) – pa vprašanja ne reši zadovoljivo, kadar nacionalno sodišče dvomi o razlagi lastnih pravil (<HT TYPE="ITALIC">iura non novit curia</HT>). Če bi v italijanskem pravu na splošno prevladalo široko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, bi bile okoliščine za prilagoditev cene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>jasno določene<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>. Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da to ni tako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>V takem primeru izraz <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>jasno določen<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> iz člena 5(4) Direktive 2004/25, ki ni nič drugega kot izraz načela pravne varnosti, razkrije svojo pravo naravo. V nacionalnih korektivnih pravilih so seveda lahko uporabljeni nedoločni pojmi, ki se lahko sčasoma razvijejo prek razlage sodišč države članice. Vendar se s takimi pojmi vsebina ne more drastično spremeniti kar čez noč, zgolj zato, ker jih želi nacionalni nadzorni organ uporabiti v novih okoliščinah, ki niso zajete s prejšnjo razlago teh pojmov, hkrati pa trditi, da so <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>jasno določeni<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050628">28. junija 2005</DATE>, <NAME.CASE>Dansk Rørindustri in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:408">EU:C:2005:408</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0217">217</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0218">218</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Če bi se dovolila taka arbitrarnost, bi bil ogrožen cilj Direktive zagotoviti jasnost in preglednost v vsej Uniji, ne nazadnje za gospodarske subjekte.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je povedno dejstvo, da predložitveno sodišče navaja, da bi pritožbama družb MTP in Lauro 61 ugodilo, če ne bi bilo Direktive 2004/25. Dejansko že sami dvomi predložitvenega sodišča o pravilni uporabi njegovih lastnih pravil zadostujejo za dokaz, da sporna italijanska pravila niso <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>jasno določena<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> v smislu člena 5(4) Direktive, tako da bi omogočala široko razumevanje pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>nezakonito dogovarjanje<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, da bi se lahko odstopilo od pravila najvišje plačane cene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Glede na zgornje ugotovitve menim, da člen 5(4) Direktive nasprotuje uporabi pravila nacionalnega prava, s katerim je nacionalni nadzorni organ pooblaščen za zvišanje cene, ponujene v ponudbi za prevzem v primeru nezakonitega dogovarjanja, v okoliščinah, ki – če se ta direktiva ne bi uporabila – v nacionalnem pravu sicer ne bi bile opredeljene kot primer nezakonitega dogovarjanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zato menim, da se ni treba opredeliti do tega, ali je prodaja delnic družbe Pirelli – in zlasti učinek sporazuma med delničarji – jasno in neposredno povezana s transakcijo, zaradi katere je prišlo do obveznosti družbe Lauro 61 za podajo ponudbe za prevzem. Vsekakor pa bi moralo to nalogo, ki zahteva zbiranje dejstev in dokazov, v končni fazi opraviti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV.</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><P>Glede na zgornje ugotovitve predlagam, naj Sodišče na vprašanje, ki ga je predložilo Consiglio di Stato (državni svet, Italija) odgovori, da pravilna razlaga člena 5(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040421">21. aprila 2004</DATE> o ponudbah za prevzem, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090311">11. marca 2009</DATE> o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del, nasprotuje uporabi pravila nacionalnega prava, s katerim je nacionalni nadzorni organ pooblaščen za prilagoditev cene, ponujene v ponudbi za prevzem, v primeru nezakonitega dogovarjanja, ki – če se ta direktiva ne bi uporabila – v nacionalnem pravu sicer ne bi bilo opredeljeno kot primer nezakonitega dogovarjanja.</P></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>