<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑559/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0559</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:844">EU:C:2016:844</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>17</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>17</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI Y. BOTA – ZADEVA C‑559/15</P><P>ONIX ASIGURĂRI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20161109">9. novembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑559/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Onix Asigurări SA</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Istituto per la Vigilanza Sulle Assicurazioni (IVASS)</HT></P><P>(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Consiglio di Stato (vrhovno upravno sodišče, Italija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Približevanje zakonodaj</KEYWORD><KEYWORD>Neposredno zavarovanje, ki ni življenjsko zavarovanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 92/49/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Člen 40(6)</KEYWORD><KEYWORD>Obseg pristojnosti države članice gostiteljice</KEYWORD><KEYWORD>Ukrep prepovedi sklepanja novih pogodb na njenem ozemlju, sprejet proti zavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje ter katere poslovodja in referenčni delničar je bil kazensko obsojen</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><P>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 40(6)</P><P>Direktive Sveta 92/49/EGS z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o spremembah direktiv 73/239/EGS</P><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 346.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Onix Asigurări SA,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>V nadaljevanju: družba Onix.</P></NOTE> zavarovalnico romunskega prava s sedežem v Romuniji, in Istituto per la Vigilanza Sulle Assicurazioni,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>IVASS.</P></NOTE> italijanskim nadzornim organom za zavarovanja, v zvezi s sklepom, ki ga je ta sprejel, da se družbi Onix prepove sklepanje novih zavarovalnih pogodb na italijanskem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tej zadevi se postavlja vprašanje obstoja in obsega pristojnosti države članice na področju svobode opravljanja storitev, ko odkrije, da je glavni poslovodja in delničar zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje in bistveni del svojih dejavnosti opravlja na njenem ozemlju, eden od njenih državljanov, ki med drugim zaradi kazenske obsodbe nima več pravice opravljati zavarovalniško dejavnost v navedeni državi. Ali načeli enotnega dovoljenja in nadzora matične države v takih okoliščinah nasprotujeta temu, da država članica gostiteljica temu podjetju prepove nadaljnje opravljanje dejavnosti na njenem ozemlju, da bi zaščitila interese skleniteljev in upravičencev iz zavarovanja?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Čeprav to vprašanje vabi k vedno občutljivemu tehtanju konkurirajočih si načel in interesov, sem prepričan, da mora pravo Unije določati absolutno zahtevo, po kateri načelo nadzora matične države ne sme biti temelj ali bolje rečeno alibi za strategije izogibanja pravnim pravilom, ki bi lahko resno škodile splošnemu interesu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom trdil, da je treba člen 8(1) in člen 13(1) Direktive 73/239<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS z dne <DATE ISO="19730724">24. julija 1973</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="228" PAGE.FIRST="3" DATE.PUB="1973">UL L 228 16.8.1973, str. 3</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nadzorni organ države članice gostiteljice v zvezi z zavarovalnico, ki na ozemlju te države posluje v okviru svobode opravljanja storitev, sprejme ukrepe, kot je prepoved sklepanja novih pogodb, ki temeljijo izključno na neupoštevanju pogojev za izdajo dovoljenja, kot je pogoj glede ugleda delničarjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Vendar bom trdil, da te določbe v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, ko ima zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje matične države članice, na eni strani za referenčnega delničarja fizično osebo, ki ji je med drugim zaradi kazenske obsodbe zaradi poskusa goljufije prepovedan dostop na zavarovalniški trg države članice gostiteljice, in na drugi svoje dejavnosti usmerja na ozemlje te države članice, ne nasprotujejo temu, da nadzorni organi navedene države članice na podlagi člena 40(6) Direktive 92/49 in ob upoštevanju nujnosti, ki je posledica neukrepanja nadzornih organov matične države članice, ki so bili zaman pozvani k preklicu dovoljenja, sprejmejo ukrepe, ki omejujejo svobodo opravljanja storitev zadevne zavarovalnice na njihovem ozemlju, kot je prepoved nadaljnjega sklepanja novih pogodb, da bi preprečili tveganje, da se podjetje prek vmesne pravne osebe izogne prepovedi dostopa do trga, in posledično tveganje ponovitve nepravilnosti, zaradi katerih je bil referenčni delničar kaznovan.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Direktiva 73/239</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Direktiva Sveta 73/239, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/49, je v členu 6 določala:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>Za začetek poslov neposrednega zavarovanja je potrebno predhodno uradno dovoljenje.</P><P>Za tako dovoljenje pristojnih organov matične države lahko zaprosi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vsako podjetje, ki ustanovi sedež na ozemlju te države,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>vsako podjetje, ki svoje poslovanje, potem ko je dobilo zahtevano dovoljenje iz prvega pododstavka, razširi na celotno zavarovalno vrsto ali druge zavarovalne vrste.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 8(1)(e) in (3) te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Matična država članica zahteva od vsake zavarovalnice, ki zaprosi za dovoljenje, da:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(e)</NO.P><TXT>jo učinkovito vodijo osebe z dobrim ugledom in ustreznimi strokovnimi kvalifikacijami ali izkušnjami.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="008.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Nobena določba iz te direktive ne preprečuje državam članicam, da ohranijo v veljavi ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki zahtevajo odobritev družbene pogodbe in akta o ustanovitvi ter predložitev drugih listin, potrebnih za normalno izvajanje nadzora.</ALINEA><ALINEA>Vendar države članice ne sprejmejo določb, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, o premijskih cenikih in obrazcih ter drugih tiskanih listinah, ki jih namerava podjetje uporabljati pri svojem poslovanju z zavarovalci.</ALINEA><ALINEA>Države članice ne morejo ohraniti ali uvesti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 13(1) in (2) iste direktive je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Finančni nadzor zavarovalnice, vključno s posli, ki jih izvaja bodisi prek podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev, je v izključni odgovornosti matične države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="013.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Finančni nadzor vključuje preverjanje celotnega poslovanja zavarovalnice, stanje njene solventnosti, oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij in kritnega premoženja v skladu z določenimi pravili ali običajno prakso v matični državi članici na podlagi določb, sprejetih na ravni Skupnosti.</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 22(1) te Direktive, kakor je bila spremenjena, je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="022.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Dovoljenje, ki ga zavarovalnici izda pristojni organ v njegovi matični državi članici, lahko ta organ prekliče, če podjetje:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>ne izpolnjuje več pogojev za uvrstitev;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>resno krši svoje obveznosti po predpisih, ki veljajo zanj.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 92/49</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 5 do 7 in 9 Direktive 92/49 je bilo navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>(5)</NO.P><TXT>ker predstavlja sprejeti pristop doseganje takega usklajevanja, ki je bistveno, potrebno in zadostno za izvedbo sistema vzajemnega priznavanja dovoljenj in nadzora varnega in skrbnega poslovanja in s tem omogoča podeljevanje enotnega dovoljenja, veljavnega v vsej Skupnosti, ter uporabo načela nadzora v matični državi članici;</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>ker naj se zato za začetek in opravljanje poslov zavarovanja v prihodnje uporablja dodelitev enotnega uradnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima zavarovalnica svoj sedež; ker tako dovoljenje omogoča podjetju opravljanje poslov iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev na celotnem ozemlju Skupnosti; ker država<?PAGE NO="4"?> članica, kjer je podružnica ali kjer se opravljajo storitve, ne more več zahtevati novega dovoljenja od zavarovalnic, ki želijo tam opravljati zavarovalne posle in so že dobile dovoljenje v svoji matični državi članici […];</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>ker bodo v prihodnje za spremljanje finančnega zdravja zavarovalnic, vključno s stanjem njihove solventnosti, zagotavljanjem ustreznih zavarovalno-tehničnih rezervacij in pokritja teh rezervacij z usklajenimi naložbami, odgovorni pristojni organi matične države članice;</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(9)</NO.P><TXT>ker morajo imeti pristojni organi države članice na razpolago takšna sredstva nadzora kot so potrebna za zagotovitev pravilnega opravljanja poslov zavarovalnic v vsej Skupnosti ne glede na to, ali se opravljajo iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev; ker morajo imeti zlasti možnost uvedbe ustreznih zaščitnih ukrepov ali uvedbe sankcij, namenjenih preprečevanju nepravilnosti in kršitev določb o zavarovalnem nadzoru<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>.</TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 8 Direktive 92/49 je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>Pristojni organi matične države članice ne izdajo podjetju dovoljenja za začetek zavarovalnih poslov, dokler ne dobijo podatkov o istovetnosti delničarjev ali članov, neposrednih ali posrednih, bodisi fizičnih bodisi pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže v tem podjetju in o zneskih teh deležev.</ALINEA><ALINEA>Isti organi zavrnejo dovoljenje, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju premišljenega in skrbnega upravljanja zavarovalnice niso zadovoljni s kvalifikacijami delničarjev ali članov.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 15(1) te direktive, katerega besedilo izhaja iz Direktive 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070905">5. septembra 2007</DATE>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="247" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 247, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> je zahteval predhodno priglasitev predlaganih pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 15b(1) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="015.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 15(1) in informacij iz člena 15a(2) pristojni organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice, v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na zavarovalnico ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ugled bodočega pridobitelja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost zavarovalnice;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 40, od (3) do (7), Direktive 92/49 je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="040.003"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če pristojni organi države članice ugotovijo, da podjetje, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali izvaja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ne ravna v skladu s predpisi, ki veljajo zanj v tej državi, zahtevajo, da podjetje to nepravilnost odpravi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="040.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če to podjetje ne sprejme potrebnega ukrepa, pristojni organi te države članice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice. Ti organi čimprej sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotovijo, da podjetje odpravi nepravilnost. Naravo teh ukrepov sporočijo oblastem zadevne države članice.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="5"?><PARAG IDENTIFIER="040.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neustrezne ali jih v tej državi ni, podjetje nadaljuje s kršenjem veljavnih pravnih predpisov v tej državi članici, lahko ta država članica, potem ko obvesti pristojne organe matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči ali kaznuje nadaljnje kršitve, vključno s tem, če je to res potrebno, da prepreči temu podjetju nadaljnje sklepanje novih zavarovalnih pogodb na svojem ozemlju. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju mogoče izdati uradne listine, potrebne za takšne ukrepe proti zavarovalnicam.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="040.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Odstavki 3, 4 in 5 ne vplivajo na pooblastila te države članice v izrednih razmerah, da sprejmejo ustrezne ukrepe in preprečijo nepravilnosti na njihovih ozemljih. To vključuje možnost preprečitve, da bi zavarovalnice nadaljevale s sklepanjem novih zavarovalnih pogodb na njihovem ozemlju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="040.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Odstavki 3, 4 in 5 ne vplivajo na pravico držav članic, da kaznujejo kršitve na svojih ozemljih.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Direktivi 73/239 in 92/49 sta bili <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE> razveljavljeni z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20091125">25. novembra 2009</DATE> o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="335" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 335, str. 1</REF.DOC.OJ>., in popravek v <REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="219" PAGE.FIRST="66" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 219, str. 66</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Razlagalno sporočilo Evropske komisije</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20000216">16. februarja 2000</DATE> sprejela razlagalno sporočilo z naslovom <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Svoboda opravljanja storitev in javni interes na področju zavarovalništva<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="043" PAGE.FIRST="5" DATE.PUB="2000">UL 2000, C 43, str. 5</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V točki I.A.5 tega sporočila, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>Nadzor nad pogoji za izdajo enotnega dovoljenja s strani države gostiteljice<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>Komisija meni, da določbe direktiv o zavarovanju […] državi članici gostiteljici ne omogočajo izvajanja nadzora, s katerim bi preverila, ali zavarovalnica, ki namerava poslovati na njenem ozemlju v okviru svobode opravljanja storitev ali prek podružnice, izpolnjuje usklajene pogoje, pod katerimi ji je matična država članica izdala enotno dovoljenje. Ta nadzor lahko namreč opravi le matična država članica sama. Za izdajo enotnega dovoljenja je pristojna matična država članica, država članica gostiteljica pa o tej izdaji ne more podvomiti […].</P><P>Če ima država članica gostiteljica razloge, da dvomi o izpolnjevanju teh pogojev, lahko uporabi člen 227 Pogodbe ali pozove Komisijo, naj začne postopek zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 Pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Smernice za skrbno oceno pridobitev</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V smernicah za skrbno oceno pridobitev in povečanj deležev v finančnih institucijah, zahtevanih v Direktivi 2007/44/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>CEBS/2008/214, CEIOPS-3L3-19/08, CESR/08-543b. V nadaljevanju: Smernice z dne <DATE ISO="20080718">18. julija 2008</DATE>.</P></NOTE> je v točkah 27 in 28 navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>27.</NO.P><TXT>Nadzorni organi so posebej pozorni na naslednje položaje, ki lahko vržejo senco na integriteto predlaganega pridobitelja:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Obsodba za kaznivo dejanje: nadzorni organi med drugim preučijo:</P><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>vsako kršitev zakonodaje, ki ureja na eni strani bančne, finančne ali zavarovalniške dejavnosti in finančne storitve ter na drugi strani trge vrednostnih papirjev, vrednostne papirje in plačilne instrumente, vključno z zakonodajo o pranju denarja, tržnih manipulacijah, trgovanju z notranjimi informacijami in oderuštvu;</P></ITEM><ITEM><P>vse nepoštene ali goljufive prakse, vsako večje finančno kaznivo dejanje in vse druge kršitve prava družb ali zakonodaje o stečaju, insolventnosti ali varstvu potrošnikov […].</P></ITEM></LIST></P></ITEM><ITEM><P>Upošteva se lahko tudi vsako kaznivo dejanje, ki je ali je bilo predmet sodnega postopka, če meče senco na integriteto predlaganega pridobitelja in lahko torej pomeni, da zahteve glede integritete niso izpolnjene.</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>Integriteta predlaganega pridobitelja se oceni ne le z vidika sodnih odločb in sodnih postopkov, ki potekajo, temveč tudi z vidika naslednjih položajev, ki lahko vržejo senco na integriteto predlaganega pridobitelja:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>preiskave, ki potekajo ali so končane, in/ali prisilni ukrepi v zvezi s predlaganim pridobiteljem ali upravne sankcije zaradi neupoštevanja določb, ki urejajo bančne, finančne ali zavarovalniške dejavnosti, finančne storitve, trge vrednostnih papirjev, vrednostne papirje ali plačilne instrumente, ali katere koli druge zakonodaje o finančnih storitvah;</P></ITEM><ITEM><P>preiskave, ki potekajo ali so končane, in/ali prisilni ukrepi, naloženi s strani katere koli poklicne organizacije ali s predpisi zaradi neupoštevanja določb, ki se uporabljajo.<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>B – Italijansko pravo</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 193 codice delle assicurazioni private (zakonik o zasebnih zavarovalnicah)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Redni dodatek h GURI št. 239 z dne <DATE ISO="20051013">13. oktobra 2005</DATE>.</P></NOTE> v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="193.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Zavarovalnice s sedežem v drugih državah članicah so pod nadzorom varnega poslovanja organov matične države članice tudi za dejavnosti, ki jih iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev opravljajo na ozemlju Italijanske republike.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="193.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v določbe odstavka 1 [ISVAP],<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Istituto per la vigilanza sulle assicurazioni private e di interesse collettivo, zdaj IVASS.</P></NOTE> če ugotovi, da zavarovalnica ne spoštuje določb veljavnega italijanskega zakona, zavarovalnico o tej kršitvi obvesti in ji odredi uskladitev z veljavnimi zakoni.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="193.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če se podjetje ne uskladi z veljavnimi zakoni, [ISVAP] o tem obvesti nadzorni organ matične države članice in zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za prenehanje ugotovljenih kršitev.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="7"?><PARAG IDENTIFIER="193.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Če nadzorni organ matične države ne ukrepa ali so njegovi ukrepi neprimerni, če lahko storjene nepravilnosti škodijo splošnim interesom ali če gre za izredne razmere, v katerih je nujna zagotovitev varstva interesov zavarovancev in drugih upravičencev do zavarovalnih storitev, lahko [ISVAP], potem ko obvesti nadzorni organ matične države članice, sprejme potrebne ukrepe zoper zavarovalnico, med drugim tudi prepoved sklepanja novih zavarovalnih pogodb iz naslova svobode ustanavljanja in opravljanja storitev z učinki iz člena 167.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="193.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Če zavarovalnica, ki je storila kršitev, svoje dejavnosti opravlja prek podružnice ali ima premoženje na ozemlju Republike, se upravne sankcije, ki se uporabljajo na podlagi določb italijanskega zakona, sprejmejo proti navedeni podružnici ali se izvedejo kot zaplemba premoženja na italijanskem ozemlju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="193.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Zadevno podjetje se obvesti o ukrepih, s katerimi se naložijo sankcije ali omejitve opravljanja dejavnosti iz naslova svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Zavarovalnica v korespondenci z [ISVAP] komunicira v italijanščini.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba Onix je zavarovalnica romunskega prava s sedežem v Bukarešti (Romunija), ki od <DATE ISO="20121024">24. oktobra 2012</DATE> v Italiji opravlja dejavnosti v okviru svobode opravljanja storitev zlasti na področju kavcijskega zavarovanja z izdajo poroštvenih polic za javne organe v okviru postopkov oddaje javnega naročila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Glede na informacije, ki jih je Autoritatea de supraveghere financiara (romunski nadzorni organ)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>V nadaljevanju: ASF.</P></NOTE> poslal IVASS, je družba Onix v dveh mesecih, v katerih je opravljala svoje dejavnosti v letu 2012, pobrala premije v višini 795.363 EUR, od tega približno 75 % v Italiji, preostalo pa v Romuniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Na podlagi zahteve po informacijah, ki jo je poslal IVASS, ki je sam prejel zahteve po informacijah od javnih uprav, za katere so bile sklenjene poroštvene police, je ASF navedel, da je referenčni delničar družbe Onix italijanski državljan Simone Lentini, ki kot fizična oseba delničarka nadzira 0,01 % kapitala družbe Onix in kot edini delničar družbe Egady Compa preostalih 99,99 % kapitala. ASF je pojasnil še, da je S. Lentini tudi predsednik in generalni direktor družbe Onix.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>IVASS je menil, da je iz prejetih informacij razvidno, da je ugled S. Lentinija problematičen, zlasti ker ga je <DATE ISO="20130729">29. julija 2013</DATE> Tribunale di Marsala (sodišče v Marsali, Italija) obsodilo zaradi poskusa kvalificirane goljufije v škodo italijanske države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>IVASS je z dopisom z dne <DATE ISO="20131004">4. oktobra 2013</DATE> ASF poslal informacije in dokumente, ki jih je imel, ter ta organ prosil, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za zaščito zavarovancev, in ga opozoril, da bo v primeru neukrepanja sam sprejel vse koristne in potrebne ukrepe za zaščito interesov italijanskih zavarovancev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>ASF je z dopisom z dne <DATE ISO="20131108">8. novembra 2013</DATE> ponudil svoje sodelovanje, napovedal ustanovitev notranje delovne skupine, ki bo ocenila ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in IVASS prosil, naj sodeluje z njim.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>IVASS je z dopisom z dne <DATE ISO="20131119">19. novembra 2013</DATE> potrdil, da je pripravljen sodelovati, hkrati pa poudaril nujnost zadeve in napovedal, da če ASF v 30 dneh ne prekliče dovoljenja družbi Onix, bo moral tej družbi prepovedati sklepanje novih zavarovalnih pogodb v Italiji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT><DATE ISO="20131209">9. decembra 2013</DATE> naj bi ASF na sestanku obeh nadzornih organov navedel, da ne more preklicati dovoljenja, izdanega družbi Onix, predvsem ker merila iz smernic z dne <DATE ISO="20080718">18. julija 2008</DATE> niso bila prenesena v nacionalni pravni red.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20131220">20. decembra 2013</DATE>, sprejetim na podlagi člena 40(6) Direktive 92/49 in člena 193(4) CAP, je IVASS družbi Onix prepovedal sklepanje novih zavarovalnih pogodb na italijanskem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Družba Onix je zoper ta sklep vložila tožbo pri Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (regionalno upravno sodišče v Laciju, Italija), ki je s sodbo z dne <DATE ISO="20150114">14. januarja 2015</DATE> tožbo zavrnilo, ker je menilo, da neobstoj ugleda pomeni izredne razmere, ki utemeljujejo sprejetje ukrepov za zaščito interesov zavarovancev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Družba Onix je zoper to sodbo pri Consiglio di Stato (vrhovno upravno sodišče, Italija) vložila pritožbo, v kateri je zlasti trdila, da nadzorni organ države članice gostiteljice nima pristojnosti, da zavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje matične države članice, prepove sklepanje novih pogodb na njenem ozemlju z obrazložitvijo, da ni izpolnjen pogoj glede ugleda.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče namerava pritožbo zavrniti, ker meni, da člen 40(6) Direktive 92/49 nadzornim organom države članice gostiteljice dovoljuje, da zaradi kazenske evidence referenčnega delničarja zavarovalnici preventivno prepovejo nadaljnje opravljanje dejavnosti na ozemlju te države, da bi zaščitili interese zavarovancev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ker pa dvomi o združljivosti take rešitve s pravom Unije in zlasti z načeloma enotnega dovoljenja in nadzora pogoja glede ugleda od matične države članice, je Consiglio di Stato (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Ali pravo [Unije] in zlasti člen 40(6) Direktive 92/49, Razlagalno sporočilo Komisije 2000/C/43/03 – točka 5 in načelo Unije o nadzoru matične države nasprotujejo razlagi (kakršna je razlaga člena 193(4) [CAP], to je razlaga, s katero se to sodišče strinja), v skladu s katero lahko nadzorni organ države, ki gosti zavarovalnico, ki posluje iz naslova svobode opravljanja storitev, v izrednih razmerah zaradi varstva interesov zavarovancev in oseb, ki so upravičene do zavarovalnih storitev, sprejme ukrepe, ki prepovedujejo zlasti sklepanje novih pogodb na ozemlju države gostiteljice in temeljijo na ugotovljenem neizpolnjevanju ali prenehanju izpolnjevanja subjektivne zahteve, ki je pogoj za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalniške dejavnosti in katere izpolnjevanje se presoja diskrecijsko, zlasti zahteve po ugledu?<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Da bi odgovoril na vprašanje predložitvenega sodišča, moram izhajati iz premise, na katero je opozorila Komisija v svojem pisnem stališču, in sicer, da sta bili z Direktivo 92/49 potrjeni načeli enotnega dovoljenja in izključne pristojnosti države članice, v kateri je sedež zavarovalnice, za finančni nadzor te zavarovalnice. V skladu z uvodno izjavo 1 je cilj te direktive dokončno oblikovati notranji trg neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja s stališča pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, da bi zavarovalnicam s sedežem v Evropski uniji olajšali kritje nevarnosti v njej.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Poleg tega iz uvodne izjave 5 Direktive 92/49 izhaja, da pristop, ki ga je sprejel zakonodajalec Unije, zajema <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>doseganje takega usklajevanja, ki je bistveno, potrebno in zadostno za izvedbo sistema vzajemnega priznavanja dovoljenj in nadzora varnega in skrbnega poslovanja in s tem omogoča podeljevanje enotnega dovoljenja, veljavnega v vsej Skupnosti, ter uporabo načela nadzora v matični državi članici<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Matična država članica je tako v skladu s spremenjenima členoma 6 in 13 Direktive 73/239 izključno pristojna za preverjanje izpolnjevanja pogojev, potrebnih za izdajo predhodnega uradnega dovoljenja, in za finančni nadzor. Kot je izrecno pojasnjeno v členu 7(1) te direktive, izdaja tega dovoljenja matične države članice omogoča opravljanje zavarovalniške dejavnosti v vsej Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Ker so pogoji za izdajo dovoljenja usklajeni, svobode opravljanja storitev ni mogoče omejiti s tem, da druge države članice uvedejo dodatne pogoje za opravljanje zavarovalniških dejavnosti na njihovem ozemlju bodisi v okviru svobode ustanavljanja bodisi v okviru svobode opravljanja storitev. Ugotoviti je treba, da se svoboda opravljanja storitev tudi ne bi mogla v celoti izvajati, če bi druge države članice lahko zavrnile uporabo določb prava Unije za zavarovalnico, ki je pridobila predhodno uradno dovoljenje, tako da bi različno presojale položaj te zavarovalnice z vidika pogojev, ki jih je določil zakonodajalec Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Načelo enotnega dovoljenja torej nesporno nasprotuje temu, da država članica gostiteljica znova preuči usklajene pogoje, določene za izdajo tega dovoljenja, ki ga lahko prekliče le matična država članica, če zavarovalnica teh pogojev ne izpolnjuje več.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Pogoji za izdajo dovoljenja so našteti v členu 8 Direktive 73/239, ki določa, natančneje, da mora zavarovalnica, ki se ustanavlja, za pridobitev dovoljenja sprejeti eno od pravnih oblik, predvidenih v tej direktivi,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Člen 8(1)(a) Direktive 73/239.</P></NOTE> omejiti svoj predmet na zavarovalniško poslovanje in posle, ki izhajajo neposredno iz njega, in izločiti vse druge komercialne posle,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Člen 8(1)(b) Direktive 73/239.</P></NOTE> ter predložiti poslovni načrt, ki med drugim vsebuje naravo nevarnosti, ki jih krije, in pojasnila o premijah in odškodninah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Kar posebej zadeva to zadevo, je treba navesti, da člen 8(1)(e) Direktive 73/239 določa, da morajo zavarovalnice učinkovito voditi osebe z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>dobrim ugledom in ustreznimi strokovnimi kvalifikacijami ali izkušnjami<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, medtem ko člena 8 in 15b Direktive 92/49 določata pogoje, ki se nanašajo na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>kvalifikacije<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> delničarjev in članov, ki morajo zagotoviti varno in skrbno upravljanje, pri čemer je v drugem od navedenih členov natančneje določeno, da mora v primeru pridobitve od novega pridobitelja ta izpolnjevati merilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>ugleda<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ti direktivi torej za izdajo in ohranitev dovoljenja določata pogoje glede <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>dobrega ugleda<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> članov uprave in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>ugleda<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> delničarjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>To ima dve posledici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Prvič, ne da bi bilo treba odločiti o točnem obsegu smernic z dne <DATE ISO="20080718">18. julija 2008</DATE>, je treba ugotoviti, da sprejetje teh smernic, ki imajo razlagalno naravo, očitno ne pomeni, da določbe, v katerih so bili določeni pogoji glede ugleda, pred to razlago niso bile zavezujoče za države članice. Zato so romunski nadzorni organi napačno menili, da lahko kot izgovor uporabijo neprenos smernic, s katerim so utemeljili svojo zavrnitev preklica dovoljenja družbe Onix zaradi kazenske evidence njenega referenčnega delničarja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Drugič, čeprav razmeroma nejasna izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>ugled<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>dober ugled<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> zagotovo puščata določeno diskrecijsko pravico pristojnim organom matične države članice, pa ju ni mogoče razlagati tako, da nadzorne organe države članice gostiteljice pooblaščata, da opravijo presojo teh meril, to je presojo, ki konkurira presoji, ki so jo opravili nadzorni organi matične države članice. Če obstaja diskrecijska pravica, jo ima izključno matična država članica in ne more biti enakovredna podelitvi konkurenčne pristojnosti državi članici gostiteljici. Drugače povedano, neobstoj natančne opredelitve meja pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>standard<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> ugleda ali dobrega ugleda ne more upravičiti vmešavanja nadzornih organov države članice gostiteljice v pristojnosti, ki so pridržane nadzornim organom matične države članice.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Zato menim, da pogoj glede ugleda ni izvzet iz pravila, na katero je Komisija opozorila v svojem razlagalnem sporočilu, v skladu s katerim mora upoštevanje usklajenih pogojev za izdajo dovoljenja nadzirati le matična država članica, ki je pristojna za izdajo enotnega dovoljenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V celoti se torej strinjam z ugotovitvijo, do katere je na podlagi tega prišla ta institucija, in sicer, da organ države članice gostiteljice načeloma ni pooblaščen, da nadomesti neukrepanje organa matične države članice, tako da sprejme ukrep, ki temelji izključno na neupoštevanju enega od zahtevanih pogojev za izdajo dovoljenja zavarovalnicam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Sodišču zato predlagam, naj določi splošno pravilo, da je treba člen 8(1) in člen 13(1) Direktive 73/239 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nadzorni organ države članice gostiteljice v zvezi z zavarovalnico, ki na ozemlju te države posluje v okviru svobode opravljanja storitev, sprejme ukrepe, kot je prepoved sklepanja novih pogodb, ki temeljijo izključno na neupoštevanju pogojev za izdajo dovoljenja, kot je pogoj glede ugleda delničarjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Od tu pa do tega, da bi se iz določitve tega pravila naglo sklepalo, da je italijanska država v okoliščinah postopka v glavni stvari, razen prek tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ostala brez vsakršne možnosti ukrepanja, da bi zagotovila varstvo zavarovancev in zavarovalcev, je le en korak, ki pa se ga po mojem mnenju ne sme storiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Namreč, analiza, po kateri načelo enotnega dovoljenja in pravilo nadzora matične države članice pomenita, da je državi članici gostiteljici odvzeta vsakršna možnost ukrepanja proti zavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje in ki naj ne bi upoštevala pravnih pravil, ki se uporabljajo na ozemlju te države, temelji na okrnjenemu razumevanju Direktive 92/49, katere pomembne določbe pridržujejo organom države članice gostiteljice možnost ukrepanja, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Prvič, člen 28 te direktive državi članici gostiteljici priznava pristojnost, da prepreči sklenitev pogodbe, ki bi bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>v nasprotju s predpisi, ki varujejo splošne koristi<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>. Splošni interes je torej prvi branik, s katerim je mogoče utemeljiti ukrep, ki omejuje svobodo opravljanja storitev podjetju, ki je pridobilo dovoljenje. Rešitev, ki jo je tako potrdil zakonodajalec Unije, je neposredna posledica sodne prakse Sodišča, ki izhaja iz njegove sodbe z dne <DATE ISO="19790220">20. februarja 1979</DATE>, Rewe-Zentral,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>120/78</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1979:42">EU:C:1979:42</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> imenovane <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>Cassis de Dijon<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, v kateri je bilo priznano, da nujni razlogi v splošnem interesu lahko upravičijo omejitve prostega pretoka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Drugič, člen 40 Direktive 92/49 določa zaščitno klavzulo, ki državi članici gostiteljici omogoča sprejetje ukrepov za zagotovitev, da podjetja, ki imajo podružnico ali poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev na njenem ozemlju, upoštevajo pravila, ki se uporabljajo na tem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Ta člen uvaja dva različna postopka glede na to, ali obstajajo izredne razmere ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Običajni postopek iz člena 40, od (3) do (5), Direktive 92/49 državi članici gostiteljici omogoča, da prepreči ali kaznuje nepravilnosti, ki jih na njenem ozemlju stori podjetje, ki je pridobilo dovoljenje. Nadzorni organ te države članice mora od zadevnega podjetja najprej zahtevati, naj odpravi nepravilnost, nato, če zadevno podjetje ne sprejme potrebnega ukrepa, o tem obvestiti pristojne organe matične države članice, da ti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>čimprej sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotovijo, da podjetje odpravi nepravilnost<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Člen 40(4) Direktive 92/49.</P></NOTE> Če po tem, ko kljub sprejetim ukrepom ali ker se taki ukrepi izkažejo za<?PAGE NO="11"?> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>neustrezne<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Člen 40(5) Direktive 92/49.</P></NOTE> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>jih v tej državi ni<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Člen 40(5) Direktive 92/49.</P></NOTE> podjetje nadaljuje s kršenjem veljavnih pravnih predpisov, lahko država članica gostiteljica sama sprejme <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>ustrezne ukrepe, da prepreči ali kaznuje nadaljnje kršitve<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Člen 40(5) Direktive 92/49.</P></NOTE> ki med drugim, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>če je to res potrebno<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Člen 40(5) Direktive 92/49.</P></NOTE> vključujejo prepoved nadaljnjega sklepanja novih zavarovalnih pogodb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Nujni postopek iz člena 40(6) Direktive 92/49 zadevnim državam članicam omogoča, da v izrednih razmerah sprejmejo ustrezne ukrepe in preprečijo nepravilnosti na njihovih ozemljih, med drugim prepoved nadaljnjega sklepanja novih zavarovalnih pogodb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil ukrep prepovedi nadaljnjega sklepanja novih zavarovalnih pogodb v Italiji sprejet na podlagi člena 193 zakonika o zasebnih zavarovalnicah, ki nujni in običajni postopek združuje v en postopek. Vendar je iz predložitvenega sklepa razvidno tudi, da je bil ta ukrep obrazložen z obstojem izrednih razmer, v katerih je bilo treba zaščititi zavarovance. Iz tega razloga je predložitveno sodišče svoje vprašanje osredotočilo na razlago člena 40(6) Direktive 92/49.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Stranke, ki so pred Sodiščem predstavile svoja stališča, so to določbo razlagale različno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Medtem ko družba Onix trdi, da ta določba omejuje pristojnost ukrepanja države članice gostiteljice, le če so kršene določbe v splošnem interesu, ki spadajo v okvir <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>operativnih predpisov<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, ki se uporabljajo v tej državi članici v zvezi s sklepanjem in izvajanjem zavarovalnih pogodb, italijanska vlada meni, da lahko ta pristojnost temelji tudi zgolj na okoliščini, da eden od delničarjev ne izpolnjuje več pogoja glede ugleda, če je ugotovljeno, da matična država članica ne more ustrezno zaščititi splošnih koristi zavarovancev. Ta vlada predvsem v zvezi z nujnim postopkom iz člena 40(6) Direktive 92/49 dodaja, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>preprečevanje nepravilnosti<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> zelo širok in zajema vse okoliščine, iz katerih lahko izhaja resnična nevarnost za interese zavarovancev ali kršitev zakonitosti in učinkovitosti zavarovalniškega trga v celoti. Komisija pa trdi, da mora država članica gostiteljica za začetek nujnega postopka ne le dokazati, da eden od pogojev za izdajo dovoljenja ni ali ni več izpolnjen, temveč mora dokazati obstoj posebne potrebe po ukrepanju, da se prepreči, da bi bile storjene kršitve. Vendar priznava, da mora ta organ ugotoviti, ali bi v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, lahko bile na nacionalnem ozemlju storjene kršitve in ali je za njihovo preprečitev nujno potrebna prepoved sklepanja novih pogodb, pri čemer se za ta namen lahko upoštevata konkretni položaj oseb, odgovornih za vodenje podjetja, in njihovo neupoštevanje zahteve po dobrem ugledu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju ohranitev polnega učinka določb prava Unije, ki urejajo razdelitev pristojnosti med matično državo članico in državo članico gostiteljico, zahteva, kot pravilno pojasnjuje Komisija, da organi države članice gostiteljice ne morejo uporabiti zaščitnega postopka, tako da se oprejo izključno na okoliščino, da zavarovalnica, ki posluje v okviru svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za izdajo dovoljenja. Namreč, s priznanjem, da že neupoštevanje pogojev za izdajo dovoljenja zadostuje za utemeljitev pristojnosti države članice gostiteljice, bi se izjema iz člena 40 Direktive 92/49 spremenila v načelo, zgolj nadomestna pristojnost, ki se izvaja, če organi matične države članice ne ukrepajo, pa bi se izkrivila v konkurenčno pristojnost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Nasprotno pa ne verjamem, da je treba zaradi načel enotnega dovoljenja in nadzora matične države članice sklepati, da nadzorni organi države članice gostiteljice lahko ukrepajo na podlagi člena 40 Direktive 92/49 le v primeru kršitev določb, ki ostajajo v pristojnosti držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Proti tej razlagi namreč obstaja več ugovorov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Prvič, zdi se mi, da temelji na pretirano ozki razlagi člena 40 Direktive 92/49, ki je, čeprav določa izjemo od pravila nadzora matične države članice, ki jo je treba razlagati ozko, vseeno napisan splošno brez razlikovanja glede na izvor nepravilnosti, za katerih preprečevanje si prizadeva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič, analizo, v skladu s katero je člen 40 Direktive 92/49 pravzaprav očitno zasnovan ne le kot postopkovna določba, temveč tudi kot izjema od načela nadzora matične države članice, ki pod določenimi pogoji daje pristojnost državi članici gostiteljici, potrjujejo pripravljalni dokumenti za Direktivo 92/49. Namreč, glede na obrazložitveni memorandum predloga tretje direktive Sveta o spremembah direktiv 73/239 in 88/357 in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (COM(90)348 final),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="244" PAGE.FIRST="28" DATE.PUB="1990">UL 1990, C 244, str. 28</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> če pravna ureditev, uvedena za sprejetje ukrepov in sankcij proti zavarovalnici, ki ne upošteva pravil, ki veljajo zanjo pri izvajanju dejavnosti v okviru svobode opravljanja storitev, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>temelji na načelih prenosa splošnega pooblastila za sprejetje ukrepov in sankcij na matično državo članico in sodelovanju različnih zadevnih držav članic<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Člen 35(2), prvi stavek, predloga Komisije.</P></NOTE> država članica gostiteljica <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/><HT TYPE="ITALIC">vseeno</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> ohrani možnost, da <HT TYPE="ITALIC">neposredno</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> sprejme ukrepe proti podjetju, ki posluje na njenem ozemlju, da prepreči ali kaznuje nepravilnosti, ki jih to podjetje stori na njenem ozemlju v zvezi z določbami, ki veljajo zanj<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Člen 35(2), drugi stavek, predloga Komisije.</P></NOTE> Navedeno je, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>[e]nako velja tudi, ko so ukrepi, ki jih sprejme matična država članica, nezadostni ali jih ni<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Člen 35(2), tretji stavek, predloga Komisije.</P></NOTE> Zaščitni mehanizem je torej res predviden kot odstopanje od načela <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>prenosa splošnega pooblastila<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> na matično državo članico, ki državi članici gostiteljici omogoča, da sprejme ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti na svojem ozemlju. Pomen tega mehanizma torej ni zgolj postopkoven. S tem mehanizmom se ne usklajuje zgolj delovanje držav članic ob upoštevanju področij njihovih pristojnosti, ampak se državi članici gostiteljici priznava določena pristojnost za preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti, ki jih na njenem ozemlju stori podjetje, ki svoje dejavnosti opravlja v okviru svobode opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Načelo nadzora matične države poleg tega ni absolutno načelo, in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>ker ne gre za načelo, določeno s Pogodbo<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970513">13. maja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑233/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:231">EU:C:1997:231</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zakonodajalec Unije lahko od njega odstopa.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970513">13. maja 1997</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Parlament in Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑233/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:231">EU:C:1997:231</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> To načelo, kot je določeno z Direktivo 92/49, ima sicer omejen obseg, ker <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>se […] nanaša le na finančni nadzor zavarovalnih podjetij<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑518/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:270">EU:C:2009:270</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0115">115</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>ne izključuje možnosti nadzora<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090428">28. aprila 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑518/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:270">EU:C:2009:270</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0117">117</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki ga izvajajo organi države članice gostiteljice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Tretjič, zdi se mi pomembno poudariti, da z vidika nepravilnosti, ki jih je mogoče očitati zavarovalnicam, ni absolutne ločnice med določbami, ki so v pristojnosti matične države članice, in določbami, ki so v pristojnosti države članice gostiteljice, ker lahko dejanja, ki pomenijo neizpolnitev obveznosti iz usklajenih določb, pomenijo tudi nepravilnost z vidika neusklajene nacionalne zakonodaje ali vsaj tveganje nepravilnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V zvezi s tem obstaja pomembna razlika v formulaciji med odstavkoma 3 in 6 člena 40 Direktive 92/49. Medtem ko prvi od navedenih odstavkov za začetek običajnega postopka zahteva ugotovitev, da podjetje, ki ima podružnico ali opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>ne ravna v skladu s predpisi, ki veljajo zanj v tej državi<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>, drugi ne vsebuje podobne določbe za začetek nujnega postopka. Začetek običajnega postopka je torej odvisen od ugotovitve <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>nepravilnosti<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, ki zajema neupoštevanje pravnih pravil države članice gostiteljice. Namen tega postopka je torej odpraviti in kaznovati nepravilnost, ki jo je zadevno podjetje že storilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Preventivni vidik nujnega postopka iz člena 40(6) Direktive 92/49 pa nasprotno omogoča prožnejše izvajanje. Ta postopek ne izpolnjuje istih pogojev kot običajni postopek, ker za to, da ga lahko država članica gostiteljica začne, zadostuje, da je dokazana nujnost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>prepreč[evanja] nepravilnosti<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>, ki bi lahko bile storjene na njenem ozemlju. Varstvo nacionalnih zavarovancev pred tveganji nepravilnosti torej lahko upraviči ukrepanje države članice gostiteljice, seveda le če so ta tveganja ustrezno dokazana.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Iz zgornjih preudarkov sklepam, da zakonodajalec Unije zaščitne klavzule v Direktivi 92/49 ni oblikoval kot izključno postopkovno določbo, katere edini namen bi bil organizirati sodelovanje med matično državo članico in državo članico gostiteljico pri nadzoru zavarovalnic, ki poslujejo v okviru svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, ne da bi se spremenila pravila o razdelitvi pristojnosti. Namen te klavzule, zasnovane kot izjema od načela nadzora matične države članice, je tudi priznati pristojnosti za ukrepanje državi članici gostiteljici, hkrati pa jih omejiti s strogimi pogoji izvajanja, tako vsebinskimi kot postopkovnimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Skratka, čeprav se v celoti strinjam z analizo Komisije, v skladu s katero organ države članice gostiteljice načeloma ni pooblaščen, da nadomesti neukrepanje organa matične države članice, tako da sprejme ukrep, ki temelji na neupoštevanju enega od zahtevanih pogojev za izdajo dovoljenja zavarovalnicam, vseeno menim, da se v primeru, kot se obravnava v postopku v glavni stvari, člen 40(6) lahko uporabi kot podlaga za ukrep prepovedi sklepanja novih pogodb, ker ta ukrep v resnici ne temelji na neupoštevanju enega od zahtevanih pogojev za izdajo dovoljenja, temveč na obstoju tveganja nepravilnosti, ki bremeni zavarovance in upravičence pogodb o kavcijskem zavarovanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>To pa je prav primer iz postopka v glavni stvari, ki se nanaša na položaj, v katerem obstajajo posebne okoliščine, ki dokazujejo očitnost tveganj nepravilnosti, na katera se sklicujejo italijanski nadzorni organi, in nujnost sprejetja ukrepov proti družbi Onix za zagotovitev varovanja italijanskega zavarovalniškega trga.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V zvezi s tem moram opozoriti, da iz predložitvenega sklepa izhaja, da je IVASS sklep o prepovedi sklepanja novih zavarovalnih pogodb v Italiji sprejel na podlagi teh ugotovitev:</TXT><P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>Najprej, S. Lentini, ki kapital družbe Onix nadzira kot fizična oseba delničarka in kot edini delničar družbe Egady Company, je bil <DATE ISO="20130729">29. julija 2013</DATE> obsojen zaradi poskusa kvalificirane goljufije v škodo italijanske države, da bi pridobil javna finančna sredstva.</P></ITEM><ITEM><P>Dalje, S. Lentini je bil edini član uprave družbe G.C.C. Garanzie Crediti e Cauzioni SpA, ki je bila s sklepom Banca d‘Italia (banka Italije) z dne <DATE ISO="20070828">28. avgusta 2007</DATE> in sklepom ministra za gospodarstvo z dne <DATE ISO="20080610">10. junija 2008</DATE> izbrisana s seznama finančnih posrednikov zaradi nepravilnosti pri poslovanju in neupoštevanja minimalnih zahtev glede lastnih sredstev, medtem ko je bila iz istih razlogov S. Lentiniju naložena upravna sankcija v višini 80.000 EUR.</P></ITEM><ITEM><P>Nazadnje, družba Garanzie Crediti e Cauzioni Srl, nekdanja Garanzie Crediti e Cauzioni SpA, je bila na podlagi sklepa Agenzia delle Entrate (davčna uprava) dvakrat deležna zasega predmetov zaradi izdanih in neizpolnjenih garancij.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju je IVASS, ki se je oprl na ta tri dejanja, dokazal obstoj posebno resne nevarnosti, da bi se prek družbe Onix, to je vmesne pravne osebe, ponovile nepravilnosti, zaradi katerih so bile S. Lentiniju osebno ali družbam, ki jih nadzira, že naložene sankcije. Te pretekle nepravilnosti pa ustvarjajo tveganje, da družba Onix ne bo mogla izpolniti svojih zavez iz garancij, in posledično povzročajo hudo škodo tako podjetjem, ki so financirala sklenitev zavarovalnih pogodb pri tej družbi, kot javnim pravnim osebam, ki so upravičene do teh garancij. V posebnih okoliščinah postopka v glavni stvari se mi zato zdi dokaz tveganja nepravilnosti, ki upravičuje uporabo postopka iz člena 40(6), jasno podan neodvisno od ugotovitve, da pogoj glede ugleda, potreben za pridobitev dovoljenja, ni izpolnjen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Poleg tega menim, da je IVASS poudaril obstoj izrednih razmer, ki so posledica nesodelovanja in pomanjkljive skrbnosti romunskih nadzornih organov, okoliščine, da je družba Onix svoje dejavnosti usmerila predvsem na italijansko ozemlje, ker je na tem ozemlju, čeprav je imela dovoljenje za poslovanje šele od <DATE ISO="20121024">24. oktobra 2012</DATE>, prejela 75 % zavarovalnih premij v dveh mesecih dejavnosti leta 2012, ter dramatičnih zahtev po informacijah, ki so jih podale javne uprave, ki so izrazile zaskrbljenost kot upravičenke do garancij, sklenjenih pri družbi Onix.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Glede tega se v celoti strinjam z mnenjem predsednika Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Ustanovljen je bil z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20101124">24. novembra 2010</DATE> o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="331" PAGE.FIRST="48" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 331, str. 48</REF.DOC.OJ>), je v skladu s členom 1(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20101124">24. novembra 2010</DATE> o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="331" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 331, str. 1</REF.DOC.OJ>) del Evropskega sistema finančnega nadzora (SESF), katerega cilj je zagotavljati nadzor nad finančnim sistemom Unije.</P></NOTE> ki je v zvezi z utemeljenostjo pritožbe, ki jo je družba Onix <DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE> vložila proti IVASS, odločil,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sklep EIOPA-14-267 predsednika EIOPA o začetku preiskave na podlagi člena 17 Uredbe št. 1094/2010.</P></NOTE> da ne začne preiskave, ker je med drugim ugotovil, da se lahko pristojnost organa države članice gostiteljice, da v izrednih razmerah sprejme ustrezne ukrepe iz člena 40(6) Direktive 92/49, izvaja, kadar se na zaskrbljenost navedenega organa ni mogoče odzvati drugače, zlasti s sodelovanjem med nadzornimi organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Skratka menim, da so pogoji za izvajanje nujnega postopka iz člena 40(6) Direktive 92/49 v tej zadevi izpolnjeni, ker IVASS ni zgolj ugotovil, da družba Onix ne izpolnjuje pogoja glede ugleda, temveč je ugotovil tudi obstoj izrednih razmer, ki zahtevajo sprejetje ukrepov za preprečevanje nepravilnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da je analiza, v skladu s katero je ukrepanje države članice gostiteljice legitimno in upravičeno v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, potrjena z obsežno sodno prakso o kaznovanju zlorabe prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Sklicevanje na zlorabo prava za utemeljitev legitimnosti nekaterih omejitev svobode opravljanja storitev je postalo običajno v sodni praksi Sodišča od sodbe z dne <DATE ISO="19741203">3. decembra 1974</DATE>, van Binsbergen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>33/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:131">EU:C:1974:131</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> Sodišče je v tej sodbi odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>državi članici ni mogoče odreči pravice do sprejetja določb, s katerimi bi se preprečilo, da izvajalec dejavnosti, katerega dejavnost bi bila v celoti ali v glavnem delu usmerjena na njeno ozemlje, uveljavlja svobodo [opravljanja storitev], da bi se izognil poklicnih pravilom, ki bi se uporabljala zanj, če bi bil ustanovljen na ozemlju te države […]<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19741203">3. decembra 1974</DATE>, <NAME.CASE>van Binsbergen</NAME.CASE> (<NO.CASE>33/74</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:131">EU:C:1974:131</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Sodišče je pozneje odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>ima država članica pravico sprejeti ukrepe, ki naj bi preprečili, da njeni državljani ne bi zlorabili ugodnosti, ki jih ustvarja Pogodba, in se ne bi izognili moči nacionalne zakonodaje<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990309">9. marca 1999</DATE>, <NAME.CASE>Centros</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:126">EU:C:1999:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in da upravičenci <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>ne bi zlorabno ali goljufivo uporabljali pravil [prava Unije]<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960502">2. maja 1996</DATE>, <NAME.CASE>Paletta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:182">EU:C:1996:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, v kateri je Sodišče menilo, da lahko delodajalec predloži dokaze, ki nacionalnemu sodišču eventualno omogočijo, da ugotovi obstoj zlorabe ali goljufivega ravnanja, ki izhaja iz dejstva, da delavec, čeprav izkaže nezmožnost za delo z zdravniškim potrdilom, izdanim v tujini, v resnici ni bolan), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990309">9. marca 1999</DATE>, <NAME.CASE>Centros</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:126">EU:C:1999:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Menilo je, da lahko v takih okoliščinah nacionalna sodišča na podlagi objektivnih elementov upoštevajo zlorabo ali goljufivo ravnanje zadevnih oseb, da jim glede na okoliščine zavrnejo uporabo določb prava Skupnosti, na katere se sklicujejo, če pri presoji takega ravnanja upoštevajo cilje zadevnih določb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960502">2. maja 1996</DATE>, <NAME.CASE>Paletta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑206/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:182">EU:C:1996:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990309">9. marca 1999</DATE>, <NAME.CASE>Centros</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:126">EU:C:1999:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Čeprav ta sodna praksa državi članici ne dovoljuje, da na splošno izključi, da nekatere storitve lahko opravljajo gospodarski subjekti s sedežem v drugih državah članicah, saj bi to pomenilo odpravo svobode opravljanja storitev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960910">10. septembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Belgija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑11/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:316">EU:C:1996:316</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> pa ji omogoča, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>od primera do primera<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej zlasti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990309">9. marca 1999</DATE>, <NAME.CASE>Centros</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑212/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:126">EU:C:1999:126</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Oguz</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑186/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:509">EU:C:2011:509</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> sprejme ukrepe posebne prepovedi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Sodišče zahteva, da opredelitev položaja zlorabe prava temelji na objektivnih elementih. Med elementi, ki se običajno upoštevajo, je merilo, ki se nanaša na usmerjenost dejavnosti, položaj, v katerem je ta dejavnost v celoti ali v glavnem delu usmerjena na ozemlje države članice gostiteljice, kar spada v okvir pravice do ustanavljanja, in ne svobode opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Iz okoliščin v postopku v glavni stvari pa izhajajo objektivni elementi glede izogibanja italijanski zakonodaji. Ni namreč sporno, da je družba Onix od trenutka, ko je imela dovoljenje za poslovanje v okviru svobode opravljanja storitev, 75 % svojih dejavnosti usmerila na italijansko ozemlje, čeprav jo je vodila in nadzirala oseba, ki ji je bil prepovedan dostop do italijanskega zavarovalniškega trga.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Obstoj take prepovedi za S. Lentinija zaradi sankcij, ki so mu bile naložene, je izrecno ugotovljen v predložitvenem sklepu (točka 1.2(b)).</P></NOTE> Iz teh elementov je razvidno, da je S. Lentini odprl sedež v Romuniji, da bi na italijanskem ozemlju prek vmesne pravne osebe znova opravljal enako dejavnost, kot je tista, katere opravljanje mu je bilo prepovedano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Medtem ko se opredelitev zlorabe običajno uporabi v položajih, ko gospodarski subjekt odpre sedež v državi članici z ugodnejšo zakonodajo, da bi se izognil bolj omejujoči zakonodaji druge države članice, zadeva v glavni stvari ustreza bolj očitnemu in resnemu primeru goljufije, v katerem si oseba prizadeva izogniti se prepovedi poslovanja, tako da uveljavlja svobodo opravljanja storitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Čeprav se strinjam z zamislijo, ki jo je na obravnavi prepričljivo predstavila Komisija, v skladu s katero tveganja izogibanja ne smejo pripeljati do tega, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>zrnje zavrže skupaj s plevami<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, tako da se zavrže načelo nadzora matične države članice, sem prav tako prepričan, če nadaljujem prispodobo, da se ne sme dopustiti, da se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>zrno pomeša s plevami<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>. Če se sprejme, da se lahko načeli enotnega dovoljenja in nadzora matične države članice gibljeta v sumljivih, celo odvratnih vodah izogibanja zakonom, se teh načel ne ohranja, temveč izgublja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Po mojem mnenju gre v tej zadevi za verodostojnost pravnega reda Unije. Zavrnitev kaznovanja izogibanja zakonom, pri katerem se svoboda opravljanja storitev uporablja kot sredstvo za izogibanje sklepu o prepovedi dostopa do nacionalnega trga, ki je utemeljen med drugim zaradi kazenske evidence, zagotavlja tehten argument vsem tistim, ki izražajo močne zadržke do načela matične države, ki pa je temeljni kamen vzpostavljanja notranjega trga. To načelo si zasluži več kot dogmatičen pristop, ki ga, ker ga kiti z nevarnim absolutizmom, dela pretirano togega in nazadnje slabotnega, tako da je ogrožena celotna zgradba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Nazadnje, priznati, da zaščitna klavzula, ki jo je želel zakonodajalec Unije, lahko deluje v okoliščinah, obravnavanih v postopku v glavni stvari, pomeni nič več in nič manj kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>doseganje te dobrodejne omilitve, tega socialnega omejevanja, zunaj katerega bi pravo postalo odvratno, ker bi se lahko brez razlikovanja uporabilo za potrditev pravičnosti ali nepravičnosti glede na pomisleke ali želje kogar koli<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Josserand, L., <HT TYPE="ITALIC">De l’esprit des droits et de leur relativité, Théorie dite de l’abus des droits</HT>, 2. izdaja, Dalloz, 2006.</P></NOTE> In zavrniti, da svoboda opravljanja storitev postane podvržena apetitom goljufov, ki si prizadevajo izogniti se prepovedi poslovanja v državi članici, tako da najdejo zatočišče v drugi državi članici, ne pomeni, da je treba podvomiti o pridobitvi notranjega trga.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>To so razlogi, iz katerih Sodišču predlagam, naj odgovori, da je treba člen 8(1) in člen 13(1) Direktive 73/239 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nadzorni organ države članice gostiteljice v zvezi z zavarovalnico, ki na ozemlju te države posluje v okviru svobode opravljanja storitev, sprejme ukrepe, kot je prepoved sklepanja novih pogodb, ki temeljijo izključno na neupoštevanju pogojev za izdajo dovoljenja, kot je pogoj glede ugleda delničarjev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Nasprotno pa te določbe v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, ko ima zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje matične države članice, na eni strani za referenčnega delničarja fizično osebo, ki ji je med drugim zaradi kazenske obsodbe zaradi poskusa goljufije prepovedan dostop na zavarovalniški trg države članice gostiteljice, in na drugi svoje dejavnosti usmerja na ozemlje te države članice, ne nasprotujejo temu, da nadzorni organi navedene države članice na podlagi člena 40(6) Direktive 92/49 in ob upoštevanju nujnosti, ki je posledica neukrepanja nadzornih organov matične države članice, ki so bili zaman pozvani k preklicu dovoljenja, sprejmejo ukrepe, ki omejujejo svobodo opravljanja storitev zadevne zavarovalnice na njihovem ozemlju, kot je prepoved nadaljnjega sklepanja novih pogodb, da bi preprečili tveganje, da se podjetje prek vmesne pravne osebe izogne prepovedi dostopa do trga, in posledično tveganje ponovitve nepravilnosti, zaradi katerih je bil referenčni delničar kaznovan.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Čeprav predložitveno sodišče Sodišča ne sprašuje o tem, po kakšnem postopku lahko nadzorni organ države članice gostiteljice na podlagi člena 40(6) Direktive 92/49 sprejme ukrepe, pa moram zaradi njegove ugotovitve, v skladu s katero je bil ukrep prepovedi sklepanja novih pogodb sprejet proti družbi Onix brez predhodnega zaslišanja te družbe, pojasniti, da menim, da mora pravica do izjave v vsakem postopku veljati, tudi kadar se uporabi nujni postopek iz te določbe. Spoštovanje pravice do izjave se namreč uporablja, če uprava zoper osebo sprejme akt, ki posega v njen položaj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140703">3. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics</NAME.CASE><NO.CASE>(C‑129/13 et C‑130/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2041">EU:C:2014:2041</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> pa tudi, če zakonodaja, ki se uporablja, te formalnosti ne določa izrecno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140703">3. julija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics</NAME.CASE><NO.CASE>(C‑129/13 et C‑130/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2041">EU:C:2014:2041</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Consiglio di Stato (vrhovno upravno sodišče, Italija), odgovori tako:</TXT><P>Člen 8(1) in člen 13(1) Prve Direktive Sveta 73/239/EGS z dne <DATE ISO="19730724">24. julija 1973</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja, je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nadzorni organ države članice gostiteljice v zvezi z zavarovalnico, ki na ozemlju te države posluje v okviru svobode opravljanja storitev, sprejme ukrepe, kot je prepoved sklepanja novih pogodb, ki temeljijo izključno na neupoštevanju pogojev za izdajo dovoljenja, kot je pogoj glede ugleda delničarjev.</P><P>Nasprotno pa te določbe v okoliščinah, kot se obravnavajo v postopku v glavni stvari, ko ima zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje matične države članice, na eni strani za referenčnega delničarja fizično osebo, ki ji je med drugim zaradi kazenske obsodbe zaradi poskusa goljufije prepovedan dostop na zavarovalniški trg države članice gostiteljice, in na drugi svoje dejavnosti usmerja na ozemlje te države članice, ne nasprotujejo temu, da nadzorni organi navedene države članice na podlagi člena 40(6) Direktive Sveta 92/49/EGS z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) in ob upoštevanju nujnosti, ki je posledica neukrepanja nadzornih organov matične države članice, ki so bili zaman pozvani k preklicu dovoljenja, sprejmejo ukrepe, ki omejujejo svobodo opravljanja storitev zadevne<?PAGE NO="17"?> zavarovalnice na njihovem ozemlju, kot je prepoved nadaljnjega sklepanja novih pogodb, da bi preprečili tveganje, da se podjetje prek vmesne pravne osebe izogne prepovedi dostopa do trga, in posledično tveganje ponovitve nepravilnosti, zaradi katerih je bil referenčni delničar kaznovan.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>