T-213/1962019TJ0213EU:T:2020:23000011144T

Sodba z dne 28. 5. 2020 – Zadeva T‑213/19 (odlomki)

AW/Parlament

<TI><P><HT TYPE="UC">Sodba splošnega sodišča</HT> (sedmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20200528">28. maja 2020</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI>Javni uslužbenciUradnikiSocialna varnostČlen 73 Kadrovskih predpisovSkupna pravila o zavarovanju za primer nezgode in poklicne bolezniČlen 16Prijava poklicne bolezniČlen 22Zdravniška komisijaZavrnitev priznanja poklicnega izvora bolezniNezakonito izdano mnenje zdravniške komisije

V zadevi T‑213/19,

AW, ki jo zastopata L. Levi in S. Rodrigues, odvetnika,

tožeča stranka,proti

Evropskemu parlamentu, ki ga zastopata T. Lazian in I. Lázaro Betancor, agenta,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti odločb Parlamenta z dne 7. avgusta 2018, s katerima sta bili zavrnjeni zahtevi za priznanje poklicnega izvora bolezni, ki ju je tožeča stranka vložila 15. in 28. julija 2016,

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi R. da Silva Passos, predsednik, I. Reine, sodnica, in L. Truchot (poročevalec), sodnik,

sodni tajnik: L. Ramette, administrator,

na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 26. februarja 2020izreka naslednjo<TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo<NOTE NUMBERING="ARAB" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0002"><P>Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.</P></NOTE></HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost tožbe</HT></HT></P></TI><STI><P>[…]</P></STI>31Tožeča stranka trdi, da zdravniška komisija na sestanku 10. aprila 2018 ni bila seznanjena s številnimi dokumenti, ki so bili predloženi v okviru postopkov za priznanje poklicnega izvora zadevnih bolezni. Dodaja, da je zdravnik B 12. aprila 2018 iste dokumente posredoval zdravniku C, vendar je ta zavrnil njihovo posredovanje zdravniški komisiji v skladu z navodili, ki naj bi jih prejel od Parlamenta, naj ne upošteva dokumentov, ki so bili posredovani po 30. marcu 2017. Po mnenju tožeče stranke pa je bila za presojo upoštevnosti dokumentov, ki bi ji lahko koristili, pristojna le zdravniška komisija, ne pa organ za imenovanja.32V teh okoliščinah naj zdravniška komisija, ker ji ni bil predložen popoln spis, v katerem bi bili zbrani vsi dokumenti, ki jih je tožeča stranka predložila od začetka postopkov za priznanje poklicnega izvora zadevnih bolezni julija 2016, ne bi imela vseh razpoložljivih dokumentov, ki bi ji lahko koristili pri presoji, kar je v nasprotju s členom 22(3), prvi pododstavek, Pravil o zavarovanju.

[…]

44Najprej je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso cilj določb Kadrovskih predpisov glede zdravniške komisije, ki odloča v okviru člena 73 Kadrovskih predpisov, da se zdravstvenim strokovnjakom zaupa dokončna presoja vseh zdravstvenih vprašanj (glej sodbi z dne 4. oktobra 1991, Komisija/Gill, C‑185/90 P, EU:C:1991:380, točka 24 in navedena sodna praksa, ter z dne 16. junija 2000, C/Svet, T‑84/98, EU:T:2000:156, točka 43 in navedena sodna praksa). Naloga zdravniške komisije, da popolnoma objektivno in neodvisno presodi zdravstvena vprašanja, zahteva njeno popolno svobodo pri presoji. Zdravniške presoje v strogem pomenu besede, ki jih opravi zdravniška komisija, je treba šteti za dokončne, če so podane zakonito. Sodišče Unije je pristojno le za preverjanje, prvič, ali je bila navedena komisija pravilno sestavljena in ali je delovala pravilno ter, drugič, ali je njeno mnenje izdano zakonito (glej sodbo z dne 25. oktobra 2017, Lucaccioni/Komisija, T‑551/16, neobjavljena, EU:T:2017:751, točka 78 in navedena sodna praksa).45Iz člena 22(3), prvi stavek, Pravil o zavarovanju izhaja, da mora zdravniška komisija, zato da zakonito izda zdravniško mnenje, imeti možnost, da pregleda vse razpoložljive dokumente, ki bi ji lahko koristili pri presoji (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 1997, R/Komisija, T‑187/95, EU:T:1997:119, točka 49, in z dne 3. marca 2004, Vainker/Parlament, T‑48/01, EU:T:2004:61, točka 132).46V zvezi s tem, čeprav vsi dokumenti, predloženi v okviru postopka za priznanje poklicne bolezni, spadajo v ureditev, določeno s Pravili o zavarovanju (glej v tem smislu sodbo z dne 1. oktobra 1991, Vidrányi/Komisija, C‑283/90 P, EU:C:1991:361, točka 25), niti člen 73 Kadrovskih predpisov niti skupna pravila ne vsebujejo določb, ki bi opredeljevale naravo dokazov, ki jih mora vsebovati spis zdravniške komisije iz člena 22(3), prvi pododstavek, teh pravil.47Nasprotno iz samega zadnjenavedenega besedila izhaja, da mora spis vsebovati vse razpoložljive dokumente, ki bi zdravniški komisiji lahko koristili, da bi lahko opravila potrebno presojo za pripravo svojega poročila.48V obravnavanem primeru ni sporno, da Parlament zdravniški komisiji ni posredoval nekaterih dokumentov, ki jih je tožeča stranka sprva predložila v utemeljitev svojih zahtev za priznanje poklicnega izvora zadevnih bolezni.49Iz spisa je razvidno in ni sporno, da gre pri dokumentih, ki zdravniški komisiji niso bili posredovani, za dokumente, navedene v zvezi z zahtevo za priznanje poklicnega izvora bolečin v hrbtu, na strani 45 priloge A 9 in za dokumente v zvezi z zahtevo za priznanje poklicnega izvora urtikarije zaradi stresa na strani 176 priloge A 10 (v nadaljevanju: sporni dokumenti). V zvezi z zahtevo za priznanje poklicnega izvora bolečin v hrbtu je bilo spornih dokumentov 15, v zvezi z zahtevo za priznanje poklicnega izvora urtikarije zaradi stresa pa 19. Med drugim so ti vključevali zdravniška poročila, v katerih je bil ugotovljen poklicni izvor teh bolezni, in različne odobritve v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja institucij Evropskih skupnosti (SSZZ) v zvezi z zdravljenji tožeče stranke.50Parlament navaja, da je te dokumente izločil, potem ko je presodil, da so bili enaki predhodno posredovanim dokumentom.51Parlament je v odgovorih na ukrepe procesnega vodstva pojasnil, da so bili nekateri od spornih dokumentov enaki tistim, s katerimi je že razpolagal, drugi niso imeli nobene zveze s predloženimi zdravniškimi vprašanji, nekateri pa so, nazadnje, vsebovali podobne informacije, torej so – ne da bi bili enaki – povzemali iste informacije in sklepe, kot so tisti, s katerimi je že razpolagal.52Parlament je v zvezi z zadnjenavedeno kategorijo dokumentov, ki naj bi po njegovem mnenju imeli zdravstveni pomen, v zvezi z vprašanji, postavljenimi pred zdravniško komisijo, navedel, da so bili izločeni le zato, ker niso vsebovali novih zdravstvenih elementov glede na že vsebovane elemente v spisu, ki ga je pripravila institucija.53Iz navedenega izhaja, da je Parlament v zvezi z dokumenti, ki jih je tožeča stranka predložila v utemeljitev svojih zahtev za priznanje poklicnega izvora zadevnih bolezni, opravil zdravstveno presojo, ker je presodil, da je vsebina nekaterih od teh dokumentov s tega vidika podobna vsebini drugih listin v spisu. Zdravstveno naravo te presoje je potrdil tudi sam Parlament, ki je pojasnil, da je zdravnika institucije prosil, naj potrdi njegovo odločitev.54Glede tega, v nasprotju s tem, kar trdi Parlament, ta zaradi svoje naloge, da določi mandat zdravniške komisije, ni pooblaščen, da presoja zdravstveno upoštevnost dokumentov, ki jih je zavarovanec predložil v okviru postopka za priznanje poklicne bolezni, kadar zadnjenavedeni zaprosi, naj zdravniška komisija poda mnenje o osnutku odločbe organa za imenovanja.55Naloga institucije je namreč samo, da – kadar zavarovanec ali po njem upravičene osebe zdravniško komisijo prosijo, naj poda svoje mnenje – določi mandat zdravniške komisije. V skladu s členom 22(2) Pravil o zavarovanju se ta komisija na podlagi tega mandata ukvarja z zdravstvenimi vprašanji, ki izhajajo tako iz poročila zdravnika, ki zastopa zavarovanca, kot tudi – odvisno od primera – iz drugih zadevnih poročil zdravnika, ki jih je predložil zavarovanec v skladu s členom 20(2) teh pravil. V zdravniških poročilih, ki so bila predložena za to in ki so jih morda pripravili drugi zdravniki, ne pa zdravnik, ki zastopa zavarovanca v zdravniški komisiji, so navedena zdravstvena vprašanja, ki jih nameravajo ti zdravniki postaviti zaradi izpodbijanja osnutka sklepa organa za imenovanja, sprejetega na podlagi ugotovitev zdravnika institucije. Sklicevanja v členu 22(2) Pravil o zavarovanju na upoštevna zdravniška poročila, predložena na podlagi člena 20(2) teh pravil, ni mogoče razlagati tako, da instituciji, ki je zadolžena za določitev mandata zdravniške komisije, daje pravico, da pri posredovanju teh poročil tej komisiji razlikuje med poročili, za katera meni, da so upoštevna, in preostalimi poročili, ker bi se členu 22(3), prvi stavek, Pravil o zavarovanju sicer odvzel polni učinek. Upoštevna zdravniška poročila, ki se v skladu s členom 22(2) Pravil o zavarovanju posredujejo na podlagi člena 20(2) teh pravil, so namreč poročila, za katera so zavarovanec ali po njem upravičene osebe menili, da jih je koristno posredovati zdravniku ali zdravnikom, ki jih imenuje institucija za izvajanje določb Pravil o zavarovanju. Zato so le zavarovanec ali po njem upravičene osebe pristojni za presojo upoštevnosti zadevnih zdravniških poročil.56Zato je Parlament s tem, da se je pri pripravi spisa, predloženega zdravniški komisiji, izrekel o zdravstvenih vprašanjih, prekoračil meje svoje pristojnosti in posegel v pravilnost dela zdravniške komisije.57V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je imela zdravniška komisija možnost preučiti vse razpoložljive dokumente, ki bi ji lahko koristili pri njeni presoji, v smislu člena 22(3) Pravil o zavarovanju, kakor se razlaga v sodni praksi, na katero je bilo opozorjeno v točki 45 zgoraj.58Iz tega sledi, da je zdravniška komisija svojo nalogo opravila v nezakonitih okoliščinah, tako da so poročila, ki jih je ob koncu svojega dela poslala organu za imenovanja, neveljavna.59V zvezi s tem ni sporno, da so bili med delom zdravniške komisije na voljo tisti izmed spornih dokumentov, ki so po mnenju Parlamenta vsebovali informacije, podobne tistim, ki so bile že posredovane zdravniški komisiji. Prav tako ni sporno, da je šlo pri teh dokumentih med drugim za zdravniška poročila različnih zdravnikov, ki so menili, da so zadevne bolezni poklicnega izvora, in za različne odobritve SSZZ v zvezi z zdravljenjem tožeče stranke. Ker so ti dokumenti imeli očitno zvezo z boleznimi tožeče stranke, ni izključeno, da bi bili sklepi zdravniške komisije lahko drugačni, če bi ta imela možnost preučiti te dokumente in jih po potrebi upoštevati (glej v tem smislu sodbo z dne 15. julija 1997, R/Komisija, T‑187/95, EU:T:1997:119, točka 57).60Ker sta bili izpodbijani odločbi sprejeti na podlagi poročil zdravniške komisije, sta bili sprejeti ob kršitvi postopka, kar upravičuje, da se razglasita za nični.61Glede na navedeno je treba tretjemu delu prvega tožbenega razloga ugoditi.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo:

1.Odločbi Evropskega parlamenta z dne 7. avgusta 2018 o zavrnitvi zahtev z dne 15. in 28. julija 2016 za priznanje poklicnega izvora bolezni AW se razglasita za nični.2.Parlamentu se naloži plačilo stroškov.

da Silva Passos

Reine

Truchot

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 28. maja 2020.

Podpisi