Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 549 final

2025/0222(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Erasmus+ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888

{SWD(2025) 550-551}
{SEC(2025) 547}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi in cilji

Okvir politike

Izobraževanje, usposabljanje, mladina in šport so najmočnejša naložba Unije v človeški kapital, saj spodbujajo razvoj znanj in spretnosti, gradijo vezi po vsej Evropi ter tako postavljajo temelje za odporno in povezano Evropsko unijo z državljani, ki so že od najzgodnejših let opremljeni s pravimi znanji in kompetencami ter sprejemajo skupno evropsko identiteto v vsej njeni raznolikosti. Poleg tega so gonilo socialne pravičnosti, trajnostne blaginje in konkurenčnosti ter ključno prispevajo k številnim splošnim političnim prednostnim nalogam EU, kot sta pripravljenost in dvojni prehod.

Pomen izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa za prihodnost Evrope se odraža v nedavni politični agendi in strateških poročilih EU.

Strateška agenda voditeljev EU za Evropo za obdobje 2024–2029 1 postavlja naložbe v znanja, spretnosti, usposabljanje in izobraževanje v ospredje ter priznava, da je v času, ko se svetovna konkurenca skupaj s političnimi in socialnimi razlikami zaostruje, izobraževanje povezovalna sila in temelj, na katerem mora Evropa graditi svojo strateško avtonomijo, gospodarsko moč, demokracijo in kohezijo.

Predsednica Ursula von der Leyen v političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 poudarja potrebo po koreniti spremembi ambicij in ukrepov – za vse ravni znanj in spretnosti ter za vse vrste usposabljanja in izobraževanja, in da je to enako pomembno za poklicno pot in možnosti ljudi kot za konkurenčnost. Poleg tega se je predsednica zavezala k vzpostavitvi Unije znanj in spretnosti 2 , ki bo osredotočena na naložbe, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, ohranjanje spretnosti ter priznavanje različnih vrst usposabljanja, da bi ljudem omogočili delo po vsej Uniji, ter k okrepitvi programa Erasmus+, tudi za poklicno usposabljanje, da bo lahko imelo koristi več ljudi. To je ključnega pomena za to, da ljudje razvijajo spretnosti, ustvarjajo skupne izkušnje in bolje razumejo drug drugega. To bo del širše zaveze, da mladim v naših družbah in demokracijah damo več svobode in naložimo več odgovornosti. Zavezala se je, da si bo še naprej prizadevala za razvoj evropske diplome. Predsednica je nadalje poudarila, da želi zagotoviti, da bodo mladi lahko s svojim lastnim glasom pomagali oblikovati našo prihodnost.

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2024 o izvajanju programa Erasmus+ 3 poudaril, da je „ program gonilna sila evropskega izobraževalnega prostora in bi se moral še naprej odzivati na prihodnje trende v izobraževanju, da bi sledil družbenim in tehnološkim spremembam“, ter da je „ program bistven za spodbujanje evropskega občutka pripadnosti“.

Dve ključni poročili, ki zagotavljata temeljito analizo in vpogled v prihodnost Evropske unije, poročilo Enrica Lette 4 in poročilo Maria Draghija 5 , poudarjata pomen vlaganja v izobraževanje in spretnosti, vključno s ključno vlogo programa Erasmus+. Poleg tega poročilo Saulija Niinistöja 6  navaja, da je odpornost gospodarstva in družb Unije, zlasti v sektorjih, ki so ključni za ohranjanje družbene in gospodarske stabilnosti, kot je izobraževanje, bistvenega pomena v primeru morebitnih obsežnih kriz, kot so vojaški konflikti in nesreče.

Program Erasmus+ je tesno povezan z ambicijo iz sporočila o Uniji spretnosti 7 z dne 5. marca 2025, da se razvijejo kakovostni, vključujoči in prilagodljivi sistemi izobraževanja, usposabljanja in spretnosti za povečanje konkurenčnosti EU, ter z evropskim izobraževalnim prostorom, ki je ključni dejavnik za uresničitev Unije spretnosti. To bo postavilo temelje za oblikovanje spretnosti skozi vse življenje in zagotovilo resničen skupni prostor za kakovostno in vključujoče izobraževanje ter vseživljenjsko učenje preko meja.

Finančna podpora EU za izzive, ki vplivajo na znanja in spretnosti, izobraževanje, usposabljanje, mlade, prostovoljstvo in šport, je bila v preteklih letih zagotovljena prek različnih programov. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 je bila podpora zagotovljena predvsem prek programa Erasmus+, programa Evropska solidarnostna enota, Evropskega socialnega sklada+ in okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. Predlog za naslednji večletni finančni okvir si prizadeva obravnavati kompleksnost, slabosti in togosti, ki so trenutno prisotne v splošnih instrumentih financiranja Unije, z dolgoročnim proračunom, ki bo bolj osredotočen, enostavnejši, z manj programi in večjim učinkom.

Izzivi/vzroki težav

EU se sooča z resnimi izzivi na področju izobraževanja in usposabljanja ter mladine in športa. Evropa potrebuje ljudi s potrebnimi znanji in kompetencami za življenje in delo, za osebno rast ter za bolj trajnostno, odporno in digitalno gospodarstvo in družbo. Vlaganje v razvoj teh spretnosti je ključno za zagotavljanje uspešne, povezane in konkurenčne Evrope. Danes imajo sistemi izobraževanja in usposabljanja težave pri zagotavljanju minimalne ravni temeljnih spretnosti ter spodbujanju potrebne napredne kompetence in mehkih veščin v vseh življenjskih obdobjih. Pridobivanje prečnih spretnosti, kot so prožnost, odpornost, empatija, samozavest, odprtost, kritično razmišljanje, digitalna in medijska pismenost ter timsko delo, bo enako pomembno za opolnomočenje posameznikov, da bodo lahko spodbujali spremembe, uspevali v hitro spreminjajočem se svetu ter prispevali k boljšemu duševnemu zdravju in dobremu počutju. Ta znanja in spretnosti povečujejo tudi zaposljivost ter pomagajo krepiti družbeno odpornost in graditi močnejšo Evropo, ki je bolje opremljena za soočanje s krizami. Evropa zaostaja pri osnovnih znanjih 8 in stopnja poduspešnosti se je v primerjavi s prejšnjim programom mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD iz leta 2018 močno povečala pri matematiki (–18 točk), branju (–12 točk) in naravoslovju (–3,4 točke). EU ne ustvarja dovolj usposobljenih diplomantov visokošolskega in poklicnega izobraževanja, pri čemer skoraj štirje od petih delodajalcev poročajo o težavah pri iskanju delavcev s pravimi spretnostmi 9 . Na splošno se pomanjkanje delovne sile in spretnosti povečuje v vseh državah članicah, kar vpliva na sposobnost EU, da izvede zeleni in digitalni prehod, ter s tem na njeno konkurenčnost. V Uniji še vedno obstajajo razlike v ravni in dostopu do kakovostnega in vključujočega formalnega in neformalnega izobraževanja, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih, kar povečuje gospodarske, socialne in teritorialne razlike. Poleg tega še vedno obstajajo razlike med spoloma, saj skoraj dvakrat več moških kot žensk študira naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko (STEM).

Očitno je, da je treba obravnavati te težave, povezane s spretnostmi, ter ustvariti spodbudno okolje, ki bo vsem omogočalo boljše učne rezultate že od zgodnjega otroštva in učence pripravilo na dolgoročni uspeh.

Strateška avtonomija in konkurenčnost EU sta odvisni tudi od njene sposobnosti razvijanja, privabljanja in zadrževanja talentov, zlasti v razmerah svetovne konkurence. Unija mora dati prednost tudi razvoju izobraževanja z namenom razvoja naprednih spretnosti, vključno z digitalnimi, tehničnimi in prečnimi spretnostmi.

Izziv v zvezi s spretnostmi presega zgolj gospodarske premisleke in obravnava potrebo po zdravi, odporni, angažirani, enotni in pripravljeni družbi. Ključno bo, da se posameznike že od zgodnjega otroštva opremi s spretnostmi in kompetencami za življenje, ki jim bodo omogočile, da se znajdejo v kompleksnem in hitro spreminjajočem se svetu, sodelujejo in prevzamejo dejavno vlogo v družbi ter v demokratičnih procesih. Vera mladih v enake možnosti se je močno zmanjšala, saj se je v zadnjem desetletju znižala za 16 odstotnih točk 10 . Mnogi se počutijo marginalizirane zaradi svojega socialno-ekonomskega statusa, etničnega porekla, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali političnih stališč, zlasti tisti z manj priložnostmi ali tisti, ki živijo na podeželskih ali oddaljenih območjih, pri čemer je 24 % (skoraj 18 milijonov) mladih v Uniji izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti; 11 % mladih, starih od 15 do 29 let, še vedno ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja . Pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj še dodatno povečuje to ranljivost, saj omejuje dostop mladih do priložnosti za izobraževanje in učno mobilnost.

Mladi običajno manj sodelujejo v institucionalni politiki in drugih demokratičnih procesih kot druge starostne skupine in precej manj kot mladi v preteklosti 11 . Pri sodelovanju v demokratičnih procesih se lahko srečujejo z ovirami, kot so nezadostno poznavanje demokratičnih pravic, otežen dostop do informacij in omejena vključenost v postopke odločanja. Demokratične institucije in procesi so lahko mladim nedostopni in neprijazni. Teh izzivov, vključno z zahtevami po spretnostih z več področij, ni mogoče reševati zgolj s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem. Neformalno in priložnostno učenje, sodelovanje v dejavnostih, kot je prostovoljstvo, in šport prinašajo dopolnilno vrednost. Ponudijo lahko dragocene priložnosti za razvoj znanja, spretnosti, stališč in vedenj, da bi ljudje rasli ter postali aktivni in angažirani državljani. Vendar so možnosti za takšne dejavnosti omejene, kar negativno vpliva na razvoj socialnega kapitala, zlasti med mladimi.

Prispevek programa in cilji

Prihodnji program lahko prispeva k reševanju teh izzivov s priložnostmi za učenje za vsakogar in krepitvijo zmogljivosti, doseženo s sodelovanjem in podporo politikam.

Učna mobilnost, ki se začne že v zgodnjem otroštvu, je v središču programa Erasmus+. Učence seznani z različnimi in raznolikimi učnimi okolji, novimi metodami poučevanja in usposabljanja, institucionalnimi okviri in različnimi družbenimi konteksti. Te izkušnje posameznikom omogočajo ne le širjenje disciplinarnega znanja, temveč tudi razvoj kritičnega mišljenja, reševanja problemov in komunikacijskih veščin ter izboljšanje odpornosti, prilagodljivosti, samostojnosti in samozavesti. Te spretnosti so zelo prenosljive v poklicni svet, kar povečuje zaposljivost ter prispeva k usposobljeni in konkurenčni delovni sili. Učna mobilnost za osebje spodbuja poklicni razvoj, mreženje in priložnosti za sodelovanje ter vodi do izboljšanih praks poučevanja. To je še posebej pomembno v današnjem izobraževalnem okolju, kjer je treba učiteljski poklic na vseh ravneh narediti bolj privlačen in spodbujati stalen poklicni razvoj.

Cilj je čim prej omogočiti učno mobilnost za vse in zagotoviti, da so priložnosti dostopne v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja ter v mladinskem in športnem sektorju, v skladu s priporočilom Sveta „Evropa in mobilnost – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar“ 12 . Ukrepanje EU bo pomagalo odpravljati ovire za mobilnost, saj bo zagotovilo zadostno financiranje in podporne ukrepe za spodbujanje raznolikosti ter zagotavljanje enakega dostopa za posameznike ne glede na njihovo kulturno, socialno, gospodarsko ali geografsko ozadje ali morebitne posebne potrebe, ki jih imajo.

Prihodnji program Erasmus+ bi moral s spodbujanjem mobilnosti in spremljevalnimi podpornimi ukrepi okrepiti svoj prispevek k peti osnovni spretnosti demokratičnega državljanstva ter razvoju občutka evropske identitete in zavezanosti vrednotam EU. Je temeljni program za spodbujanje demokratične in družbene udeležbe z vključevanjem državljanstva in udejstvovanja na vseh področjih programa, zlasti v šolskem izobraževanju, boljšim usklajevanjem z novimi prednostnimi nalogami, kot je pripravljenost, ter izkoriščanjem celotnega potenciala športnega področja, zlasti z razširitvijo aktivnosti mobilnosti na področju športa, da bi poleg trenerjev vključili tudi športnike.

Program bo z zagotavljanjem priložnosti za prostovoljstvo in dejavnosti za udejstvovanje ter izražanje solidarnosti še dodatno spodbujal razvoj kulture solidarnosti, skrbi in razumevanja med državljani, zlasti med najmlajšimi generacijami, ter prispeval k spodbujanju socialne vključenosti in kohezije. Za razvoj solidarnosti z ljudmi v stiski v državah zunaj EU ta predlog vključuje tudi Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč, ki jo v programskem obdobju 2021–2027 podpira program Evropska solidarnostna enota. Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč podpira prostovoljske dejavnosti v operacijah dolgoročne humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja v obdobju po krizi, namenjene preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja, ohranjanju trajnega človekovega dostojanstva, krepitvi pripravljenosti na nesreče in zmanjševanju tveganja nesreč, povezovanju pomoči, obnove in razvoja ter prispevanju h krepitvi odpornosti in zmogljivosti ranljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, za spopadanje s krizami ter okrevanje po njih.

Program bi moral podpirati tudi študente pri vključevanju v ključne sektorje ter še naprej spodbujati inovacije in odličnost v sistemih izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem znanj in spretnosti na strateških področjih, odpravljanjem pomanjkanja spretnosti in talentov v Evropi ter povečevanjem privlačnosti Unije kot ciljne destinacije za talente iz EU in celega sveta.

Podpiranje in olajševanje čezmejnega in mednarodnega sodelovanja med organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa je ključno za reševanje zgoraj opisanih izzivov, saj organizacijam omogoča združevanje strokovnega znanja in povezovanje komplementarnih prednosti, ki jih posamezna institucija sama nima. Čezmejno sodelovanje med organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa spodbuja potrebno vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks. Prav tako olajšuje mreženje, kar organizacijam in njihovemu osebju omogoča, da izkusijo nove pristope in metodologije ter povečajo svoje zmogljivosti za zagotavljanje visokokakovostnega poučevanja, usposabljanja in učenja. Da bi povečali učinkovitost delovanja na tem področju, bi morali v okviru programa izboljšati usmerjenost dejavnosti sodelovanja, med drugim s pregledom modelov financiranja, večjo ustreznostjo vključenih ciljnih skupin in večjo osredotočenostjo na krepitev zmogljivosti in izboljšanje kakovosti. Program bi moral okrepiti svojo podporo sodelovanju v šolskem sektorju s podpiranjem šolskih zavezništev, odpravljanjem ovir za sodelovanje in mobilnost ter nadaljnjim ponujanjem priložnosti, ki omogočajo uvedbo znaka skupne evropske diplome in morebitne skupne evropske diplome, da se podpre povečanje števila skupnih transnacionalnih študijskih programov.

Program bo omogočil nadaljnje dolgoročno strateško transnacionalno sodelovanje na institucionalni ravni v okviru ključnih vodilnih pobud, ki bodo služile za preskušanje inovativnih instrumentov, ki poglabljajo povezave z zasebnim sektorjem in spodbujajo trajnostni učinek ter preobrazbo. Z zagotavljanjem trajnostne podpore in jasnega strateškega usmerjanja bodo partnerstva za odličnost in inovacije neposredno obravnavala nove prednostne naloge politike, ki izhajajo iz Unije spretnosti, kompasa za konkurenčnost 13 , dogovora o čisti industriji 14 in strategije za pripravljenost 15 .

Program bo podpiral razvoj politik na evropski ravni ter pomagal oblikovati politike, ki lahko sprožijo modernizacijo in reforme na evropski, nacionalni, regionalni in sistemski ravni na področju izobraževanja in usposabljanja ter mladine in športa. Prispeva lahko k razvoju in kroženju spretnosti, vključno z vzpostavitvijo programa podpore za temeljne spretnosti ter spodbujanjem zagotavljanja kakovosti, preglednosti, priznavanja spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, njihove digitalizacije ter potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanja ter usmerjanja spretnosti. Program bi moral povečati tudi učinek, obseg, dostopnost in trajnostnost, zlasti s krepitvijo sinergij z drugimi programi in instrumenti financiranja Unije, kot so naslednji okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, Evropski sklad za konkurenčnost, instrument Globalna Evropa ter nacionalni in regionalni partnerski načrti v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira.

Mednarodna razsežnost programa je temeljni in povezovalni element, ki je pomemben za učenje, sodelovanje in politični dialog. Zlasti je treba države kandidatke in potencialne kandidatke s sodelovanjem v programu približati njihovemu cilju, da postanejo države članice EU, tudi z olajšanjem njihovega povezovanja s ključnimi pobudami EU, kot sta evropski izobraževalni prostor in Unija spretnosti. Podpreti je treba tudi prednostne naloge drugih instrumentov, kot je Globalna Evropa, zlasti v povezavi s strategijo Global Gateway.

Program bi bilo treba poenostaviti in narediti bolj dostopen širšemu krogu uporabnikov, vključno z manjšimi in manj izkušenimi organizacijami, zlasti z odpravo nekaterih izzivov s spremembo načina upravljanja določenih ukrepov, s čimer bi jih približali praksi. Program bo postal bolj ustrezen, privlačen in vključujoč, s poudarkom na doseganju udeležencev z manj priložnostmi z dodatnimi ukrepi za olajšanje njihove udeležbe ter dejavnostmi, ki bodo bolje prilagojene njihovim potrebam.

•Skladnost z veljavnimi predpisi

Predlog je v celoti usklajen z Unijo spretnosti, krovno strategijo, ki se osredotoča na naložbe, izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, ohranjanje in priznavanje spretnosti ter izboljšanje zbiranja podatkov o spretnostih. Določa okvir za sodelovanje EU na področju politik izobraževanja ter spretnosti, s čimer podpira razvoj človeškega kapitala EU za krepitev njene konkurenčnosti. Predlog podpira Unijo spretnosti z uresničevanjem njenih ciljev, vključno z akcijskim načrtom za osnovne spretnosti ter strateškim načrtom za izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike. Njihov namen je izboljšati osnovne spretnosti, zagotoviti priložnosti za vseživljenjsko učenje ter pritegniti in ohraniti spretnosti ter talente, ki so potrebni v evropskem gospodarstvu. Poleg tega bo program podpiral izvajanje splošnega evropskega strateškega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju, vključno s sektorskimi programi na področju šolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih, poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter visokošolskega izobraževanja.

Predlog je skladen s cilji Evropskega izobraževalnega prostora, ki postavlja temelje za oblikovanje spretnosti skozi vse življenje ter podpira sodelovanje in vzajemno učenje med državami. Evropski izobraževalni prostor spodbuja visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje za vse, olajšuje vzajemno priznavanje učnih rezultatov čez meje ter podpira mobilnost učečih se vseh starosti. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki je del evropskega izobraževalnega prostora, dodatno podpira razvoj digitalnega izobraževanja v državah članicah EU ter opremlja ljudi z digitalnimi spretnostmi in kompetencami, potrebnimi za digitalno preobrazbo. Predlog je usklajen tudi s priporočilom Sveta Evropa v gibanju, ki je gradnik evropskega izobraževalnega prostora, da se omogoči učna mobilnost za vse.

Predlog je tudi v skladu s strategijo EU za mlade 16 , okvirom politike na področju mladine za obdobje 2019–2027, ki temelji na stebrih angažiranja, povezovanja in opolnomočenja. Namenjen je spodbujanju udeležbe mladih v demokratičnem življenju ter družbenemu in državljanskemu udejstvovanju, pri čemer zagotavlja, da imajo vsi mladi potrebna sredstva za sodelovanje v družbi.

Na področju športa je predlog usklajen s cilji delovnega načrta EU za šport 17 (2024–2027), v katerem je opisan strateški pristop, ki priznava vlogo športa pri socialni koheziji, spodbujanju blaginje, oblikovanju vključujočih skupnosti, krepitvi kulturnih vezi in krepitvi solidarnosti med ljudmi. Delovni načrt daje prednost integriteti, trajnostnosti in socialni vključenosti v športnem okolju ter spodbuja čezmejno sodelovanje in izmenjavo najboljših praks.

Program bo prispeval tudi k uresničevanju ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja 4 „vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar“.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pobuda je usklajena s krovnimi prednostnimi nalogami politike Komisije za obdobje 2024–2029 18 , in sicer 1. podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela, 2. zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot. 3. trajnostna blaginja in konkurenčnost Evrope, 4. nova doba evropske obrambe in varnosti, 5. globalna Evropa in 6. ohranjanje kakovosti življenja: prehranska varnost, voda in narava. Prispevala bo tudi h krepitvi socialne in teritorialne kohezije v EU ter medgeneracijske pravičnosti.

Sinergije s politikami za podporo ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela

Program bo prispeval k uresničevanju načel evropskega stebra socialnih pravic 19 in izvajanju vodilnih pobud evropskega programa spretnosti 20 , da bi posameznikom in podjetjem pomagal razvijati obsežnejše in boljše spretnosti ter jih uporabljati, vključno s paktom za spretnosti, katerega cilj je mobilizirati in spodbuditi ustrezne zasebne in javne deležnike k partnerstvu in ukrepanju za vseživljenjski razvoj znanj in spretnosti. Program bo prav tako v skladu s prihodnjo evropsko strategijo za poklicno izobraževanje in usposabljanje, katere cilj je povečati privlačnost, odličnost in vključenost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V programu bo posebna pozornost namenjena spodbujanju enakosti spolov, na primer udeležbi deklic in žensk pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, tudi s pristopom STEAM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika), kar je v skladu tudi z načrtom za pravice žensk in strategijo za enakost spolov. Program bo obravnaval tudi razlike v zvezi z dostopom in uporabo s strani premalo zastopanih skupin kot del Unije enakosti ter v skladu s strategijo o pravicah invalidov, strategijo za enakost LGBTIQ oseb, akcijskim načrtom za boj proti rasizmu ter strateškim okvirom za enakost, vključevanje in udeležbo Romov 21 . Predlog je tudi v skladu z evropskim jamstvom za otroke in strategijo EU o otrokovih pravicah, ki predstavljata celovit okvir za varstvo in spodbujanje pravic vseh otrok.

Sinergije z ukrepi za zaščito naše demokracije in ohranjanje naših vrednot

Program in zlasti njegova osredotočenost na učno mobilnost, tudi v mlajših letih, bosta dodatno prispevala k razvoju občutka evropske identitete, zavezanosti vrednotam EU ter spodbujanju demokratične in družbene udeležbe v skladu s prihajajočim evropskim ščitom za demokracijo, ki bo zagotovil strateški okvir za varovanje, krepitev in spodbujanje demokracije v EU s poudarkom na mladih. Program bo v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem ter mladimi in športom zagotovil sredstva za boljše vključevanje državljanske vzgoje in razvoj vseh potrebnih spretnosti (npr. kritično razmišljanje, medijska pismenost, digitalne spretnosti) v vseživljenjsko učenje, da bodo ljudje lahko dejavno in odgovorno sodelovali v naših družbah. Program bo podpiral tudi ustvarjanje priložnosti in mehanizmov za smiselno udeležbo mladih, tudi v razpravah in pri odločanju.

Sinergije z ukrepi za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope

Program bo podpiral razvoj kakovostnih, vključujočih in prilagodljivih sistemov izobraževanja, usposabljanja ter spretnosti kot prispevek h konkurenčnosti Unije v skladu s sporočilom Komisije Kompas za konkurenčnost za EU 22 . Prav tako bo v celoti v skladu s stebrom industrijskega načrta v okviru zelenega dogovoraza leto 2023 o zelenih in digitalnih spretnostih 23 , dogovorom o čisti industriji za leto 2025 24  in iz njega izhajajočim akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo 25 , ki vsebuje poziv k okrepitvi spretnosti v strateških sektorjih, kot je energetika, akcijskim načrtom za celino umetne inteligence, strategijo za uporabo umetne inteligence ter stebrom evropskega pakta za oceane 26 o spodbujanju raziskav, znanja, spretnosti in inovacij na področju oceanov. Predlog je tudi v skladu s sporočilom o Uniji prihrankov in naložb 27 , ki predvideva vseevropsko strategijo za finančno pismenost.

Sinergije z ukrepi za obrambo in varnost

V skladu z evropsko strategijo za unijo pripravljenosti bo program Erasmus+ spodbujal pripravljenost, odpornost, državljansko vzgojo, družbeno in demokratično udejstvovanje s pristopom od spodaj navzgor ter organizacije in institucije, da zaprosijo za financiranje in spodbujajo digitalno in medijsko pismenost, kritično razmišljanje, državljansko udejstvovanje, demokratične vrednote in učenje za državljanstvo. Prostovoljstvo je prav tako bistveno za spodbujanje kulture vključujoče pripravljenosti in družbene odpornosti. Predlog je usklajen tudi s sporočilom o viziji za evropsko vesoljsko gospodarstvo 28 , saj prispeva k pridobivanju ustreznih sektorskih spretnosti.

Sinergije s politikami za globalno Evropo

Prihodnji program bo dopolnjeval ukrepe, ki se financirajo v okviru programa Globalna Evropa. Poleg tega bo prispeval k privabljanju globalnih talentov in krepitvi vpliva ter privlačnosti EU na svetovnem prizorišču kot zaupanja vredne partnerice. Prihodnji program Erasmus+ bo vključeval sodelovanje tretjih držav in podporo mednarodnim partnerstvom, kar bo omogočilo sinergije in prispevek k politikam EU na področju zunanjega ukrepanja. 

Sinergije s politikami za ohranjanje kakovosti življenja: prehranska varnost, voda in narava

Predlog je usklajen tudi s prednostno nalogo „ohranjanje kakovosti življenja: prehranska varnost, voda in narava“ ter z vizijo za kmetijstvo in prehrano 29 , saj prispeva k pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih v ključnih sektorjih, ki omogočajo vzpostavitev konkurenčnega in odpornega kmetijskega in prehranskega sistema ali varovanje naše biotske raznovrstnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Program Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa je utemeljen na podlagi ciljev iz členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ti dajejo Uniji podporno pristojnost, da prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja, izvajanju politike poklicnega usposabljanja, razvoju izmenjav mladih in spodbujanju udeležbe mladih v demokratičnem življenju ter spodbujanju evropske razsežnosti v športu. Predlog z razširitvijo področja uporabe za zagotavljanje podpore solidarnostnim dejavnostim za reševanje družbenih izzivov in operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah temelji tudi na členu 214(5) PDEU, ki zahteva vzpostavitev Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, okvira za prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije, ter pravil in postopkov za delovanje enote.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Medtem kot države članice ostajajo odgovorne za vsebino in organizacijo svojih politik na zadevnih področjih, so izzivi, ki so bili opredeljeni, skupni vsem državam članicam in/ali imajo pomembno nadnacionalno razsežnost, kar zahteva rešitve, usklajevanje in podporo na ravni EU za njihovo učinkovito obravnavo. Ukrepi EU lahko olajšajo sodelovanje, krepitev zmogljivosti, vzajemno učenje ter čezmejne dejavnosti, s čimer se na koncu optimizira potencial zadevnih sektorjev.

Cilj programa je okrepiti transnacionalno mobilnost in krepitev zmogljivosti s sodelovanjem ter podpreti razvoj politik z evropsko razsežnostjo. Vendar zaradi transnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti podprtih dejavnosti ter njihove močne mednarodne razsežnosti teh ciljev države članice ne morejo ustrezno doseči same. Na primer, čezmejno učno mobilnost ali prostovoljstvo je težje organizirati na dvostranski ravni, posamezne države članice pa ju težko omogočijo vsem. Vmesna ocena programa Erasmus+ je pokazala, da posamezne pobude organizacij za izobraževanje in usposabljanje, mladinskih in športnih organizacij ali držav članic, čeprav so učinkovite na nacionalni ravni, niso dovolj obsežne in številčne, da bi dosegle vseevropski učinek. Poleg tega je skupna pokritost pobud posameznih držav in medsektorskih pobud v primerjavi s sedanjim programom Erasmus+ še vedno omejena. Podobno ocena programa Evropska solidarnostna enota potrjuje, da ima ključno vlogo in je v nekaterih državah edina možnost za prostovoljstvo in solidarnost mladih.

Poleg tega bo program Erasmus+ z razširitvijo svojega področja na prostovoljske dejavnosti, vključno z vključitvijo Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, ponudil enotno vstopno točko do priložnosti EU za mlade po vsej Uniji in v tujini. Te dejavnosti so trenutno dostopne samo prek različnih programov. Erasmus+ bo tako zagotovil, da imajo vsi mladi po vsej Uniji enake možnosti za širši razpon dejavnosti in lažji dostop do njih. Z vključitvijo priložnosti iz programa Evropska solidarnostna enota v program Erasmus+ se bo izboljšala tudi ozaveščenost o priložnostih, ki so na voljo mladim in organizacijam, ki delajo z njimi, ter povečala njihova prepoznavnost.

Udeleženci odprtega javnega posvetovanja, ki ga je Komisija izvedla za novi večletni finančni okvir, so splošno priznali dodano vrednost financiranja EU na področjih politik, ki jih zajema program, pri čemer je velika večina poudarila njegov pomen.

•    Sorazmernost

Ta predlog z usmerjenim in usklajenim pristopom zajema vsa področja izobraževanja in usposabljanja – šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih – ter mladino, prostovoljstvo in šport. Krepi preizkušene ukrepe, katerih učinek so potrdile vmesne ocene programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Obstoječi ukrepi bodo poenostavljeni, tudi med ukrepi programa Erasmus+ in tistimi, ki so vključeni iz programa Evropska solidarnostna enota. To bo zmanjšalo podvajanja in jih preusmerilo ob upoštevanju rezultatov ocen in posvetovanj z deležniki. Nenehno se bo spodbujala uporaba prilagodljivih oblik, da bi se razširil doseg programa.

Sprejeto bo omejeno število novih ukrepov za obravnavanje novih izzivov in političnih prednostnih nalog (kot so evropska zavezništva šol in štipendije Erasmus+ na strateških področjih). Ti ukrepi se štejejo za najprimernejše za okrepitev vključujoče narave in izboljšanje učinkovitosti programa.

Predlagane spremembe temeljijo na obstoječi strukturi programa, ohranjajo enake vrste ukrepov, ki so namenjeni posameznikom, organizacijam in sistemom, ter si prizadevajo izboljšati in povečati učinek izvajanja programa z uporabo obstoječih učinkovitih mehanizmov izvajanja predhodnega programa. Zato ta pobuda ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Program Erasmus+

Končna ocena programa za obdobje 2014–2020 in vmesna ocena programa za obdobje 2021–2027 30 sta pokazali, da Erasmus+ dosega dobre rezultate glede na vsa merila za ocenjevanje ter učinkovito uresničuje svoje cilje. Obe generaciji programa sta se izkazali za uspešni pri zagotavljanju močne evropske dodane vrednosti in imata ključno vlogo na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa.

Kljub negativnim posledicam pandemije COVID-19 je bila v okviru programa Erasmus+ v obdobju 2014–2020 zagotovljena podpora za učno mobilnost v tujini za več kot 6,2 milijona udeležencev, v obdobju 2021–2023 pa za približno 1,6 milijona udeležencev, s čimer je program prispeval k izboljšanju njihovih spretnosti in kompetenc. V okviru programa za obdobje 2014–2020 je bilo financiranih več kot 136 000 različnih organizacij, v okviru programa za obdobje 2021–2023 pa več kot 77 000, s čimer se je okrepilo njihovo sodelovanje in izboljšale njihove prakse.

Erasmus+ znatno presega to, kar bi lahko posamezne države dosegle na nacionalni ali mednarodni ravni. Njegove koristi izhajajo iz priložnosti, ki jih zagotavlja pri osebnem, izobraževalnem in poklicnem razvoju učečih se in osebja, čezmejnem sodelovanju organizacij ter razvoju politik na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Tistim, ki sodelujejo v programu, zagotavlja pomembne koristi v primerjavi s tistimi, ki ne. Brez programa Erasmus+ bi se koristi programa za posameznike in organizacije občutno zmanjšale. Čezmejne dejavnosti v sektorjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa bi bile v več državah skoraj nične, zlasti v sektorju mladine in športa. Iz programa Erasmus+ se financira več kot polovica kreditne mobilnosti v državah članicah in več kot 90 % kratkotrajnih mobilnosti v polovici držav Unije.

Poleg tega se program odziva na nastajajoče potrebe, povezane z novimi izzivi, ki jih prinaša tehnološki razvoj, ter je usklajen s sektorskimi politikami in prednostnimi nalogami Evropskega sklada za konkurenčnost, zlasti na področju generativne umetne inteligence in razvoja spretnosti za spodbujanje konkurenčnosti EU. Program Erasmus+ vlaga v razvoj spretnosti, ki so potrebne, da se enotnemu trgu Unije in industrijskim sektorjem zagotovijo spretnosti, ki bodo kos izzivom prihodnosti, za soočanje z izzivi konkurenčnosti, kot je poudarjeno v poročilih Draghija in Lette. Financiranje učne mobilnosti, ki je v središču programa, je ključno za zagotovitev, da bodo mlajše generacije opremljene s pravimi spretnostmi za soočanje z izzivi, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se razmere. Program je postal tudi bolj vključujoč in povečal se je delež oseb z manj priložnostmi, in sicer s približno 10 % v obdobju 2014–2020 na 15 % v letu 2023.

Kljub jasnemu napredku je ocena pokazala, da še vedno obstajajo ovire za udeležbo oseb z manj priložnostmi. Program Erasmus+ bi moral zato še naprej obravnavati najbolj pereče izzive glede dostopnosti in še naprej širiti svoj doseg na udeležence z manj priložnostmi. Nadaljnje pojasnjevanje opredelitev oseb z manj priložnostmi in zagotavljanje jasnejših smernic o ukrepih, ki so na voljo za podporo njihovi udeležbi, bi prav tako povečalo vključenost.

Pregledati bi bilo treba pravila financiranja, poenostaviti postopke poročanja in racionalizirati različne ukrepe in področja, da bi olajšali dostop za manjše in nove organizacije. V oceni je bila ugotovljena tudi potreba po poenostavitvi alternativnega financiranja, olajšanju prenosa sredstev med instrumenti ter odpravi ovir med različnimi načini delovanja in pravili financiranja, da bi ustvarili več sinergij med programom Erasmus+ in drugimi instrumenti ter povečali nadgradnjo projektov. To bi bilo treba doseči tudi z boljšim razširjanjem izidov projektov.

Ocena kaže mednarodno dodano vrednost programa, ki je bistvena za spodbujanje vrednot EU, medkulturno učenje, ozaveščanje o državljanski in aktivni udeležbi, pa tudi za lažje vzajemno učenje in prenos evropskega strokovnega znanja na področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v druge regije.

V oceni programa Erasmus+ so bile opredeljene priložnosti za izboljšanje skladnosti s programom Evropska solidarnostna enota ter iskanje načinov za odpravo morebitnih prekrivanj, izboljšanje splošne učinkovitosti in povečanje jasnosti za deležnike.

Evropska solidarnostna enota

Končna ocena programa za obdobje 2018–2020 in vmesna ocena programa za obdobje 2021–2027 31 sta pokazali, da je program Evropska solidarnostna enota uspešen glede na vseh pet meril za ocenjevanje (uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU). Program Evropska solidarnostna enota naslavlja ključne potrebe evropske družbe s spodbujanjem državljanske udeležbe ter vključevanja in raznolikosti. Program krepi občutek skupnosti, oživlja lokalne pobude in spodbuja širšo globalno perspektivo. S sodelovanjem se izboljšajo osebne, poklicne in študijske spretnosti skupaj z družbeno ozaveščenostjo in državljansko zavestjo. Program tudi dosledno dosega cilje glede udeležencev z manj priložnostmi (30 % v letih 2022 in 2023). Rezultati ocene potrjujejo, da ima program Evropska solidarnostna enota ključno vlogo in je v nekaterih državah edina možnost za prostovoljstvo in solidarnost. Opredeljenih je bilo več področij, na katerih so potrebne izboljšave. Ključna priporočila vključujejo: (i) izboljšanje prepoznavanja oseb z manj priložnostmi, da jih bo lažje vključiti v program, (ii) boljše usklajevanje financiranja programa z njegovimi cilji, (iii) obravnavanje razlik v geografski porazdelitvi rezultatov in učinkov, (iv) izboljšanje vizumske ureditve za državljane tretjih držav, (v) izboljšanje orodij IT in orodij za spremljanje ter (vi) podrobnejše pojasnilo o namenu sklopa humanitarne pomoči. Glede na ambicije in cilje programa je bilo financiranje v splošnem zelo omejeno. Program dopolnjuje programe EU, kot je program Erasmus+, vendar so dejanske sinergije nekoliko omejene, kar kaže, da so potrebna bolj strukturirana prizadevanja.

Ocena je opozorila na potencialno podvajanje dejavnosti na področjih participacije mladih v okviru programa Erasmus+ in solidarnostnih projektov, ki se financirajo v okviru programa Evropska solidarnostna enota. Obe področji podpirata pobude, ki jih vodijo neformalne skupine mladih, ter spodbujata aktivno državljanstvo in občutek samoiniciativnosti. Solidarnostni projekti imajo močnejšo solidarnostno komponento, saj podpirajo predvsem lokalne solidarnostne dejavnosti od spodaj navzgor z namenom reševanja ključnih izzivov v skupnostih, v katerih živijo mladi, ki izvajajo projekt. Kljub temu številna skupna področja ukrepanja kažejo na potrebo po razmisleku o morebitnih prekrivanjih. Podporne dejavnosti, katerih cilj je povečati kakovost izvajanja obeh programov, se prav tako pojavljajo kot primeri možnih prekrivanj. Oba ukrepa vodijo iste nacionalne agencije, ki so dejavne na področju mladine, financirata pa zelo podobne dejavnosti, namenjene ciljnim skupinam, ki so pogosto iste. Te dejavnosti predstavljajo priložnosti za sinergije med programoma, lahko pa bi jih preučili tudi z vidika ekonomije obsega in večje učinkovitosti.

Evropska solidarnostna enota dopolnjuje program Erasmus+, saj mladim ponuja priložnosti za prostovoljstvo in solidarnost zunaj okvirov formalnega izobraževanja in usposabljanja. Ocene programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota potrjujejo njun uspeh in poudarjajo njuno učinkovitost. Čeprav niso bile ugotovljene večje strukturne ali izvedbene težave, je priporočljivo nadaljevati prizadevanja za poenostavitev in vključevanje, okrepiti mednarodno razsežnost ter obravnavati prekrivanja in sinergije med obema programoma.

Prihodnji instrument bo zato nadgradil te uspehe in prednosti. Bolje bo obravnaval izzive EU, povezane s trajnostno blaginjo in konkurenčnostjo, pomanjkanjem spretnosti, socialno vključenostjo, demokracijo, pa tudi zahteve po večji vključenosti, večjem učinku in poenostavitvi.

•Posvetovanja z deležniki

Posvetovalne dejavnosti so potekale med marcem 2024 in majem 2025 in so bile namenjene zbiranju prispevkov najrazličnejših deležnikov. Te dejavnosti so obsegale odprto javno posvetovanje, dve delavnici z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami, obsežno konferenco deležnikov (z nacionalnimi organi, nacionalnimi agencijami, krovnimi organizacijami, upravičenci in udeleženci programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota ter predstavniki institucij EU) ter priložnostna posvetovanja.

Odprto javno posvetovanje je potekalo med 12. februarjem in 7. majem 2025, v njem pa je bilo zbranih 5 845 odgovorov. Služilo je kot podlaga za oceno učinka programov EU na področjih čezmejnega izobraževanja, mladine, kulture, medijev, vrednot in civilne družbe v okviru večletnega finančnega okvira po letu 2027.

Odzivi so jasno potrdili nadaljnjo vlogo EU pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja ter podpiranju demokratičnih in socialnih ciljev. Med odgovori je 81 % državljanov in 70 % organizacij navedlo da je „podpora za študij/usposabljanje v tujini“ „zelo pomembna“. Ta prednostna naloga je bila pogosto povezana s širšo temo dolgoročnih naložb v spretnosti, zaposljivost in evropsko identiteto. Anketiranci so učno mobilnost povezovali ne le z izobraževalnimi koristmi, temveč tudi s socialnim vključevanjem, državljanskim udejstvovanjem in pripravljenostjo na trg dela. Mnogi so izpostavili vlogo financiranja EU pri podpiranju študentskih izmenjav, poklicnega usposabljanja, učenja jezikov in čezmejnih partnerstev kot vzvodov za razvoj bolj vključujoče in konkurenčne družbe. Podobno je „varovanje demokracije in spodbujanje demokratičnih standardov“ prejelo 80 % podpore med državljani in 72 % med organizacijami, kar kaže na visoko stopnjo skladnosti med posameznimi in institucionalnimi deležniki.

Vključevanje mladih je izstopalo kot izrazita značilnost posvetovanja. Skoraj 50 % vprašanih državljanov je bilo mlajših od 30 let, ta starostna skupina pa je dosledno izražala močno podporo pobudam za financiranje, ki spodbujajo demokratično udejstvovanje, enakost, mobilnost in državljansko sodelovanje. Njihove povratne informacije so bile dobro usklajene s strateškimi prednostnimi področji Komisije za mlade, vključno s tistimi, ki so bila izpostavljena v okviru pobude „Youth Check“ (ocena učinka z vidika mladih). Njihovo sodelovanje je prav tako pokazalo visoko raven ozaveščenosti in vključenosti v elemente programov EU, ki temeljijo na vrednotah, ter v čezmejne elemente.

Odgovori na odprto javno posvetovanje so prav tako potrdili, da financiranje EU zagotavlja dodano vrednost v primerjavi s financiranjem na nacionalni, lokalni ali regionalni ravni na področjih, ki jih zajema. Na primer, 79 % anketirancev je menilo, da je „varovanje demokracije in spodbujanje demokratičnih standardov“ področje, na katerem financiranje EU v veliki meri zagotavlja dodano vrednost.

Anketiranci, ki so bili pozvani, naj ocenijo ovire, ki preprečujejo, da bi proračun EU v celoti izpolnil svoje cilje na področjih politike, so na splošno pozdravili osredotočenost Komisije na večjo učinkovitost financiranja, vendar ne na račun „identitete“ in „zaupanja“, ob ohranjanju tematske jasnosti in lastništva deležnikov. Kvantitativni rezultati kažejo, da sta bili najpogosteje navedeni oviri v vseh skupinah upravno breme (navedlo ga je 52 % državljanov in 58 % organizacij) ter zapletena, za posamezne sklade značilna pravila o skladnosti (50 % državljanov in 53 % organizacij). Ta vprašanja odražajo pomisleke ne le glede regulativne zapletenosti, temveč tudi glede razdrobljenosti med instrumenti in neučinkovitosti pri izvajanju. Kot dodatne ovire so bili med drugi navedeni pomanjkanje prožnosti za prerazporeditev sredstev kot odziv na nastajajoče potrebe (32 % državljanov in 32 % organizacij), zamude pri izvajanju programov in izplačevanju sredstev ter nezadostna komunikacija oziroma jasnost glede možnosti financiranja. Zlasti javni organi in nevladne organizacije so poudarili zamude kot vir zmanjšanega učinka in lokalne verodostojnosti.

Druga posvetovanja so prav tako razkrila soglasno podporo nadaljevanju in izboljšanju programa Erasmus+ ter priložnostim, ki jih ponuja program Evropska solidarnostna enota, pri čemer so poudarila njihovo ključno vlogo pri spodbujanju vrednot EU, podpiranju razvoja znanj in spretnosti ter konkurenčnosti. Deležniki so poudarili potrebo po stabilnosti programa glede splošne strukture in izvedbenih mehanizmov ter ohranjanju mobilnosti kot osrednjega elementa programa. V povratnih informacijah sta poudarjena tudi vrednost vodilnih ukrepov, kot so zavezništva evropskih univerz, centri poklicne odličnosti in učiteljske akademije Erasmus+, ter pomen vlaganja vanje.

Kar zadeva glavne izzive, s katerimi se bo soočal prihodnji program, zbrani podatki kažejo, da deležniki sicer pozdravljajo ukrepe za poenostavitev, uvedene v sedanjem programskem obdobju, vendar je na tem področju še prostor za izboljšave, kot sta poenostavitev pravil programa in nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena. V posvetovanjih je bila poudarjena večja zavezanost deležnikov zadovoljevanju potreb posameznikov z manj priložnostmi ter potreba po nadaljnji krepitvi močne razsežnosti vključevanja v program z učinkovitim doseganjem najbolj prikrajšanih ciljnih skupin in olajšanjem sodelovanja lokalnih organizacij ter novincev. Nekateri deležniki so pozvali tudi k poenostavitvi dostopa in zmanjšanju upravnega bremena s spremembo načina upravljanja – z neposrednega na posredno upravljanje – za nekatere ukrepe, kot so ukrepi Jean Monnet na drugih področjih razen visokega šolstva in partnerstva za sodelovanje na področju športa.

Poleg tega so deležniki poudarili pomen sinergij, ki bi jih bilo mogoče vzpostaviti med različnimi instrumenti EU. To vključuje boljše usklajevanje Evropske komisije na evropski ravni. Pozvali so k močni mednarodni razsežnosti, okrepljeni in izboljšani komunikaciji in obveščanju, oceni učinka ter zbiranju in uporabi podatkov.

Deležniki so na splošno zagotovili dragocen prispevek o tem, kako nadgraditi doseženi napredek in obravnavati preostale izzive, da bi zagotovili dolgoročni uspeh priložnosti programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

•Zunanje strokovno mnenje

Komisija se je oprla na ugotovitve in priporočila vmesnih ocen programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, ki so temeljile na strokovnem znanju zunanjih izvajalcev, pa tudi na drugih pregledanih študijah in zunanjih poročilih.    

•Ocena učinka

Predlog je bil predmet ocene učinka, ki je bila izvedena v okviru priprav na naslednji večletni finančni okvir. Zajemal je sredstva EU, iz katerih se financirajo čezmejno izobraževanje, usposabljanje in solidarnost, mladi, mediji, kultura in ustvarjalni sektorji, vrednote ter civilna družba.

Komisija je v oceni učinka preučila več alternativnih političnih možnosti za reševanje izzivov sektorjev, ki jih zajema ta sklop, in ugotovila, katera možnost bolje služi področjem politike in prednostnim nalogam Komisije. Različne možnosti so se medsebojno izključevale. Ena od možnosti je bila nadaljevanje obstoječih programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota kot samostojnih programov ob uvedbi nekaterih dodatnih izboljšav. Druga možnost je bila združitev programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, ki imata skupni glavni cilj prispevati k visokokakovostnemu vseživljenjskemu učenju, izboljšanju spretnosti in ključnih kompetenc za vse, za življenje in delo, hkrati pa spodbujati družbeno udejstvovanje in državljansko vzgojo, solidarnost ter socialno vključenost. Tretja možnost je bila popolna integracija politik, ki jih trenutno zajemata programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, ter politik, ki jih zajemata programa Državljani, enakost, pravice in vrednote in Ustvarjalna Evropa, v en sam instrument. 

Proučene so bile tudi druge možnosti, vendar so bile že v zgodnji fazi zavržene. Ena od možnosti je bila ukinitev financiranja Unije na področjih, ki jih trenutno zajemata programa Erasmus+ in program Evropska solidarnostna enota, vendar je bila ta možnost zavrnjena zaradi pomembnosti težav, ki vplivajo na zadevne sektorje, izpostavljenosti teh politik v političnih usmeritvah ter dodane vrednosti posredovanja Unije, ki jo potrjujejo ustrezne vmesne ocene.

Glavni možni vpliv treh možnosti iz ožjega izbora (kontinuiteta, popolna integracija in združitev na podlagi ciljev) je bil analiziran glede na njihove socialne, gospodarske in okoljske razsežnosti. Kjer je bilo ustrezno, je analiza zajemala tudi stroške in koristi, vplive na konkurenčnost in mala podjetja ter na digitalizacijo, pa tudi prispevek k ciljem trajnostnega razvoja ZN. Poleg tega so bile možnosti ocenjene glede na njihovo uspešnost, učinkovitost, skladnost in sorazmernost, pri čemer je bilo uporabljeno večkriterijsko socialno vrednotenje.

Ocena možnosti in njihovih učinkov je pokazala, da bi povezovanje na podlagi ciljev politike (združitev na podlagi ciljev) ponudilo boljši potencial v primerjavi z drugima dvema možnostma. To bi omogočilo boljše usklajevanje, ciljno usmerjeno prožnost in učinkovitejšo uporabo proračuna Unije – brez žrtvovanja osredotočenosti na politiko ali dostopnosti.

Ta instrument financiranja bo ponudil celovitejši pristop in usklajeno okolje za formalne, neformalne in priložnostne možnosti za mlade, s ciljem spodbujanja razvoja spretnosti, angažiranosti, pripravljenosti in socialne kohezije. Evropa mora zagotoviti, da so mladi opremljeni z minimalno ravnijo temeljnih in digitalnih spretnosti ter spodbujati razvoj potrebnih naprednih kompetenc in mehkih veščin v vseh življenjskih obdobjih. To velja za poklicni razvoj, pa tudi za njihov osebni razvoj. To je ključnega pomena, saj je skoraj 18 milijonov mladih v EU izpostavljenih tveganju socialne izključenosti 32 , leta 2024 pa jih je skoraj polovica poročala o nedavnih čustvenih ali psihosocialnih težavah 33 . Evropa mora obravnavati tudi nezadostno znanje mladih, zlasti o njihovih demokratičnih pravicah, otežen dostop do informacij, omejeno vključenost v postopke odločanja in širšo politično razpravo. Reševanje vseh teh izzivov je ključno za zagotavljanje uspešne, pripravljene in povezane Evrope, vendar tega ni mogoče doseči le s formalnim izobraževanjem. Prostovoljstvo ter druge oblike neformalnega in priložnostnega učenja prinašajo dopolnilno vrednost formalnemu izobraževanju. Kar zadeva izvajanje, bi se z združitvijo logike ukrepanja na teh področjih (ki jih v glavnem pokrivata programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota) znatno racionaliziralo in poenostavilo financiranje Unije, kar bi privedlo do večje učinkovitosti, ekonomije obsega in zmanjšanja upravnega bremena.

Novi instrument bo temeljil na uspehu sedanjih programov in najboljših praksah sedanjega večletnega finančnega okvira, kot to potrjujejo ocene. Bolje bo obravnaval transnacionalne in skupne izzive, zapolnjeval vrzeli v financiranju na ravni držav članic ter povečal skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami, hkrati pa krepil sinergije, učinkovitost in uspešnost ter zmanjševal prekrivanja.

Na podlagi smernic za boljše pravno urejanje je bilo to poročilo o oceni učinka predloženo v pregled kakovosti Odboru za regulativni nadzor. Odbor za regulativni nadzor je 13. junija 2025 podal mnenje o oceni učinka. Navedel je vrsto pripomb in priporočil glede obsega, opredelitve težav in uporabe vrednotenj, intervencijske logike in ciljev, primerjave možnosti ter analize stroškov in koristi, upravljanja, skladnosti ter prihodnjega spremljanja in vrednotenja. Ocena učinka, ki spremlja ta zakonodajni predlog, je bila pregledana v skladu s pripombami odbora.

•Poenostavitev

S predlogom se uvaja več poenostavitev.

Za posameznike, zlasti mlade

Z razširitvijo področja uporabe ter vključitvijo prostovoljstva in solidarnostnih projektov bo pobuda združila vse priložnosti EU za mlade v enem programu. Predlog bo tako zagotovil enotno vstopno točko do možnosti financiranja EU za mlade in za tiste, ki z njimi delajo po vsej Uniji in v tujini, ter jim tako olajšal dostop do teh možnosti.

Za vložnike in upravičence

Cilj predloga je povečati skladnost in racionalizirati strukturo programa z združevanjem ukrepov za sodelovanje in podporo politikam, prerazporejanjem ukrepov (na primer z združevanjem vseh priložnosti za sodelovanje organizacij ali z združitvijo podpore platformam z drugimi orodji in ukrepi za podporo razvoju politik in izvajanju programa) ter odstranitvijo nepotrebnih poglavij po posameznih področjih. Ukrepi, ki imajo podobne cilje in se prekrivajo, bodo združeni (npr. učna mobilnost za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju). Zagotovili bodo jasnost glede ponujenih možnosti financiranja Unije, kar bo potencialnim vložnikom olajšalo iskanje in prepoznavanje ustreznih priložnosti zanje.

Poleg tega bo pobuda obravnavala ovire, s katerimi se soočajo lokalne, majhne ali prvič prijavljene organizacije, in povečala svoj doseg s spremembo načina upravljanja nekaterih ukrepov (npr. sedanjih ukrepov Jean Monnet na drugih področjih razen visokega šolstva in partnerstev za sodelovanje na področju športa). Uvedla bo tudi partnerstva za nepovratna sredstva zelo nizke vrednosti z močno zmanjšanim upravnim bremenom za vložnike.

Uporaba akreditacijskih sistemov bo organizacijam še naprej zagotavljala strukturiran okvir za stalno izboljševanje in poenostavljen dostop do financiranja, kar bo na koncu olajšalo dolgoročno načrtovanje, povečalo kakovost dejavnosti in okrepilo čezmejno sodelovanje. Čim bolj se bodo uporabljala poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. 

Poleg tega naj bi se poenostavili celotni postopki prijave in poročanja ter uskladila pravila, pri čemer se bo zagotovila sorazmernost med ravnjo nepovratnih sredstev in zahtevami. 

Za deležnike, ki izvajajo program (nacionalni organi, nacionalne agencije, Evropska komisija)

Z združitvijo dveh programov, ki delujeta s podobnimi procesi in se na več področjih podvajata (npr. program dela, spremljanje, komunikacija), v enoten okvir bo predlog omogočil znatno poenostavitev, kar bo privedlo do večje učinkovitosti, manjšega upravnega bremena in nižjih stroškov izvajanja. To bo omogočilo učinkovitejšo uporabo virov tako za Evropsko komisijo, države članice kot tudi za tretje države, ki zaprosijo za pridružitev programu (tj. izvajalske organe).

•Temeljne pravice

Predlog je v skladu z vrednotami Unije, določenimi v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, in jih spoštuje. Cilji predlagane pobude so tesno povezani s spodbujanjem temeljnih pravic in uporabo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kot je podrobno opisano v letnem poročilu o uporabi Listine o temeljnih pravicah za leto 2024 34 , program Erasmus+ za obdobje 2021–2027 prispeva k temeljnim pravicam na vseh svojih področjih. Podobno bo ta predlog prispeval k spodbujanju in varstvu pravic iz člena 8 (varstvo osebnih podatkov), člena 11 (svoboda izražanja in obveščanja), člena 13 (svoboda umetnosti in znanosti, vključno z akademsko svobodo), člena 14 (pravica do izobraževanja), člena 15 (svoboda izbire poklica in pravica do dela), členov 20 in 21 (enakost in prepoved diskriminacije), člena 22 (kulturna, verska in jezikovna raznolikost), člena 23 (enakost žensk in moških), člena 24 (pravice otroka), člena 26 (pravice invalidov), člena 31 (pošteni in pravični delovni pogoji), člena 33 (družinsko in poklicno življenje) in členov 39 do 46 (pravice državljanov) Listine. To se doseže predvsem s financiranjem projektov in pobud, ki prispevajo k praktični uporabi teh temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

glej Prilogo

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ta pobuda se bo spremljala prek skupnega okvira smotrnosti za proračun po letu 2027. V okviru smotrnosti sta predvidena poročilo o izvrševanju v fazi izvajanja programa ter naknadna ocena, ki se izvede v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Ocena bo izvedena v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje in bo temeljila na kazalnikih, ki so pomembni za cilje programa.

Komisija bo redno poročala Evropskemu parlamentu, Svetu in vsem drugim ustreznim institucijam EU.

Pomemben del programa se bo izvajal v okviru posrednega upravljanja, predvsem prek nacionalnih agencij. Preostali deli programa se bodo izvajali v okviru neposrednega upravljanja, večinoma s strani izvajalske agencije pod nadzorom služb Komisije, pristojnih za program. 

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Uredba opredeljuje določbe za program Erasmus+, ki zajema izobraževanje in usposabljanje, mladino in šport ter vključuje priložnosti, ki jih ponuja program Evropska solidarnostna enota, vključno z evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027, in tako ponuja celovit instrument EU za prispevanje k visokokakovostnemu vseživljenjskemu učenju, izboljšanju spretnosti in ključnih kompetenc za vse, za življenje in delo, hkrati pa spodbuja družbeno udejstvovanje in državljansko vzgojo, solidarnost in socialno vključenost. Program je ključni instrument za podporo izvajanju politik Unije na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Specifični cilji temeljijo na intervencijah.

V Poglavju I – Splošne določbe – predlagane uredbe so določeni predmet urejanja, opredelitev nekaterih pojmov za namene te uredbe ter splošni in specifični cilji programa.

Program je strukturiran okoli stebra priložnosti za učenje za vsakogar in stebra krepitve zmogljivosti, ki združuje sodelovanje med organizacijami in institucijami ter podporo razvoju politik, pri čemer zajema vsa področja izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa.

V Poglavju II – Področje intervencije – so opredeljene dejavnosti, predvidene za doseganje ciljev predlagane uredbe. V okviru priložnosti za učenje za vsakogar bo program podpiral učno mobilnost na vseh področjih in priložnosti za prostovoljstvo na področju mladine na eni strani ter priložnosti za razvoj talentov in odličnosti na drugi strani. Zajema tudi Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč. Ta sklop vključuje tudi novo vizijo razširitve mobilnosti, da se vsem mladim Evropejcem zagotovi možnost izkušnje v okviru programa Erasmus+ v zgodnejši starosti, ko se oblikujejo vrednote in stališča, ter nove priložnosti (štipendije Erasmus+), ki se uvajajo, da se študentom omogoči študij na strateških področjih izobraževanja, in obstoječe priložnosti, ki se zaradi skladnosti in jasnosti prenašajo v ta sklop, vključno s štipendijami Erasmus Mundus in ukrepi Jean Monnet na področju visokošolskega izobraževanja.

V Poglavju III – Vključevanje in raznolikost – je določeno, da se mora program osredotočiti na vključevanje in raznolikost ter na ukrepe in orodja za vključevanje več udeležencev z manj priložnostmi.

V Poglavju IV – Finančne določbe – je določen proračunski okvir programa za programsko obdobje in predvidene oblike financiranja Unije. Določeno je tudi, da bi se moral v okviru zunanjih instrumentov dodeliti dodaten finančni prispevek. V poglavju so opredeljene oblike in delovanje sinergij tudi z drugimi skladi in viri. Poleg tega so v tem poglavju določena tudi nekatera posebna pravila, ki se uporabljajo za neposredno in posredno upravljanje, na primer za dodeljevanje sredstev v okviru posrednega upravljanja.

V Poglavju V – Sodelovanje v programu – so določena merila za sodelujoče države. Navedene so tretje države, ki se lahko v celoti ali delno pridružijo programu, in pogoji, pod katerimi lahko sodelujejo. V poglavju je opredeljeno tudi, kateri subjekti so upravičeni do financiranja.

V Poglavju VI – Načrtovanje – je določeno, da se bo program izvajal s programi dela.

V Poglavju VII – Informiranje, komuniciranje in razširjanje informacij – so določene zahteve za vse zadevne akterje glede razširjanja informacij, oglaševanja in spremljanja v zvezi z vsemi ukrepi, ki jih program podpira.

Poglavje VIII – Sistem za upravljanje in revizijo – vsebuje določbe za vzpostavitev in delovanje izvajalskih organov programa. Kar zadeva upravljanje, je predlagani izvedbeni mehanizem kombinacija posrednega in neposrednega upravljanja. Kombinacija načinov upravljanja temelji na obstoječih strukturah sedanjega programa. Za upravljanje velike večine sredstev programa bodo pristojne nacionalne agencije. V poglavju je določen tudi potrebni nadzorni sistem, ki naj bi zagotovil, da se zaščita finančnih interesov Unije ustrezno upošteva pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v okviru te uredbe.

V Poglavju IX – Prehodne in končne določbe – so navedene potrebne določbe za zagotavljanje prehoda med programoma. Končne določbe določajo datum začetka veljavnosti predlagane uredbe, ki bo v celoti zavezujoča in se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah.



2025/0222 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Erasmus+ za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165(4), 166(4) in 214(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 35 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 36 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija mora že od zgodnjega otroštva svoje državljane podpirati in jih opremiti z znanjem, spretnostmi in kompetencami, potrebnimi za uspešno učenje, delo in življenje. Da bi to omogočila, Unija potrebuje uspešne, prožne, inovativne in vključujoče sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki lahko razvijajo, privabljajo in zadržujejo talente, sledijo hitrosti in obsegu sedanjih družbenih, digitalnih, okoljskih in gospodarskih preobrazb, se odzivajo na demografske izzive ter potrebe družbe in gospodarstva po spretnostih, premostijo vrzeli v spretnostih ter zadovoljujejo potrebe industrije v ključnih sektorjih.

(2)Unija je skupnost vrednot, ki so zakoreninjene v evropski zgodovini in identiteti ter zapisane v Pogodbi o EU. Razumevanje teh vrednot, vključno s temeljnimi pravicami in demokracijo, je bistvena življenjska veščina in ključ do sodelovanja v politični razpravi in odločanju. Dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, mladih in športa pomagajo državljanom pridobiti spretnosti ter kompetence za uspešno, dejavno in smiselno sodelovanje v demokratičnem življenju in družbi na splošno ter pomagajo ljudem pri povezovanju na podlagi skupnih vrednot in njihovi zaščiti.

(3)Unija temelji na solidarnosti, tako med državljani kot med državami članicami. Ta univerzalna vrednota usmerja ukrepe Unije in zagotavlja enotnost, potrebno za reševanje družbenih izzivov, s katerimi so se posamezniki pripravljeni spopadati v praksi, zlasti s prostovoljstvom.

(4)Bistveno je, da imajo vsi ljudje, ne glede na osebno, socialno, ekonomsko ali kulturno ozadje, možnost sodelovati v izkušnji mobilnosti v tujini že v zgodnjem obdobju, ko se oblikujejo vrednote in stališča ter so posamezniki najbolj dovzetni za nove izkušnje in vplive. Zgodnja izpostavljenost različnim okoljem, kulturam, jezikom in načinom življenja lahko pomaga razbijati stereotipe, spodbujati medkulturno razumevanje ter vcepljati vrednote spoštovanja, strpnosti in solidarnosti, s čimer prispeva k bolj enotni in skladni Evropi.

(5)Za oblikovanje vključujočih, povezanih in odpornih družb ter ohranjanje konkurenčnosti Unije je treba vlagati v priložnosti za učenje za vsakogar, ne glede na ozadje in sredstva, v sodelovanje med državami članicami in organizacijami, dejavnimi na tem področju, ter v razvoj inovativnih politik na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. Tako vlaganje prispeva tudi h krepitvi evropske identitete, temeljnih pravic in vrednot ter k bolj demokratični Uniji.

(6)V skladu s strategijo EU za Unijo pripravljenosti 37 je treba pripravljenost, odpornost, udeležbo v demokratičnem življenju in državljansko udejstvovanje spodbujati s pristopom od spodaj navzgor ter spodbujati organizacije in institucije, da imajo ključno vlogo pri spodbujanju digitalne in medijske pismenosti ter kritičnega razmišljanja, spodbujanju državljanskega udejstvovanja ter učenju o demokraciji in državljanstvu. Ljudje in skupnosti po vsej EU se morajo dejavno vključevati v preprečevanje kriz in biti dovolj pripravljeni, da se nanje odzovejo.

(7)Skupna področja ukrepanja in cilji programov Evropska solidarnostna enota in Erasmus+ za obdobje 2021–2027 poudarjajo potencial za okrepljeno sinergijo in regulativno skladnost. Združevanje vseh priložnosti za učno mobilnost, prostovoljstvo, sodelovanje in aktivno državljanstvo zagotavlja enotno vstopno točko za vse priložnosti, ki jih Unija ponuja mladim in organizacijam, dejavnim na področju mladine, kar omogoča bolj usklajen in učinkovit pristop ter lažji dostop za potencialne udeležence in upravičence.

(8)Zato je treba vzpostaviti Erasmus+ za obdobje 2028–2034, program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (v nadaljnjem besedilu: program), ki bo nasledil programa Erasmus+ 38 in Evropska solidarnostna enota 39 za obdobje 2021–2027 in ki zajema ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa ter vzpostavlja Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč.

(9)Izkušnje v hitro spreminjajočem se gospodarskem, socialnem in geopolitičnem okolju kažejo potrebo po prožnejšem večletnem finančnem okviru in programih porabe Unije. V ta namen in v skladu s cilji programa Erasmus+ bi bilo treba pri financiranju ustrezno upoštevati spreminjajoče se potrebe politike in prednostne naloge Unije, kot so opredeljene v ustreznih dokumentih, ki jih objavi Komisija, sklepih Sveta in resolucijah Evropskega parlamenta, hkrati pa zagotoviti zadostno predvidljivost za izvrševanje proračuna.

(10)Program bi moral podpirati izvajanje Unije spretnosti 40 ter splošne strateške okvire za politično sodelovanje Unije na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s programi politike za šolsko izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje ter učenje odraslih, tudi z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, da se državljanom omogoči razvoj kompetenc in spretnosti v vseh življenjskih obdobjih za uspeh v družbi.

(11)V skladu s strategijo EU za mlade 41 , evropsko agendo za mladinsko delo 42 in sporočilom iz leta 2024 o zapuščini evropskega leta mladih 2022 43 bi moral program podpirati smiselno udeležbo mladih in mladinskih organizacij pri odločanju in oblikovanju politik, vključevanje mladih v vsa področja politik, potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, visokokakovostno mladinsko delo ter razvoj kompetenc mladinskih delavcev. Program bo še naprej podpiral vse mlade pri udeležbi v učni in neformalni učni mobilnosti, vključno z mladinskimi izmenjavami in dejavnostmi participacije mladih, z namenom pritegniti in opolnomočiti mlade za pridobivanje in razvoj kompetenc za življenje in njihovo poklicno prihodnost, da postanejo aktivni državljani in sodelujejo v gospodarskem, družbenem, kulturnem, demokratičnem in političnem življenju, ter jih povezati z evropskim projektom in prispevati k oblikovanju vključujoče, konkurenčne in odporne Unije.

(12)Program bi moral podpirati udeležbo v športu in telesni dejavnosti za vsakogar, v skladu z delovnim načrtom EU za šport za obdobje 2024–2027 44 . Zato se je treba osredotočiti zlasti na množični šport, pri čemer je treba upoštevati pomembno vlogo, ki jo ima šport pri spodbujanju zdravega načina življenja, medosebnih odnosov, socialnega vključevanja in enakosti ter oblikovanju kohezivnih skupnosti.

(13)Digitalna preobrazba je spremenila družbo in gospodarstvo ter vse bolj vpliva na vsakdanje življenje, hkrati pa je pokazala potrebo po višji stopnji digitalne pripravljenosti in zmogljivosti izobraževanja in usposabljanja ter nujno potrebo po razvoju digitalnih spretnosti vseh v Uniji.

(14)Formalno, neformalno in priložnostno učenje imajo ključno vlogo pri obravnavanju podnebnih sprememb, ozaveščanju ter razvijanju spretnosti in ključnih kompetenc, potrebnih za spremembo osebnega vedenja. Program bo pomagal opolnomočiti ljudi za delovanje v njihovih skupnostih ter razvijanje potrebnih znanj in spretnosti za uspešen čisti prehod v skladu z dogovorom o čisti industriji.

(15)Mednarodna razsežnost programa bi morala na podlagi izkušenj s predhodnimi programi ponuditi več priložnosti za učno mobilnost, sodelovanje in dialog o politikah s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, tudi z namenom prispevati h konkurenčnosti Unije, ob hkratnem zagotavljanju zaščite interesov gospodarske varnosti Unije. Za povečanje učinka teh dejavnosti je pomembno okrepiti sinergije med programom in instrumentom Globalna Evropa, pri čemer je treba upoštevati širitev Unije, strategijo Global Gateway ter okvire politik na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa.  

(16)Program bi moral države kandidatke in potencialne kandidatke približati njihovemu cilju pristopa k Uniji. Program bi moral spodbujati stabilnost, partnerstva ter razvoj spretnosti z državami v razširjenem sosedstvu, tudi s krepitvijo vezi s sredozemsko regijo. Program bi moral s sodelovanjem z drugimi državami po vsem svetu pritegniti talente z vsega sveta ter oblikovati partnerstva, zlasti za spodbujanje konkurenčnosti Unije. Program bi moral podpirati države pri posodabljanju njihovih institucij in organizacij ter na splošno pri izboljšanju kakovosti in vključevalnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa prek mednarodnih partnerstev.

(17)Izvajanje programa bi moralo temeljiti na načelih in vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in solidarnosti, kot so določeni v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in navedeni v preambuli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato je bistveno, da vse strani, vključene v program, spoštujejo ta načela in vrednote. Program bi moral spoštovati tudi načela iz smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic iz leta 2017 in člena 9 Konvencije ZN o pravicah invalidov ter strategije Unije za enakost.

(18)Program bi moral spodbujati udejstvovanje, zlasti mladih, v demokratičnem življenju Evrope, med drugim s podpiranjem dejavnosti, ki prispevajo k državljanski vzgoji, razvijanju spretnosti, potrebnih za državljansko udejstvovanje, ter jim omogočajo vključevanje in jih učijo udejstvovanja v civilni družbi, s čimer se povečuje ozaveščenost o skupnih evropskih vrednotah, vključno s temeljnimi pravicami, olajšuje interakcija z nosilci odločanja na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter prispeva k procesu evropske integracije. Program bi moral podpirati tudi ustvarjanje priložnosti in mehanizmov za smiselno udeležbo mladih.

(19)Program bi moral mladim in organizacijam ponuditi dostopne, vključujoče in varne priložnosti za izkazovanje solidarnosti, jim pomagati pri podpori skupnosti in reševanju družbenih izzivov, hkrati pa jim omogočiti pridobivanje dragocenih izkušenj in spretnosti za njihovo osebno rast in zaposljivost.

(20)Prostovoljstvo znotraj in zunaj Unije pomeni bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki mladim omogoča, da pokažejo solidarnost in sodelujejo v dejavnostih, ki prispevajo k reševanju družbenih in humanitarnih izzivov, hkrati pa krepi njihov osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj, aktivno državljanstvo, državljansko udeležbo in zaposljivost. Program bi zato moral podpirati tudi prostovoljske ukrepe iz programa Evropska solidarnostna enota, vključno z Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč. Ti ukrepi so bili v programskem obdobju 2021–2027 zajeti v programu Evropska solidarnostna enota.

(21)Zaradi večjega spodbujanja solidarnosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja med evropskimi državljani je treba razviti solidarnost držav članic in tretjih držav, pridruženih programu, s tretjimi državami, ki niso pridružene in so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč bi morala prispevati k usklajenemu odzivu Unije, ki temelji na potrebah, in se bo izvajala v skladu s pravili in postopki iz te uredbe.

(22)Mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, bi morali še naprej dobiti priložnost za prvo izkušnjo potovanja po Evropi v okviru dejavnosti priložnostnega in neformalnega učenja, katere cilj je krepitev njihovega občutka pripadnosti Uniji in omogočanje odkrivanja njene kulturne in jezikovne raznolikosti.

(23)Na področju športa bi moral program s priložnostmi za mobilnost in krepitvijo zmogljivosti, vključno s sodelovanjem, spodbujati skupne evropske vrednote, prostovoljstvo ter inovacije in razvoj spretnosti v športu in prek njega. Program bi moral spodbujati tudi dobro upravljanje, varnost in integriteto v športu, športno diplomacijo, podpirati množične športne organizacije ter mladim po vsej Evropi ponuditi priložnost za sodelovanje v čezmejnih športnih pobudah, s čimer bi spodbujal osebno rast, kulturno izmenjavo, solidarnost in udejstvovanje v skupnosti.

(24)Program bistveno prispeva k Uniji spretnosti in evropskemu izobraževalnemu prostoru, saj postavlja temelje za oblikovanje spretnosti in kompetenc skozi vse življenje ter zagotavlja resničen skupni prostor za kakovostno čezmejno izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Unija spretnosti si prizadeva okrepiti prizadevanja za doseganje visokokakovostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja z zagotavljanjem temeljnih in naprednih spretnosti, omogočanjem ljudem, da redno posodabljajo in pridobivajo nove ter v prihodnost usmerjene spretnosti, olajšanjem kroženja spretnosti in zaposlovanja v podjetjih po vsej EU ter privabljanjem, razvojem in ohranjanjem vrhunskih talentov v Evropi. V skladu z Unijo spretnosti bi moral program odražati tudi pomen podjetniškega izobraževanja in finančne pismenosti.

(25)Pomembno je spodbujati in razširjati dostop do učenja, poučevanja in raziskovanja o EU, vrednotah in državljanstvu. Krepitev evropskega občutka pripadnosti in zavezanosti je še posebej pomembna glede na izzive, s katerimi se danes sooča Unija. Program bi moral še naprej prispevati k učenju o temah evropskega povezovanja, vključno s prihodnjimi izzivi in priložnostmi za Unijo, ter spodbujati razpravo o teh temah in razvoj odličnosti v študijah evropskega povezovanja.

(26)Učenje jezikov prispeva k vzajemnemu razumevanju med ljudmi in kulturami ter spodbuja mobilnost v Uniji in zunaj nje, saj so jezikovne kompetence bistvene življenjske in zaposlitvene spretnosti. Zato bi moral program okrepiti učenje jezikov, vključno z nacionalnimi znakovnimi jeziki, kadar je to ustrezno. Za zagotovitev širokega in vključujočega dostopa do programa je pomembno, da je večjezičnost eno od ključnih načel pri izvajanju programa.

(27)Evropa se sooča z vse večjim izzivom pri zadovoljevanju povpraševanja po usposobljenih talentih v strateških in razvijajočih se sektorjih, kot so čiste in krožne tehnologije, promet, energija, odpornost v zvezi z vodo, zdravstvo, digitalne tehnologije, vesoljska industrija in obramba. Za obravnavo te ključne potrebe je bistveno razvijati, privabljati in zadržati nadarjene posameznike na teh področjih. V skladu z Unijo znanj in spretnosti bi moral program med drugim podpirati študente EU pri študiju v takih ključnih sektorjih ter privabljati vrhunske talente v Evropo s povečanjem privlačnosti izobraževanja in usposabljanja ter nudenjem štipendij študentom, tudi prek štipendij Erasmus Mundus. To bi prispevalo k zadovoljevanju potreb po spretnostih na trgu dela, tudi v sektorjih, kjer močno primanjkuje osebja.

(28)Sodelovanje omogoča izmenjavo praks in krepitev zmogljivosti ter tako vodi do boljših rezultatov in uspešnosti ter do večje učinkovitosti z združevanjem virov in znanja. Program bi zato moral podpirati ukrepe za krepitev zmogljivosti, ki izboljšujejo sodelovanje na različnih ravneh med institucijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. S tem se priznava temeljna vloga institucij in organizacij pri zagotavljanju znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih posamezniki potrebujejo v spreminjajočem se svetu, ter pomaga institucijam in organizacijam, ki so dejavne na tem področju, ustrezno izkoristiti njihov potencial za inovativnost, ustvarjalnost in podjetnost, zlasti v digitalnem gospodarstvu.

(29)Program bi moral podpirati dolgoročno strateško sodelovanje na institucionalni ravni za krepitev odličnosti, konkurenčnosti in privlačnosti ter ustvarjanje trajnostne in sistemske preobrazbe organizacij in institucij na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa v skladu s prednostnimi nalogami EU, tudi z delovanjem kot testno okolje za inovativne instrumente izobraževanja, usposabljanja in razvoja spretnosti ter s spodbujanjem sodelovanja s podjetji in industrijo. Program bi moral še naprej podpirati delo ustanov za izobraževanje in usposabljanje ter držav članic pri odpravljanju preostalih ovir za transnacionalno sodelovanje in povečevanju ponudbe skupnih transnacionalnih študijskih programov, s čimer bi prispeval k skupni evropski diplomi 45 .

(30)Program bi moral podpirati temeljno izobraževalno poslanstvo zavezništev evropskih univerz, da se omogoči učinkovitejše doseganje sistemskega učinka z dolgoročnimi ukrepi na ravni Unije, zlasti za krepitev odličnosti, zmanjšanje razdrobljenosti in povečanje privlačnosti in vključevalnosti visokošolskih sistemov v EU, razvoj inovativnih instrumentov za povečanje kakovosti učenja in poučevanja, razvoj v prihodnost usmerjenih spretnosti in kompetenc (kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost, trajnostnost, STEM), vključno s sektorji, ki so že opredeljeni v Uniji spretnosti, z ustreznimi učnimi načrti, ki bodo kos izzivom prihodnosti, pedagoškimi inovacijami, skupnimi diplomami, vseživljenjskim učenjem, mikrodokazili, da bi negovali in privabljali talente ter olajšali transnacionalno sodelovanje v izobraževanju, vključno s podjetji in industrijo.

(31)Program bi moral v skladu z ustreznimi okviri in orodji Unije prispevati k razvoju in kroženju spretnosti, vključno z vzpostavitvijo programa podpore za temeljne spretnosti ter spodbujanjem zagotavljanja kakovosti, preglednosti, priznavanja spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, njihove digitalizacije ter potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, upravljanja ter usmerjanja spretnosti. V zvezi s tem bi moral program zagotoviti tudi podporo kontaktnim točkam in mrežam na nacionalni in evropski ravni, ki omogočajo vseevropske in širše izmenjave ter razvoj prožnih učnih poti med različnimi področji izobraževanja in usposabljanja ter mladine, pa tudi med formalnimi in neformalnimi okviri, tudi s podporo ekosistemom mikrodokazil.

(32)Uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju izvedbe izobraževanja in usposabljanja ter mladinske politike v Evropi in drugod. Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih dejavnosti bi program moral podpreti bolj sistematično in usklajeno uporabo spletnih platform. Prav tako bi moral olajšati in podpirati procese mobilnosti z digitalizacijo.

(33)Program bi moral biti zasnovan tako, da bi spodbujal vključevanje, raznolikost in enake možnosti z razširitvijo dostopa do mobilnosti, prostovoljstva in učenja po vsej Uniji in zunaj nje, s čimer bi vsem ljudem omogočil, da v celoti izkoristijo preobrazbeno izkušnjo.

(34)Program bi moral zagotoviti sklop ukrepov za olajšanje in povečanje dostopa za osebe z manj priložnostmi, za odpravo ovir, ki bi lahko preprečile tak dostop, vključno s finančnimi, ter služiti kot podlaga za nadaljnje smernice za izvajanje. Ti ukrepi med drugim vključujejo ciljno usmerjeno finančno podporo, dostopne oblike učenja, stanovanjsko podporo, pripravljalne dejavnosti in podporo za udeležence z manj priložnostmi pred njihovo udeležbo v programih, med njo in po njej, uporabniku prijazne in dostopne dokumente, ki so na voljo v različnih jezikih, podporne dejavnosti za osebje, ki se ukvarja posebej z vključevanjem in raznolikostjo v organizacijah, ter dejavnosti ozaveščanja med potencialnimi udeleženci z manj priložnostmi, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih. Poleg tega bi moral program omogočati, da se v postopku dodelitve nepovratnih sredstev da prednost kakovostnim projektom, ki dejavno obravnavajo vključevanje in udeležbo udeležencev z manj priložnostmi.

(35)Da bi bil program dostopnejši za nove organizacije in organizacije z manjšo upravno zmogljivostjo ter bolj obvladljiv za upravičence, bi moral okrepiti ukrepe za poenostavitev postopkov v vseh fazah.

Ta uredba določa okvirna finančna sredstva za program. Za namene te uredbe se tekoče cene izračunajo z uporabo fiksnega deflatorja v višini 2 %.

(37)Glede na raznolikost področij, ki jih zajema program, je treba ohraniti ambicijo, da področje mladine in športa pomembno prispeva k ciljem programa in doseže njegove ciljne skupine.

(38)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 46 . Ta določa pravila o oblikovanju in izvrševanju splošnega proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, nefinančnih donacijah, javnem naročanju, posrednem upravljanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih in zaščiti finančnih interesov Unije.

(39)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 47 , Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 48 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 49 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 50 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 51 . V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(40)Za poenostavitev zahtev za upravičence bi bilo treba čim bolj uporabljati poenostavljene možnosti obračunavanja stroškov v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto in pavšalnih stopenj. Pri poenostavljenih možnostih obračunavanja stroškov za podporo učni mobilnosti v okviru programa bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. V skladu z nacionalnim pravom bi bilo treba države članice spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov; nepovratna sredstva, ki jih javni ali zasebni pravni subjekti dodelijo posameznikom, bi morala biti obravnavana na enak način.

(41)Primerno je zagotoviti, da se programa za obdobje 2021–2027 pravilno zaključita, zlasti glede nadaljevanja večletnih ureditev za njuno upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2028 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki v okviru programov za obdobje 2021–2027 niso bili dokončani do 31. decembra 2027.

(42)V skladu s členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi moral program upoštevati poseben položaj najbolj oddaljenih regij, navedenih v tem členu, vključno z ukrepi za olajšanje njihove udeležbe v programu.

(43)Na podlagi člena 85(1) Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 52 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v okviru programa v skladu s pravili in cilji ter vsemi posebnimi dogovori, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(44)Program naj bi se izvajal v skladu z Uredbo (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o smotrnosti], ki določa pravila za spremljanje odhodkov in okvir smotrnosti za proračun, vključno s pravili za zagotavljanje enotne uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, iz člena 33(2), točka (d), Uredbe (EU) 2024/2509 in načela enakosti spolov iz člena 33(2), točka (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, pravili za spremljanje in poročanje o smotrnosti programov in dejavnosti Unije, pravili za vzpostavitev portala Unije za financiranje, pravili za ocenjevanje programov ter drugimi horizontalnimi določbami, ki se uporabljajo za vse programe Unije, kot so določbe o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti. 

(45)Da bi optimizirali dodano vrednost, povečali obseg in učinek naložb, bi si bilo treba prizadevati zlasti za sinergije med programom in drugimi instrumenti financiranja Unije, med drugim z omogočitvenimi mehanizmi. Program bi si moral prizadevati tudi za sinergije, ki krepijo sodelovanje med izobraževanjem in zasebnim sektorjem.

(46)Program bi moral omogočati polno in delno pridružitev tretjih držav. Program bi moral podpirati tudi sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu, kadar so te države opredeljene v programu dela, njihovo sodelovanje prispeva k doseganju ciljev programa in je bistveno za izvajanje ukrepa.

(47)Na lokalni in nacionalni ter ravni Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno in vključujoče ozaveščanje ter obveščanje o priložnostih, ki jih podpira program, in pri tem upoštevati glavne ciljne skupine programa, po potrebi pa tudi raznovrstne druge ciljne skupine. Poleg tega bi morali Komisija in izvajalski organi olajšati izmenjavo dobrih praks in projektnih rezultatov ter pridobiti povratne informacije o programu.

(48)Program bi moral izkoristiti potencial nekdanjih udeležencev programa Erasmus+ in podpreti povezane dejavnosti, tako da bi jih spodbujal k promoviranju programa.

(49)Sprejeti bi bilo treba ukrepe za racionalizacijo upravljanja programa in doseganje ekonomije obsega, tudi z omejevanjem in zmanjševanjem števila nacionalnih agencij.

(50)Uredbi (EU) 2021/817 53 in (EU) 2021/888 54 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2028.

(51)Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo, da se izvajanje začne z začetkom večletnega finančnega okvira 2028–2034, bi morala ta uredba začeti veljati in se uporabljati od 1. januarja 2028 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Erasmus+, program Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (v nadaljnjem besedilu: program), in določa cilje programa, njegov proračun za obdobje 2028–2034, oblike financiranja Unije ter pravila za zagotavljanje takega financiranja. S to uredbo se ustanavlja tudi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„učeči se odrasli“ pomeni osebo, ki je opustila ali končala začetno izobraževanje in usposabljanje ter se udeležuje formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja, vključno z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(2)„učenje odraslih“ pomeni vsako obliko formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja za odrasle, ki zajema priložnosti za razvoj spretnosti, izpopolnjevanje in preusposabljanje za konkurenčnost, krepitev socialne kohezije ter podporo aktivni udeležbi v družbi;

(3)„množični šport“ pomeni fizične prostočasne dejavnosti, ki jih ljudje vseh starosti izvajajo redno na neprofesionalni ravni zaradi zdravja ali v izobraževalne ali socialne namene;

(4)„visokošolska ustanova“ pomeni ustanovo, ki v skladu z regionalnim, nacionalnim ali mednarodnim pravom ali prakso omogoča pridobitev diplom zagotovljene kakovosti ali drugih priznanih kvalifikacij na terciarni ravni, ne glede na to, kako se taka ustanova imenuje, ali drugo primerljivo ustanovo na terciarni ravni, ki jo nacionalni/regionalni organi ali Evropska komisija štejejo za upravičeno do sodelovanja v programu na njihovih ozemljih;

(5)„visokošolski študent“ pomeni osebo, vpisano na visokošolsko ustanovo, vključno v kratki cikel, dodiplomsko, magistrsko ali doktorsko stopnjo ali enakovredno stopnjo; ali osebo, ki je nedavno zaključila študij na taki ustanovi;

(6)„Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč“ se nanaša na prostovoljske dejavnosti, ki podpirajo operacije dolgoročne humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja v obdobju po krizi v tretjih državah, ki niso pridružene programu, so namenjene zagotavljanju pomoči na podlagi potreb za preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje trajnega človeškega dostojanstva v primeru kriz, in vključujejo ukrepe, ki so namenjeni krepitvi pripravljenosti na nesreče in zmanjševanju tveganja nesreč, povezovanju pomoči, obnove in razvoja ter prispevanju h krepitvi odpornosti in zmogljivosti ranljivih skupnosti ali skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, za spopadanje s krizami ter okrevanje po njih;

(7)„priložnostno učenje“ pomeni učenje, ki je posledica vsakodnevnih dejavnosti in izkušenj ter ni organizirano ali strukturirano v smislu ciljev, časa ali podpore pri učenju; z vidika učenca je to učenje lahko nenamerno;

(8)„skupni študijski program“ pomeni program, ki ga skupaj koordinirajo različne visokošolske ustanove iz dveh ali več držav in ki vodi do podelitve skupne diplome;

(9)„vseživljenjsko učenje“ pomeni učenje v vseh oblikah, in sicer formalno, neformalno ali priložnostno, ki poteka v vseh življenjskih obdobjih in katerega posledica je izboljšanje ali posodobitev znanja, spretnosti, kompetenc in odnosov, med drugim prek mikrodokazil ali udeležbe v družbi z osebnega, državljanskega, kulturnega, socialnega ali zaposlitvenega vidika, kot je svetovanje in usmerjanje; vključuje predšolsko vzgojo in varstvo, splošno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje, terciarno izobraževanje, učenje odraslih, mladinsko delo in druge kontekste izobraževanja zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja ter običajno spodbuja medsektorsko sodelovanje in prožnejše učne poti;

(10)„učna mobilnost“ pomeni fizično selitev v državo, ki ni država prebivališča, zaradi študija, usposabljanja, poučevanja ali neformalnega oziroma priložnostnega učenja;

(11)„neformalno učenje“ pomeni učenje, ki se izvaja zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja prek načrtovanih dejavnosti v smislu učnih ciljev in časa učenja, pri katerem je zagotovljena določena oblika učne podpore;

(12)„osebe z manj priložnostmi“ pomeni osebe, ki se zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi svojega migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost ali učne težave, ali iz katerih koli drugih razlogov, vključno s tistimi, ki lahko pomenijo diskriminacijo iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo dejanski dostop do priložnosti v okviru Programa;

(13)„učenec oziroma dijak“ pomeni osebo, ki je v učne namene vpisana v institucijo za splošno izobraževanje na kateri koli ravni od predšolske vzgoje in varstva do višjega sekundarnega izobraževanja ali ki se šola zunaj institucionalnega okolja, ki jo pristojni organi štejejo za upravičeno, da kot učenec oziroma dijak sodeluje v programu na njihovih ozemljih;

(14)„osebje“ pomeni osebe, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodelujejo v izobraževanju, usposabljanju ali neformalnem in priložnostnem učenju na vseh stopnjah, vključno s športom; vključuje akademsko osebje, učitelje, trenerje, vodstvene delavce šol, mladinske delavce, športno osebje, osebje za vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu, neizobraževalno osebje in druge strokovne delavce, ki redno sodelujejo pri spodbujanju učenja;

(15)„tretja država“ pomeni državo, ki ni država članica EU;

(16)„učeči se v poklicnem izobraževanju in usposabljanju“ pomeni osebo, vpisano v program začetnega ali nadaljevalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja na kateri koli stopnji od sekundarne do postsekundarne, ali osebo, ki je nedavno zaključila tak program ali je v njem pridobila izobrazbo;

(17)„prostovoljstvo“ pomeni neplačano dejavnost, ki obravnava družbene ali humanitarne izzive in ima močno izobraževalno komponento;

(18)„mladi“ na področju mladine pomeni posameznike, stare od 13 do 30 let;

(19)„mladinski delavec“ pomeni osebo, ki bodisi poklicno bodisi prostovoljno sodeluje v neformalnem učenju in nudi podporo mladim pri njihovem osebnem družbeno-izobraževalnem in strokovnem razvoju ter pri razvoju njihovih kompetenc; vključuje osebe, ki načrtujejo, usmerjajo, usklajujejo in izvajajo dejavnosti na področju mladine.


Člen 3

Cilji programa

1.Splošni cilj programa je prispevati k odporni, konkurenčni in povezani Evropi s spodbujanjem visokokakovostnega vseživljenjskega učenja, izboljšanjem spretnosti in kompetenc za življenje in delo za vsakogar ter krepitvi vrednot Unije, demokratične in družbene udeležbe, solidarnosti, socialne vključenosti in enakih možnosti v EU in zunaj nje. Program bo ključno orodje za oblikovanje Unije spretnosti, razvoj evropskega izobraževalnega prostora ter podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s sektorskimi programi, na katerih temelji to sodelovanje.

Program bo spodbujal sodelovanje na področju mladinske politike in nadalje razvijal evropsko razsežnost v športu. Cilj je spodbujati bolj vključujočo, povezano in odporno Evropo z opolnomočenjem mladih, krepitvijo vezi v skupnosti in spodbujanjem solidarnosti s smiselnim vključevanjem in sodelovanjem. Šport ima ključno vlogo kot gonilo socialne vključenosti, zdravja, izobraževanja in razvoja skupnosti. Cilj programa je z vlaganjem v mlade, prostovoljstvo in šport graditi močnejše in bolj povezane družbe, spodbujati državljansko in demokratično udejstvovanje ter prispevati k socialni koheziji na vseh ravneh.

2.Specifični cilji programa so:

(a)podpreti izboljšanje izobraževanja, spretnosti in kompetenc s posebnim upoštevanjem njihovega pomena za trg dela ter poklicni razvoj in osebno rast posameznika in njihov prispevek h konkurenčni, trajnostni in povezani družbi;

(b)spodbujati občutek evropske identitete in aktivnega državljanstva, okrepiti solidarnost in aktivno participacijo v družbi in demokraciji, spodbujati pozitiven družbeni vpliv, večjo odpornost in boljšo pripravljenost na predvidevanje tveganj različne narave, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje;

(c)spodbujati kakovost, vključevanje, pravičnost, trajnostnost, ustvarjalnost, inovativnost, odličnost in čezmejno sodelovanje ter okrepiti privlačnost in konkurenčnost Evrope na svetovni ravni na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa;

(d)vključiti in opolnomočiti mlade, da pridobijo in razvijejo poklicne in osebne kompetence ter da dejavno sodelujejo v družbi in demokraciji, in jih povezati z evropskim projektom;

(e)podpirati razvoj politik, vključno s kroženjem spretnosti, pospeševanjem reform in modernizacijo na ravni sistemov na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo učinkovitejši, odpornejši in bolj vključujoči;

(f)mladim zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih in humanitarnih dejavnostih, ki spodbujajo pozitivne družbene spremembe v Uniji in zunaj nje (slednje z ustanovitvijo Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč), pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter njihovo stalno udejstvovanje v vlogi aktivnih državljanov;

(g)spodbujati evropski model športa z vlaganjem v šport na lokalni ravni, zlasti v prostovoljne dejavnosti, zagotavljanjem dostopnosti, spodbujanjem udeležbe, zaščito integritete, podpiranjem dobrega upravljanja ter krepitvijo družbene, izobraževalne in skupnostne vloge športa z ukrepi, osredotočenimi na izgradnjo pravičnega, vključujočega in trajnostnega športnega sistema po vsej Evropi.

3.Cilji programa se uresničujejo z naslednjima stebroma, ki sta večinoma transnacionalna ali mednarodna:

(a)priložnosti za učenje za vsakogar;

(b)podpora za krepitev zmogljivosti.

POGLAVJE II

PODROČJE POSEGANJA

Oddelek 1

Priložnosti za učenje za vsakogar

Člen 4

Priložnosti za učno mobilnost in prostovoljstvo

1.Na področju izobraževanja in usposabljanja program podpira:

(a)učno mobilnost visokošolskih študentov in osebja;

(b)učno mobilnost učečih se in osebja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

(c)učno mobilnost učencev oziroma dijakov in osebja, vključno z osebjem za vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu;

(d)učno mobilnost učečih se odraslih in osebja v učenju odraslih.

1.Na področju mladine program podpira:

(a)učno mobilnost mladih, vključno s pobudo DiscoverEU, dejavnosti za spodbujanje participacije mladih in učno mobilnost mladinskih delavcev;

(b)prostovoljstvo v okviru evropske solidarnostne enote, vključno z Evropsko prostovoljsko enoto za humanitarno pomoč.

2.Na področju športa bo program podprl učno mobilnost športnikov in oseb, dejavnih v množičnem športu, ter učno mobilnost športnega osebja.

3.Učno mobilnost iz tega člena lahko spremljajo:

(a)podpora poučevanju in učenju o EU, vključno z evropsko integracijo, vrednotami in državljanstvom;

(b)ukrepi, kot so jezikovna podpora, pripravljalni obiski, usposabljanje in virtualno sodelovanje.

Člen 5

Priložnosti za razvoj talentov in odličnosti

Na področju izobraževanja in usposabljanja program podpira:

(a)štipendije Erasmus+ na strateških izobraževalnih področjih, vključno s skupnimi študijskimi programi;

(b)štipendije Erasmus Mundus;

(c)ukrepe Jean Monnet na področju terciarnega izobraževanja;

(d)podporo naslednjim institucijam Jean Monnet, ki uresničujejo cilje evropskega pomena: Evropskemu univerzitetnemu inštitutu v Firencah, vključno z njegovo Šolo za evropsko in nadnacionalno upravljanje, Evropski akademiji (v Bruggeu, vključno z njeno podružnico v Tirani in Natolinu); Evropskemu inštitutu za javno upravo v Maastrichtu, Akademiji za evropsko pravo v Trierju, Evropski agenciji za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami v Odenseju in Mednarodnemu centru za evropsko usposabljanje v Nici.

Oddelek 2

Podpora za krepitev zmogljivosti

Člen 6

Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Program podpira:

(a)partnerstva za sodelovanje, vključno z manjšimi partnerstvi za spodbujanje širšega in bolj vključujočega dostopa do programa;

(b)partnerstva za odličnost in inovacije, ki temeljijo na zavezništvih evropskih univerz, centrih poklicne odličnosti, evropskih učiteljskih akademijah, evropskih zavezništvih šol, skupnih študijskih programih, projektu evropska mladina skupaj in sodelovalnih zavezništvih za šport.

Člen 7

Podpora razvoju politik

Program podpira:

(a)eksperimentiranje, pripravo in izvajanje političnih programov in orodij Unije, ki zajemajo spretnosti, izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport 55 ; 

(b)izvajanje programa, vključno s sinergijami z drugimi politikami in programi Unije, spletnimi platformami, orodji za virtualno sodelovanje in orodji za olajšanje učne mobilnosti ter podporo zanje;

(c)razširjanje in obveščanje.

POGLAVJE III

VKLJUČEVANJE IN RAZNOLIKOST

Člen 8

Podporni ukrepi za vključevanje in raznolikost

1.Komisija, države članice in tretje države, pridružene programu, pri izvajanju te uredbe poskrbijo za vključujoč pristop pri vseh dejavnostih.

4.Komisija, države članice in tretje države, pridružene programu, sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbujanje vključevanja, raznolikosti in pravičnosti, solidarnosti ter enakih možnosti, zlasti za zagotovitev sodelovanja oseb z manj priložnostmi v programu.

5.Komisija podpira dostop do programa od zgodnjega otroštva in ne glede na socialno-ekonomsko ozadje. Da bi to dosegla, zagotovi ukrepe za lažje sodelovanje oseb z manj priložnostmi, po potrebi vključno z mehanizmi finančne podpore.

6.Komisija lahko prilagodi ali pooblasti nacionalne agencije iz člena 19, da na podlagi objektivnih meril prilagodijo mehanizme finančne podpore za izboljšanje dostopa za osebe z manj priložnostmi.

7.Stroški ukrepov za olajšanje ali podpiranje udeležbe oseb z manj priložnostmi ne upravičujejo zavrnitve vloge v okviru programa.

8.Nacionalne agencije iz člena 19 pripravijo ali po potrebi posodobijo nacionalne akcijske načrte za vključevanje in raznolikost, ki temeljijo na tem okviru ter pri katerih se posebej upoštevajo specifični izzivi pri dostopu do programov v nacionalnem kontekstu. Nacionalni načrti za vključevanje in raznolikost so sestavni del dokumentov načrtovanja nacionalnih agencij iz člena 19(2).

9.Komisija redno spremlja izvajanje ukrepov za vključevanje in raznolikost, vključno z nacionalnimi načrti za vključevanje in raznolikost.

POGLAVJE IV

FINANČNE DOLOČBE

Člen 9

Proračun

1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2028–2034 znašajo 40 827 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Poleg zneskov iz odstavka 1 tega člena in za spodbujanje mednarodne razsežnosti programa se zagotovi dodaten finančni prispevek na podlagi Uredbe (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [Globalna Evropa], da se podprejo ukrepi, ki se izvajajo in upravljajo v skladu s to uredbo. Tak prispevek je v skladu z enotnim programskim dokumentom, pripravljenim na podlagi Uredbe (EU) XXX [Globalna Evropa].

10.Odobritve se lahko knjižijo v proračun Unije po letu 2034, da se pokrijejo potrebni odhodki in omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do konca programa.

11.Finančna sredstva iz odstavka 1 in 2 tega člena in zneski dodatnih sredstev iz člena 10 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, posebni in korporativni informacijskotehnološki sistemi in platforme ter dejavnosti informiranja in komuniciranja, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke, povezane z zaposlenimi, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.

Člen 10

Dodatna sredstva

1.Države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani lahko zagotovijo dodatne finančne ali nefinančne prispevke za program. Dodatni finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a), (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

12.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo dajo na voljo za program. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno ali posredno v skladu s členom 62(1), točka (a) ali (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Dodajo se znesku iz člena 9(1). Uporabijo se v korist zadevne države članice. Kadar Komisija za dodatne zneske, ki so tako dani na voljo za program, ne sklene pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se lahko ustrezni zneski, za katere niso sklenjene obveznosti, na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov ali njihovih naslednikov.

Člen 11

Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek Unije iz drugega programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru tega programa. Za ustrezni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. Če prispevek Unije temelji na upravičenih stroških, kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

13.Postopki dodeljevanja v okviru programa se lahko izvedejo skupaj v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi (v nadaljnjem besedilu: partnerji v skupnem postopku dodeljevanja), če je zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije. Za take postopke se uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. V ta namen lahko partnerji v skupnem postopku dodeljevanja dajo sredstva na voljo programu v skladu s členom 10 ali pa se lahko pooblastijo za izvajanje postopka dodeljevanja, po potrebi v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V skupnih postopkih dodeljevanja lahko ocenjevalni odbor iz člena 153(3) Uredbe (EU, EURATOM) 2024/2509 sestavljajo tudi člani, ki so predstavniki partnerjev v navedenem postopku.

Člen 12

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), točka (c), navedene uredbe.

14.Sredstva, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja v državi članici, se dodelijo na podlagi:

(a)števila prebivalcev in življenjskih stroškov v zadevni državi članici;

(b)razdalje med glavnimi mesti držav članic;

(c)uspešnosti, izračunane na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov.

15.Komisija natančneje določi ta merila in metode za izračun za dodelitev sredstev v programih dela iz člena 15.

16.Financiranje Unije se lahko zagotovi v kateri koli obliki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti kot nepovratna sredstva, nagrade, javna naročila in nefinančne donacije.

17.Kadar se financiranje Unije zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, se financiranje zagotovi kot financiranje, ki ni povezano s stroški, ali po potrebi z uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Financiranje se lahko zagotovi v obliki povračila dejanskih upravičenih stroškov le, kadar ciljev ukrepa ni mogoče doseči drugače.

18.Za namene člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko komisijo za ocenjevanje delno ali v celoti sestavljajo neodvisni zunanji strokovnjaki.

19.Za javne pravne subjekte ter institucije in organizacije na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov, se šteje, da imajo potrebno finančno in operativno zmogljivost za izvajanje dejavnosti v okviru Programa. Od njih se ne zahteva predložitev nadaljnje dokumentacije za dokaz te zmogljivost.

POGLAVJE V

UDELEŽBA V PROGRAMU

Člen 13

Tretje države, pridružene programu

1.V programu lahko kot polno ali delno pridružene sodelujejo naslednje tretje države, in sicer v skladu s cilji iz člena 3 ter ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali v okviru teh sporazumov sprejetimi sklepi, ki se uporabljajo za:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter evropske mikrodržave;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke:

(c)države evropske sosedske politike;

(d)druge tretje države.

20.Sporazumi o pridružitvi za sodelovanje v programu:

(a)zagotavljajo pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programu;

(b)določajo pogoje za sodelovanje v programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov, sestavljenih iz operativnega prispevka in pristojbine za sodelovanje, za program in njegove splošne upravne stroške;

(c)na tretjo državo ne prenašajo nobenega pooblastila za odločanje v programu;

(d)jamčijo pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(e)po potrebi zagotavljajo zaščito interesov Unije v zvezi z varnostjo in javnim redom.

Za namene točke (d) tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki se zahtevajo na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 in (EU, Euratom) št. 883/2013, ter zagotovi, da so sklepi o izvršbi, ki nalagajo denarno obveznost na podlagi člena 299 PDEU, ter sodbe in sklepi Sodišča Evropske unije izvršilni naslov.

Člen 14

Upravičenost

1.Merila za upravičenost se za podporo doseganju ciljev iz člena 3 določijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509.

21.V postopkih dodeljevanja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja je lahko do financiranja Unije upravičen eden ali več naslednjih pravnih subjektov:

(a)subjekti s sedežem v državah članicah;

(b)subjekti s sedežem v pridruženi tretji državi;

(c)mednarodne organizacije;

(d)drugi subjekti s sedežem v nepridruženih tretjih državah, kadar je financiranje takih subjektov bistveno za izvajanje ukrepa in prispeva k ciljem iz člena 3.

22.Dodatno k členu 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko pridružene tretje države iz člena 13(1) po potrebi sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi. Pravila, ki se uporabljajo za države članice, se smiselno uporabljajo za sodelujoče pridružene tretje države.

23.Postopki dodeljevanja, ki vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije ali njenih držav članic, se omejijo v skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

24.V programu dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 ali dokumentih v zvezi s postopkom dodeljevanja se lahko podrobneje opredelijo merila za upravičenost iz te uredbe ali določijo dodatna merila za upravičenost za določene ukrepe.

POGLAVJE VI

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

Člen 15

Program dela

Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

POGLAVJE VII

KOMUNICIRANJE IN RAZŠIRJANJE INFORMACIJ

Člen 16

Informiranje, komuniciranje in razširjanje informacij

1.Nacionalne agencije iz člena 19 v sodelovanju s Komisijo razvijejo dosledno strategijo za učinkovito komuniciranje ter razširjanje in uporabo rezultatov dejavnosti, podprtih z ukrepi, ki jih upravljajo v okviru programa. Nacionalni organi iz člena 18 podpirajo nacionalne agencije pri izkoriščanju rezultatov projektov z velikim potencialom za učinek.

25.Nacionalne agencije iz člena 19 pomagajo Komisiji pri splošni nalogi razširjanja informacij o Programu, vključno z informacijami o ukrepih in dejavnostih, ki se upravljajo na nacionalni ravni in na ravni Unije, ter njegovih rezultatih. Nacionalne agencije obveščajo zadevne ciljne skupine o ukrepih in dejavnostih, ki se izvajajo v njihovih državah.

26.Ukrepi in dejavnosti iz odstavkov 1 in 2 se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o smotrnosti], ki določa pravila za spremljanje odhodkov in okvir smotrnosti za proračun, vključno s pravili, ki veljajo za vse programe Unije glede obveznosti informiranja, komuniciranja in zagotavljanja prepoznavnosti, zlasti obveznosti za upravičence in izvajalske partnerje.

POGLAVJE VIII

SISTEM ZA UPRAVLJANJE IN REVIZIJO

Člen 17

Ureditve za posredno upravljanje na nacionalni ravni

1.V skladu s tretjim pododstavkom člena 157(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 je za izvajanje programa v okviru posrednega upravljanja potrebno imenovanje nacionalnega organa in nacionalne agencije, kot je določeno v členih 18 in 19.

2.Nacionalni organ in nacionalna agencija se oba štejeta za izvajalska organa v skladu s točko (c) člena 62(1) finančne uredbe, v obsegu njune odgovornosti za naloge izvrševanja proračuna, kot je dogovorjeno s Komisijo, pri čemer nacionalni organ ohrani glavno odgovornost do Komisije za celotno izvajanje sredstev EU s strani nacionalne agencije, ki jo imenuje in nadzoruje, kot je navedeno v členu 18(10).

Člen 18

Nacionalni organ

1.Države članice in tretje države, pridružene programu, Komisijo prek svojega stalnega predstavništva ali misije pri Evropski uniji uradno obvestijo o subjektu javnega prava, ki je imenovan za nacionalni organ za namene te uredbe, ter o osebi ali osebah, ki so pravno pooblaščene, da delujejo v njegovem imenu.

27.Nacionalni organ imenuje nacionalno agencijo za čas trajanja programa in o tem obvesti Komisijo. Nacionalni organ za nacionalno agencijo ne imenuje ministrstva, nacionalna agencija pa je organizacijsko ločena od nacionalnega organa.

28.Nacionalni organ imenuje neodvisni revizijski organ iz člena 21.

29.Nacionalni organ Komisiji predloži ustrezno predhodno oceno, ki dokazuje, da nacionalna agencija izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 157(1) do (5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 ter zahteve Unije glede standardov notranje kontrole za nacionalne agencije in pravila za upravljanje sredstev programa.

Za potrebe prvega pododstavka se uporabljajo naslednje ureditve:

(a)za postopke, ki jih Komisija izrecno zahteva, vključno z lastnimi postopki in tistimi, določenimi v tej uredbi, se ne opravi predhodna ocena v skladu s točko b) člena 157(7) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509;

(b)za postopke, ki niso določeni v točki (a), nacionalni organ opravi predhodno oceno, ki temelji na njegovih lastnih kontrolah in revizijah ali na kontrolah in revizijah, ki jih opravi neodvisni revizijski organ;

(c)kadar je nacionalna agencija, imenovana za program, ista kot nacionalna agencija, imenovana v skladu z uredbama (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888, se obseg predhodne ocene omeji na zahteve, ki so nove, razen če ni utemeljeno drugače.

30.V primeru, da Komisija zavrne imenovanje nacionalne agencije na podlagi svoje presoje predhodne ocene ali da nacionalna agencija ne izpolnjuje minimalnih zahtev Komisije, nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo potrebni popravni ukrepi za zagotovitev skladnosti, ki jih mora odobriti Komisija, ali pa za nacionalno agencijo imenuje drug organ. V izjemnih primerih, ko nacionalna agencija preneha delovati ali obstajati in nacionalni organ sam izvaja naloge izvrševanja proračuna v skladu s to uredbo in ustreznimi sporazumi na njeni podlagi, je izvzet iz predhodne ocene.

31.Nacionalni organ zagotovi ustrezno sofinanciranje, ki je vsaj enakovredno prispevku iz člena 20(5), točka (b), za delovanje svoje nacionalne agencije, da se zagotovi upravljanje programa ob upoštevanju veljavnih pravil Unije.

32.Nacionalni organ zagotovi, da so imenovanja oseb, odgovornih za upravljanje nacionalne agencije, upravičena z naravo ukrepa, potekajo po poštenih in preglednih pravilih ter postopkih in ne povzročajo nasprotja interesov. V primeru resnih pomislekov glede skladnosti s temi načeli lahko Komisija zavrne predlagano imenovanje in od nacionalnega organa zahteva, da zagotovi ponovitev izbirnega postopka.

33.Nacionalni organ spremlja in nadzoruje naloge izvrševanja proračuna, ki so zaupane njegovi nacionalni agenciji. Preden sprejme kakršno koli odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na upravljanje in sredstva programa, se z njo posvetuje.

34.Nacionalni organ Komisiji vsako leto predloži poročilo o svojih dejavnostih spremljanja in nadzora ter po potrebi izjavo o nadaljnjih ukrepih glede morebitnih pripomb, ki jih Komisija izda kot odziv na tako poročilo.

35.Nacionalni organ prevzame in ohrani odgovornost za pravilno upravljanje finančnih sredstev Unije, ki jih Komisija prenese na nacionalno agencijo v okviru programa.

36.V primeru kakršnih koli nepravilnosti, malomarnosti ali goljufij, ki se lahko pripišejo nacionalni agenciji, ali resnih pomanjkljivosti, obveznosti ali nezadovoljive uspešnosti nacionalne agencije, kadar kateri koli od teh primerov privede do terjatev Komisije zoper nacionalno agencijo, nacionalni organ Komisiji povrne škodo in zneske za take zahtevke.

37.V okoliščinah iz odstavka 11 lahko nacionalni organ na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije nacionalni agenciji prekliče mandat. Če želi nacionalni organ nacionalni agenciji preklicati navedeni mandat iz katerega koli drugega utemeljenega razloga, o tem uradno obvesti Komisijo v razumnem roku pred predvidenim datumom prenehanja mandata. V takih primerih se nacionalni organ in Komisija formalno dogovorita o posebnih in časovno omejenih prehodnih ukrepih.

38.V primeru preklica iz odstavka 12 nacionalni organ izvede vse potrebne kontrole glede sredstev Unije, zaupanih nacionalni agenciji s preklicanim mandatom, in zagotovi, da se ta sredstva ter vsa dokumentacija in orodja za upravljanje, potrebna za upravljanje Programa, neovirano prenesejo na novo nacionalno agencijo. Nacionalni organ zagotovi nacionalni agenciji s preklicanim mandatom potrebno finančno podporo za nadaljevanje izpolnjevanja njenih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije do prenosa teh obveznosti na novo nacionalno agencijo. Če med preklicem tega mandata in imenovanjem nove nacionalne agencije, ki ga sprejme Komisija, obstaja prehodno obdobje, je nacionalni organ v tem obdobju odgovoren za vse obveznosti nacionalne agencije, kot so določene v tej uredbi, in za vse neporavnane pogodbene obveznosti do upravičencev programa in Komisije.

39.Kadar nacionalna agencija preneha delovati ali obstajati in zaradi izstopa tretje države iz programa ni imenovana nobena nova nacionalna agencija, je nacionalni organ v prvi vrsti odgovoren za vse obveznosti nacionalne agencije ter za izpolnitev in zaključek vseh neporavnanih pogodbenih obveznosti do upravičencev programa in Komisije.

40.Na zahtevo Komisije nacionalni organ imenuje institucije ali organizacije ali vrste takih institucij in organizacij, ki so upravičene do sodelovanja v ukrepu programa na njegovem ozemlju.

41.Nacionalni organ spodbuja in omogoča učinkovite sinergije in dopolnjevanja z drugimi skladi ali programi Unije ter nacionalnimi ali regionalnimi skladi ali programi.

42.Nacionalni organ zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni in ustrezni ukrepi za odstranitev kakršnih koli pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa, vključno z ukrepi za uskladitev statusa udeležencev programa s statusom drugih državljanov v enakem položaju ali za reševanje težav pri pridobivanju vizumov ali dovoljenj za prebivanje.

Člen 19

Nacionalna agencija

1.Nacionalna agencija:

(a)je organ v smislu člena 62(1), točka (c), (v) ali (vi) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, ki ga ureja pravo države članice ali tretje države, pridružene zadevnemu programu;

(b)ima ustrezno zmogljivost upravljanja, osebje in infrastrukturo za zadovoljivo izpolnjevanje svojih nalog, tako da je zagotovljeno učinkovito in uspešno upravljanje programa in dobro finančno poslovodenje finančnih sredstev Unije;

(c)ima operativna in pravna sredstva za uporabo upravnih in pogodbenih pravil ter pravil finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)ima potrebno strokovno znanje za učinkovito izvajanje ukrepov v vseh sektorjih programa, za katere prejema prispevek Unije;

(e)če tako zahteva Komisija, ponuja ustrezna finančna jamstva, ki jih je po možnosti izdal javni organ in ki ustrezajo ravni sredstev Unije, za upravljanje katerih je imenovana.

43.Nacionalna agencija ustrezno načrtuje svoje naloge za izvajanje ustreznih ukrepov, kot so določeni v programu dela iz člena 15 in ustreznih sporazumih s Komisijo, ter za dejavnosti informiranja, komuniciranja in razširjanja iz člena 16(2).

44.Nacionalna agencija upravlja vse faze projektnega cikla programskih ukrepov, za katere je odgovorna, v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in ustreznimi sporazumi s Komisijo.

45.Nacionalna agencija dodeli podporo v obliki nepovratnih sredstev upravičencem v smislu člena 2, točka 5, Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, in sicer s sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, kot jih za zadevni ukrep programa določi Komisija.

46.Nacionalna agencija brez predhodnega pisnega dovoljenja nacionalnega organa in Komisije ne sme na tretjo stran prenesti nobene naloge v zvezi s programom ali izvrševanjem proračuna, ki ji je dodeljena. Nacionalna agencija obdrži izključno odgovornost za kakršne koli naloge, prenesene na tretjo stran.

47.Nacionalna agencija vsako leto svojemu nacionalnemu organu in Komisiji predloži izjavo o upravljanju, poročilo in vse druge dokumente, kot je zahtevano v skladu s členom 158 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

48.Nacionalna agencija pravočasno upošteva pripombe, ki jih poda Komisija po zaključku svoje analize letne izjave o upravljanju in poročila ter neodvisnega revizijskega mnenja o njej.

Člen 20

Evropska komisija

1.Komisija na podlagi zahtev glede skladnosti za nacionalne agencije iz člena 18(4) pregleda nacionalne sisteme upravljanja in kontrole, pri čemer uporabi zlasti predhodno oceno, ki ji jo zagotovi nacionalni organ, letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju in mnenje neodvisnega revizijskega organa o njej ter letno poročilo nacionalnega organa iz člena 18(9).

49.Komisija na podlagi predhodne ocene iz člena 18(4) sprejme, pogojno sprejme ali zavrne imenovanje nacionalne agencije. Komisija ne sklene pogodbenega razmerja z nacionalno agencijo, dokler ne sprejme predhodne ocene kot zadovoljive ali ne sprejme ustreznih nadzornih ukrepov v skladu s členom 157(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Komisija lahko v primeru pogojnega sprejema uporabi sorazmerne previdnostne ukrepe v zvezi s svojim pogodbenim razmerjem z nacionalno agencijo. Če nacionalna agencija ne izpolnjuje več minimalnih zahtev, lahko Komisija začasno prekine pogodbeno razmerje z nacionalno agencijo, dokler se ne sprejmejo popravni ukrepi za zagotovitev skladnosti; v nasprotnem primeru pa lahko od nacionalnega organa zahteva, da prekliče mandat nacionalne agencije in imenuje novo, pod pogojem, da je predhodna ocena pozitivna.

50.Komisija nacionalnim organom in nacionalnim agencijam zagotovi ustrezne informacije in smernice, da se zagotovi dosledno in visokokakovostno izvajanje in upravljanje programa. Zlasti določi ureditve za načrtovanje, vodenje projektov in poročanje ter zagotovi, da so ti postopki enostavni.

51.Komisija nacionalni agenciji sredstev programa ne da na voljo, dokler ne odobri njenih načrtovalnih dokumentov v skladu s členom 19(2).

52.Komisija da nacionalni agenciji na voljo naslednja finančna sredstva programa:

(a)prispevek za podporo v obliki nepovratnih sredstev za ukrepe programa, upravljanje katerih je zaupano nacionalni agenciji;

(b)prispevek za podporo nacionalni agenciji pri izvajanju nalog upravljanja programa;

(c)po potrebi dodatni prispevek za ukrepe iz člena 7, točki (a) in (b).

53.Komisija nacionalnemu organu in nacionalni agenciji sporoči rezultate svoje analize in opažanja o letnem poročilu in izjavi o upravljanju iz člena 18(9) in člena 19(6) ter o revizijskem mnenju iz člena 21(2).

54.Če Komisija ne sprejme letne izjave nacionalne agencije o upravljanju ali neodvisnega revizijskega mnenja o njej, ali v primeru, da nacionalna agencija pripomb Komisije ne izvaja zadovoljivo, lahko Komisija izvede katere koli previdnostne ali popravljalne ukrepe, ki so potrebni, da se zavarujejo finančni interesi Unije v skladu s členom 132 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

55.Komisija spodbuja in vzdržuje dejaven dialog in sodelovanje z nacionalnimi agencijami in nacionalnimi organi ter med njimi, vključno z izmenjavo in prenosom dobrih praks, z namenom izboljšanja in zagotavljanja doslednega izvajanja in upravljanja programa. Zagotovi tudi, da so vzpostavljeni ustrezni pogoji za učinkovito izmenjavo informacij med institucijami Unije, nacionalnimi agencijami ali drugimi organi in subjekti, ki izvajajo program.

56.Komisija zagotovi potrebne sisteme informacijske tehnologije za podporo izvajanju ciljev programa iz člena 3, vključno s posrednim upravljanjem.

Člen 21

Neodvisni revizijski organ

1.Neodvisni revizijski organ:

(a)ima potrebne strokovne kompetence za opravljanje revizij v javnem sektorju;

(b)pri izvajanju svojih revizij zagotovi upoštevanje mednarodno sprejetih revizijskih standardov;

(c)ni v nasprotju interesov, kar zadeva pravni subjekt, katerega del je nacionalna agencija; je pri svojem delovanju zlasti neodvisen od pravnega subjekta, katerega del je nacionalna agencija.

2.Neodvisni revizijski organ izda revizijsko mnenje o letni izjavi o upravljanju iz člena 158(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024//2509. To mnenje je podlaga za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

3.Neodvisni revizijski organ zagotavlja Komisiji in njenim predstavnikom ter Računskemu sodišču popoln dostop do vseh dokumentov in poročil, na katerih temelji revizijsko mnenje, ki ga izda v zvezi z letno izjavo nacionalne agencije o upravljanju.

Člen 22

Načela sistema kontrole

1.Komisija je odgovorna za nadzorne kontrole v zvezi z ukrepi in dejavnostmi programa, ki jih upravljajo nacionalne agencije. Komisija določi minimalne zahteve za kontrole, ki jih izvajata nacionalna agencija in neodvisni revizijski organ.

57.Nacionalna agencija je odgovorna za primarne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev za ukrepe, ki jih upravlja, kot je določeno v programih dela iz člena 15. Te kontrole dajo razumna zagotovila, da se dodeljena nepovratna sredstva uporabljajo za predvidene namene in v skladu z veljavnimi pravili Unije.

58.Glede finančnih sredstev programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi ustrezno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Razveljavitev

Uredba (EU) 2021/817 in Uredba (EU) 2021/888 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2028.

Člen 24

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov do njihovega zaključka v skladu z uredbama (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

59.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) 2021/817 in Uredbe (EU) 2021/888.

60.Države članice na nacionalni ravni zagotovijo neoviran prehod med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi uredb (EU) 2021/817 in (EU) 2021/888, ter ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru tega programa.

Člen 25

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednik/predsednica    predsednica

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

42Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+ za obdobje 2028–2034

1.2Zadevna področja 

Izobraževanje in usposabljanje, mladina ter šport

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

Splošni cilj programa je prispevati k odporni, konkurenčni in povezani Evropi s spodbujanjem visokokakovostnega vseživljenjskega učenja, izboljšanjem spretnosti in kompetenc za življenje in delo za vsakogar ter krepitvi vrednot Unije, demokratične in družbene udeležbe, solidarnosti, socialne vključenosti in enakih možnosti v EU in zunaj nje. Program bo ključno orodje za oblikovanje Unije spretnosti, razvoj evropskega izobraževalnega prostora ter podpiranje izvajanja evropskega strateškega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno s sektorskimi programi, na katerih temelji to sodelovanje.

Program bo spodbujal sodelovanje na področju mladinske politike in nadalje razvijal evropsko razsežnost v športu. Cilj je spodbujati bolj vključujočo, povezano in odporno Evropo z opolnomočenjem mladih, krepitvijo vezi v skupnosti in spodbujanjem solidarnosti s smiselnim vključevanjem in sodelovanjem. Šport ima ključno vlogo kot gonilo socialne vključenosti, zdravja, izobraževanja in razvoja skupnosti. Cilj programa je z vlaganjem v mlade, prostovoljstvo in šport graditi močnejše in bolj povezane družbe, spodbujati državljansko in demokratično udejstvovanje ter prispevati k socialni koheziji na vseh ravneh.

1.3.2Specifični cilji

Specifični cilji programa so:

(a)podpreti izboljšanje izobraževanja, spretnosti in kompetenc s posebnim upoštevanjem njihovega pomena za trg dela ter poklicni razvoj in osebno rast posameznika in njihov prispevek h konkurenčni, trajnostni in povezani družbi;

(b)spodbujati občutek evropske identitete in aktivnega državljanstva, okrepiti solidarnost in aktivno participacijo v družbi in demokraciji, spodbujati pozitiven družbeni vpliv, večjo odpornost in boljšo pripravljenost na predvidevanje tveganj različne narave, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje;

(c)spodbujati kakovost, vključevanje, pravičnost, trajnostnost, ustvarjalnost, inovativnost, odličnost in čezmejno sodelovanje ter okrepiti privlačnost in konkurenčnost Evrope na svetovni ravni na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa;

(d)vključiti in opolnomočiti mlade, da pridobijo in razvijejo poklicne in osebne kompetence ter da dejavno sodelujejo v družbi in demokraciji, in jih povezati z evropskim projektom;

(e)podpirati razvoj politik, vključno s kroženjem spretnosti, pospeševanjem reform in modernizacijo na ravni sistemov na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo učinkovitejši, odpornejši in bolj vključujoči;

(f)mladim zagotoviti lahko dostopne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih in humanitarnih dejavnostih, ki spodbujajo pozitivne družbene spremembe v Uniji in zunaj nje (slednje z ustanovitvijo Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč), pri tem pa omogočiti krepitev in ustrezno vrednotenje njihovih kompetenc ter njihovo stalno udejstvovanje v vlogi aktivnih državljanov;

(g)spodbujati evropski model športa z vlaganjem v šport na lokalni ravni, zlasti v prostovoljne dejavnosti, zagotavljanjem dostopnosti, spodbujanjem udeležbe, zaščito integritete, podpiranjem dobrega upravljanja ter krepitvijo družbene, izobraževalne in družbene vloge športa z ukrepi, osredotočenimi na izgradnjo pravičnega, vključujočega in trajnostnega športnega sistema po vsej Evropi.

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

·Izboljšane spretnosti in kompetence udeležencev za delo in življenje;

·povečana kakovost, vključenost, trajnostnost, inovativnost, odličnost in čezmejno sodelovanje organizacij, ki sodelujejo na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa;

·pospešitev reform in modernizacije na ravni sistema;

·povečana aktivna udeležba, okrepljena solidarnost in evropski občutek pripadnosti med udeleženci.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kazalniki realizacij in rezultatov za namen spremljanja napredka in dosežkov tega programa ustrezajo skupnim kazalnikom iz Uredbe (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o smotrnosti].

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 56  

☒ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Cilj programa je vsem ponuditi priložnosti za učenje, zlasti v obliki učne mobilnosti, prostovoljstva in štipendij, kar bo prispevalo k izboljšanju spretnosti in ključnih kompetenc za vsakogar za življenje in delo ter spodbudilo družbeno udejstvovanje in državljansko vzgojo, solidarnost in socialno vključevanje. S programom se vzpostavlja tudi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč. Program bo podpiral tudi krepitev zmogljivosti s sodelovanjem med deležniki na organizacijski ravni in razvojem politik, da bi prispeval k visokokakovostnemu vseživljenjskemu učenju ter spodbujal vključevanje, odličnost in inovativnost na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa.

Ob upoštevanju začetka veljavnosti temeljnega akta se načrtuje, da se bo program začel izvajati 1. januarja 2028, in sicer za obdobje sedmih let.

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Medtem kot države članice ostajajo odgovorne za vsebino in organizacijo svojih politik na zadevnih področjih, so izzivi, ki so bili opredeljeni, skupni vsem državam članicam in/ali imajo pomembno nadnacionalno razsežnost, kar zahteva rešitve, usklajevanje in podporo na ravni EU za njihovo učinkovito obravnavo. Ukrepi EU lahko olajšajo sodelovanje, krepitev zmogljivosti, vzajemno učenje ter čezmejne dejavnosti, s čimer se na koncu optimizira potencial zadevnih sektorjev, tudi v okviru zunanjega delovanja EU.

Cilj programa je okrepiti transnacionalno mobilnost in sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti ter podpreti razvoj politik z evropsko razsežnostjo. Vendar zaradi transnacionalne narave, širokega obsega in geografske pokritosti podprtih dejavnosti ter njihove močne mednarodne razsežnosti teh ciljev države članice ne morejo ustrezno doseči same. Na primer, čezmejno učno mobilnost ali prostovoljstvo je težje organizirati na dvostranski ravni, posamezne države članice pa ju težko omogočijo vsem. Vmesna ocena programa Erasmus+ je pokazala, da posamezne pobude organizacij za izobraževanje in usposabljanje, mladinskih in športnih organizacij ali držav članic, čeprav so učinkovite na nacionalni ravni, niso dovolj obsežne in številčne, da bi dosegle vseevropski učinek. Poleg tega je skupna pokritost pobud posameznih držav in medsektorskih pobud v primerjavi s sedanjim programom Erasmus+ še vedno omejena. Podobno ocena programa Evropska solidarnostna enota potrjuje, da ima ključno vlogo in je v nekaterih državah edina možnost za prostovoljstvo in solidarnost mladih.

Poleg tega bo program Erasmus+ z razširitvijo svojega področja uporabe na prostovoljske dejavnosti, vključno s prostovoljstvom v podporo operacijam humanitarne pomoči, ponudil enotno vstopno točko do priložnosti EU za mlade po vsej EU, vključno s podeželskimi in oddaljenimi območji, ter v tujini. Te dejavnosti so trenutno dostopne samo prek različnih programov. Program Erasmus+ bo tako zagotovil, da imajo vsi zainteresirani mladi po vsej EU enake možnosti za širši razpon dejavnosti in lažji dostop do njih. S programom se vzpostavlja tudi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč, kar je obveznost iz Pogodbe.

Udeleženci odprtega javnega posvetovanja, ki ga je Komisija izvedla za novi večletni finančni okvir, so splošno priznali dodano vrednost financiranja EU na področjih politik, ki jih zajema program, pri čemer je velika večina poudarila njegov pomen.

Program bo prispeval k dvigu ravni temeljnih spretnosti ter povečanju števila usposobljenih strokovnjakov, tudi v strateških sektorjih, ki so ključni za konkurenčnost EU. Pomagal bo razvijati, privabljati in zadržati talente, tudi iz tretjih držav. Z združevanjem strokovnega znanja in virov bosta krepitev zmogljivosti in transnacionalno sodelovanje, ki ju podpira program, spodbujala inovacije, povečala kakovost poučevanja ter pomagala odpravljati pomanjkanje spretnosti in talentov v Evropi v ključnih sektorjih in na ključnih območjih, tudi na področju STEM ter dvojnega prehoda, s čimer bo Evropa postala privlačnejša izobraževalna destinacija za svetovne talente.

Pobuda bo združila ljudi iz različnih okolij in držav ter jih podprla pri sodelovanju v prostovoljskih dejavnostih, jim omogočila izkušnjo v tujini, olajšala medkulturno razumevanje, spodbujala kolektivno identiteto ter spoštovanje vrednot, kot so demokracija, svoboda in človekove pravice. Vmesne ocene programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota na primer poudarjajo njun pomemben vpliv na spodbujanje občutka evropske identitete in pripadnosti, ozaveščanje o skupnih vrednotah EU, v primeru programa Erasmus+ pa na razvoj znanja za evropsko integracijo. Program bo z omogočanjem vzpostavljanja in gradnje trajnih mrež posameznikov in organizacij omogočil ukoreninjenje evropske identitete in vrednot EU.

Program bo spodbujal razvoj, prenos in izvajanje inovativnih in visokokakovostnih praks na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ter povečal zmogljivost organizacij za čezmejno delovanje. Program bo podpiral okrepljeno sodelovanje z zasebnim sektorjem in inovacijskimi ekosistemi ter spodbujal naložbe v spretnosti, ki so ključnega pomena za konkurenčnost, odpornost, pripravljenost in socialno kohezijo EU. Program bo prav tako spodbujal napredek politik in sistemski učinek, zlasti tako, da bo služil kot preskusno okolje za pristope, ki bodo nato navdihnili nacionalne ali regionalne sheme. S spodbujanjem navzkrižnega bogatenja med državami bo program državam članicam pomagal pri napredku in posodobitvi njihovih sistemov in politik.

Poleg tega bo program vključeval ukrepe za razširitev dostopa za manjše akterje, podpiranje prožnih oblik in zagotavljanje priložnosti za lokalne organizacije in nove udeležence, da dostopajo do sredstev Unije in pridobijo izkušnje pri transnacionalnem sodelovanju. Imel bo tudi močno razsežnost vključevanja in raznolikosti ter bo podpiral razvoj spretnosti za delo in življenje, zlasti za tiste z manj priložnostmi.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Predlog temelji na dolgoletnih izkušnjah prejšnjih programov na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine, športa in prostovoljstva.

Vmesne ocene programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota kažejo, da oba programa posameznikom, organizacijam in politikam zagotavljata močno evropsko dodano vrednost, tudi v svoji mednarodni razsežnosti, kar je rezultat, ki ga ni mogoče doseči zgolj na nacionalni ravni.

Končna ocena programa za obdobje 2014–2020 in vmesna ocena programa za obdobje 2021–2027 sta pokazali, da Erasmus+ dosega dobre rezultate glede na vsa merila za ocenjevanje ter učinkovito uresničuje svoje cilje. Obe generaciji programa sta se izkazali za uspešni pri zagotavljanju močne evropske dodane vrednosti in imata ključno vlogo na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa. Erasmus+ znatno presega to, kar bi lahko posamezne države dosegle na nacionalni ali mednarodni ravni. Njegove koristi izhajajo iz priložnosti, ki jih zagotavlja pri osebnem, izobraževalnem in poklicnem razvoju učečih se in osebja, čezmejnem sodelovanju organizacij ter razvoju politik na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, kar prinaša znatne koristi tistim, ki sodelujejo v programu, v primerjavi s tistimi, ki v njem ne sodelujejo.

Končna ocena programa za obdobje 2018–2020 in vmesna ocena programa Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027 57 sta pokazali, da je program Evropska solidarnostna enota uspešen glede na vseh pet meril za ocenjevanje (uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost EU). Program Evropska solidarnostna enota naslavlja ključne potrebe evropske družbe, zlasti s spodbujanjem državljanske udeležbe ter vključevanja in raznolikosti. Program krepi občutek skupnosti, oživlja lokalne pobude in spodbuja širšo globalno perspektivo. S sodelovanjem se izboljšajo osebne, poklicne in študijske spretnosti ter družbena ozaveščenost in državljanska zavest.

Hkrati obe oceni opozarjata na nekatera področja, kjer bi bilo mogoče izboljšati zasnovo. Ta vključujejo razširitev dosega programov, olajšanje dostopa, poenostavitev upravljanja, izboljšanje spremljanja, krepitev sinergij in preprečevanje prekrivanja z drugimi programi ter povečanje prožnosti za soočanje z novimi izzivi. Na primer, pri oceni programa Erasmus+ je bilo ugotovljeno določeno prekrivanje med dejavnostmi udejstvovanja mladih v okviru programa Erasmus+ in solidarnostnimi projekti, ki se financirajo v okviru evropske solidarnostne enote, pri čemer oboje podpira pobude, ki jih vodijo neformalne skupine mladih.

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Program je eden od instrumentov financiranja v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034 in je v veliki meri skladen ter dopolnjuje druge ključne prednostne naloge in sheme financiranja EU.

Program bo dopolnjeval in krepil ukrepe, financirane prek zunanjega delovanja Unije, da bi privabil in zadržal globalne talente, povečal vpliv in privlačnost EU na svetovnem prizorišču ter prispeval k pripravljenosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk, tudi s spodbujanjem medosebnih stikov in sodelovanja s tretjimi državami.

Med programom in transnacionalnim sodelovanjem v okviru programa, ki ga omogočata neposredno in posredno upravljanje, ter nacionalno in regionalno prilagojenimi ukrepi, podprtimi z nacionalnimi ovojnicami, obstaja pomembna komplementarnost. Transnacionalni del v okviru neposrednega in posrednega upravljanja dejansko omogoča skupno učenje, mreženje in združevanje virov na področjih izobraževanja in usposabljanja, mladine ter športa, s čimer podpira razvoj kakovostnih praks poučevanja, mreženja in posodabljanja, ki jih ni mogoče doseči zgolj z nacionalnimi ukrepi, medtem ko vnaprej dodeljeni nacionalni proračuni podpirajo predvsem obsežne strukturne ukrepe za odpravljanje socialno-ekonomskih in teritorialnih razlik, vključno s podeželskimi in oddaljenimi območji, kot so zagotavljanje infrastrukture, opreme in storitev za izobraževanje in usposabljanje, podpora izpopolnjevanju prikrajšanih skupin ali spodbujanje zaposlovanja in podjetništva z usposabljanjem in uvajanjem reform.

Med programom Erasmus+ in Evropskim skladom za konkurenčnost obstajajo močne povezave, potrebne pa so tudi sinergije, ki bodo pomagale odpraviti ovire med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami ter trgom dela (in v določeni meri tudi neformalnim in priložnostnim učenjem), kar bo na koncu koristilo konkurenčnosti. Izobraževanje na primer prispeva k razvoju raziskav in inovacij ter omogoča prenos znanja in tehnologije iz akademskih krogov v industrijo in podjetja, zato lahko podpira tudi strategije pametne specializacije. Razširitev in prenos uspešnih praks z izobraževalnega področja na področje raziskav ali industrije bi se lahko olajšala s pravnimi določbami in mehanizmi izvajanja, ki zagotavljajo pretok znanja med sektorji z jasnimi medsebojnimi povezavami.

V skladu s strategijo za evropsko unijo pripravljenosti program Erasmus+ spodbuja tudi pripravljenost, odpornost, udeležbo v demokratičnem življenju in državljansko udejstvovanje s pristopom od spodaj navzgor, spodbuja organizacije in institucije, da zaprosijo za financiranje ter krepijo digitalno in medijsko pismenost, kritično razmišljanje, udejstvovanje in učenje za demokratično državljanstvo. Prostovoljstvo je prav tako bistveno za spodbujanje kulture vključujoče pripravljenosti in družbene odpornosti. Program je tudi tesno usklajen z instrumentom EU, ki prispeva k varstvu temeljnih pravic demokracije, medijev in kulture, ter ga dopolnjuje.

Čeprav so ti programi podprti z različnimi instrumenti, delujejo neodvisno ter imajo različno logiko ukrepanja, načine upravljanja in strukturo, se lahko prek medsebojne interakcije njihova učinkovitost okrepi. Zato bo preučeno, kje je možno razviti sinergije in povečati dodano vrednost.

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Se ne uporablja

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

·Časovno omejeno.

·Trajanje od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2034.

·Finančne posledice med letoma 2028 in 2034 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2028 in 2034 za odobritve plačil.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 58   

·Neposredno upravljanje – Komisija:

üz lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

üprek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami

·Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

ütretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

üsubjektom javnega prava,

üsubjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu,

–subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije.

Opombe

Program se bo izvajal s kombinacijo neposrednih in posrednih načinov upravljanja, kar je pristop, ki se je izkazal za uspešnega v prejšnjih večletnih finančnih okvirih (MFF) in je bil v vmesni oceni programa Erasmus+ potrjen kot ključni dejavnik učinkovitosti programa.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Pravila za spremljanje, poročanje in ocenjevanje za ta program bodo usklajena z zahtevami iz Uredbe (EU) [XXX]* Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o smotrnosti].

Komisija objavi poročilo o izvajanju prihodnjega programa Erasmus+ najpozneje štiri leta po začetku njegovega izvajanja, da oceni napredek pri doseganju njegovih ciljev.

Komisija izvede naknadno oceno v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 najpozneje tri leta po programskem obdobju prihodnjega programa Erasmus+.

Cilj je čim bolj izkoristiti obstoječe ureditve ter poenostaviti, racionalizirati in zmanjšati upravno breme za udeležence (posameznike in organizacije), hkrati pa zagotoviti, da se zberejo zadostni podatki za oceno rezultatov programa, in zajamčiti odgovornost. Zato bodo pravila za spremljanje in poročanje sistematično določena glede na njihovo uspešnost in stroškovno učinkovitost, in sicer na podlagi izkušenj iz sedanjega programa, ne da bi se ogrozila potreba po podatkih za namene ocenjevanja.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Predlagana ohranitev kombinacije načinov upravljanja programa (neposredno in posredno upravljanje) temelji na pozitivnih izkušnjah z izvajanjem sedanjega programa Erasmus+, ki je v zaporednih programskih obdobjih dosledno izkazoval pozitivne rezultate. Temelji na obstoječih strukturah v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in učinkovitosti. Ohranitev preizkušenih načinov bo omogočila osredotočanje na izvajanje in uspešnost, zaščitila dokazano povečanje učinkovitosti ter hkrati zmanjšala upravno breme. Splošno načelo bi bilo ohranjeno: na splošno posamezni upravičenci ne bodo deležni neposredne podpore, pač pa se bo ta še naprej dodeljevala prek sodelujočih organizacij, ki jo bodo razdelile posameznim učencem ali izvajalcem. Posredno upravljanje prek nacionalnih agencij je bilo z zaporednimi ocenami potrjeno kot najučinkovitejši način upravljanja za projekte mobilnosti in sodelovanja, ki si prizadevajo za krepitev zmogljivosti v vseh sodelujočih državah. Nasprotno pa je neposredno upravljanje učinkovito pri prečnih ukrepih na evropski ravni zaradi ekonomije obsega in zmožnosti Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA), da ukrepe upravlja s korporativnimi orodji in postopki.

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Tveganja, ugotovljena pri izvajanju sedanjih programov, večinoma spadajo v naslednje kategorije:

·napake, ki izhajajo iz pomanjkanja izkušenj upravičencev, kar zadeva pravila. To tveganje se v veliki meri ublaži z uporabo poenostavljenih stroškov (pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto), kot dovoljuje finančna uredba;

·zanesljivost v verigi kontrole in vzdrževanje revizijske sledi. Predlagani program bi še naprej upravljale nacionalne agencije, za katere neodvisni revizijski organ iz finančne uredbe opravlja nadzorne kontrole, nacionalni organi pa nadzor delovanja in upravljanja. Okvir kontrole, ki zmanjšuje ta tveganja, je dobro uveljavljen;

·specifični ciljni udeleženci (npr. na področju mladine ali izobraževanja odraslih) morda nimajo potrebne zmogljivosti za finančno upravljanje sredstev Unije, zato bi se zanje opravljala dodatna spremljanja in preverjanja na podlagi ocene tveganja. Glavna poenostavitev za ublažitev tveganj in zmanjšanje stopenj napak, ki nastanejo zaradi zapletenosti finančnih pravil, bo še naprej široka uporaba nepovratnih sredstev v obliki pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in lestvic stroškov na enoto, kar bo omogočilo lažje spoštovanje pravil ob ohranjanju odgovornosti.

Vsi pooblaščeni subjekti so vedno odgovorni za kontrole na primarni ravni, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije, Komisija pa je odgovorna za nadziranje splošnega okvira. Ta vzpostavljeni trdni kontrolni sistem se bo ohranil za kontrolo porabe sredstev Unije za ukrepe, ki se upravljajo v okviru posrednega upravljanja prek nacionalnih agencij ter v okviru neposrednega upravljanja, v skladu s finančno uredbo. Glede finančnih sredstev programa, prenesenih na nacionalne agencije, Komisija zagotovi ustrezno koordinacijo svojih kontrol z nacionalnimi organi in nacionalnimi agencijami na podlagi načela enotne revizije in analize na podlagi tveganja. Medtem ko bodo nacionalne agencije odgovorne za primarne kontrole upravičencev, bodo njihov sistem notranje kontrole in skladnost še naprej spremljale in nadzirale države članice/nacionalni organi, revidiral pa neodvisni revizijski organ. Za zagotovitev skladnosti in zanesljivosti kontrol na ravni držav bo Komisija še naprej izdajala redno posodobljene smernice za kontrole. Sistem kontrole bo vzpostavljen na tak način, da bo zagotavljal uspešnost in stroškovno učinkovitost kontrol. Okvira Komisije za nadzor in smotrnost bosta zagotavljala visoko stopnjo spremljanja in zbiranja povratnih informacij ter omogočila informiran pristop politik. Predlagani okvir za nadzor programa bo dopolnjen s programom Komisije za nadzorne obiske, finančne revizije, obiske v zvezi s spremljanjem in izvajanjem ter usmerjevalne dejavnosti, kot so konference, uvodni sestanki, srečanja nacionalnih agencij, usposabljanja in spletni seminarji.

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

V zvezi s stroškovno učinkovitostjo Komisija opravi letno oceno stroškov za vire in vložke, potrebne za izvajanje kontrol, ter oceni, kolikor je mogoče, njihove koristi v smislu števila napak in nepravilnosti, ki so bile s temi kontrolami preprečene, zaznane in popravljene, ter v smislu količinsko neopredeljivih napak. Pri tem pristopu je poudarek na bistvenih finančnih in operativnih preverjanjih v verigi kontrole.

Strategija kontrole temelji na enotnem integriranem okviru kontrole, da se v celotnem projektnem ciklu zagotovijo razumna zagotovila. Pristop za oceno stroškovne učinkovitosti kontrol temelji na logiki sestavnih elementov zagotovila kot dela globalne strategije nadzora. Komisija kontrole opravlja različno pogosto in intenzivno glede na različne profile tveganja njenih tekočih in prihodnjih transakcij ter stroškovno učinkovitost njenih obstoječih in alternativnih kontrol, zlasti kot je za nacionalne agencije opisano v smernicah za izvajanje programa. Izvajalske agencije in vsi pooblaščeni subjekti so vedno odgovorni za kontrole na primarni ravni, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije, Komisija pa je odgovorna za nadzorne kontrole.

Komisija na podlagi metodologije iz letnega poročila o dejavnostih za leto 2024 ocenjuje, da skupni stroški kontrol znašajo 8,21 % upravljanega proračuna (proračun izvajalske agencije je izvzet), odvisno od uporabljenega ukrepa. Glede na verjetno tveganje napak, če se kontrole ne bi izvajale, in glede na zahtevo, da se zagotovi stopnja napak, nižja od 2 %, so ti stroški sorazmerni, prav tako pa je zagotovljena stroškovna učinkovitost. Na podlagi izkušenj iz sedanjega programa Erasmus+ in predhodnih programov, pri katerih je stopnja napake na večletni osnovi približno 1 %, pričakovano tveganje napake znaša manj kot 2 %.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Kontrole, katerih namen je preprečevanje in odkrivanje goljufij, so tesno usklajene s tistimi, ki zagotavljajo zakonitost in pravilnost transakcij (nenamerne napake). Komisija vsako leto pregleda vsa poročila nacionalnih agencij, da bi ugotovila morebitne goljufije in nepravilnosti. Taki primeri se večinoma nadaljujejo na nacionalni ravni, kjer imajo nacionalne agencije neposreden dostop do pravnega varstva in kjer lahko predložijo zadeve v zvezi z goljufijami. Komisija vse bolj olajšuje stike v čezmejnih primerih z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EJT).

Službe Komisije prispevajo k tekočim preiskavam urada OLAF in EJT ter organizirajo nadaljnje spremljanje po zaključenih preiskavah urada OLAF. Finančna škoda za proračun Unije, ki je posledica goljufij, ugotovljenih v končnih poročilih urada OLAF o zadevah, ki zadevajo programe s podobnimi pravili financiranja in podobnimi zainteresiranimi stranmi, je relativno majhna. Zadeve se predložijo uradu OLAF ter Preiskovalnemu in disciplinskemu uradu (IDOC), kot je primerno, vendar se znatno število zadev med letom nadaljuje neposredno pri nacionalnih agencijah in organih, ki imajo neposreden dostop do zadevnih pravosodnih organov in subjektov za boj proti goljufijam.

Službe Komisije, ki izvajajo ukrepe, od leta 2014 izvajajo lastno oblikovano strategijo za boj proti goljufijam (AFS), ki je bila razvita na podlagi metodologije urada OLAF. Strategija se redno posodablja (nazadnje leta 2024), po potrebi pa jo dopolnjujejo procesni dokumenti na nižji ravni, ki opisujejo, kako se zadeve predložijo in kateri so nadaljnji koraki, na primer za izključitve in odkritja v sistemu Komisije za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES).

Glede na dejstvo, da obseg goljufij znotraj programa ostaja majhen in je v veliki meri omejen na primere večkratnih vlog projektov ali nespoštovanja obveznosti s strani nosilcev projektov, se veljavni ukrepi štejejo za ustrezne in sorazmerne.

Glede na potencialno raven učinka goljufij na predlagani program, zlasti finančno škodo, ki jo je ugotovil Evropski urad za boj proti goljufijam, preostalo tveganje goljufij ne upravičuje dodatnih ukrepov poleg tistih iz strategije za boj proti goljufijam in korporativnih pobud, kot je ARACHNE+, v okviru prenovitve finančne uredbe iz leta 2024. Službe Komisije še naprej tesno sodelujejo z Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom ter pozorno spremljajo tekoče zadeve. Zato je mogoče sprejeti pozitiven sklep glede zagotovila v zvezi s tveganjem goljufij, povezanim s predlaganim programom.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka  

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk in potencialnih kandidatk

drugih tretjih držav

drugi namenski prejemki

2

06 01 01 Odhodki za podporo za program Erasmus+

nedif.

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

2

06 02 01 Izobraževanje in usposabljanje

dif.

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

2

06 02 02 Mladina in šport

dif.

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

 Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

·Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

2

GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve za poslovanje

Proračunska vrstica

06 02 01 Izobraževanje in usposabljanje

Obveznosti

(1a)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Plačila

(2a)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Proračunska vrstica

06 02 02 Mladina in šport

Obveznosti

(1b)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Plačila

(2b)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov  

Proračunska vrstica

06 01 01 Odhodki za podporo za program Erasmus+

 

(3)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Odobritve

obveznosti

= 1a + 1b + 3

5,261

5,440

5,625

5,819

6,019

6,224

6,439

40,827

za GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo SKUPAJ

Plačila

= 2a + 2b + 3

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Plačila

(5)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira

Obveznosti

= 4 + 6

5,261 

5,440

5,625

5,819

6,019

6,224

6,439

40,827

SKUPAJ

plačila

= 5 + 6

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.

p.m.





Razdelek večletnega finančnega okvira

4

„Upravni odhodki“ 59

GD: za izobraževanje, mladino, šport in kulturo

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

 Človeški viri

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

533,323

 Drugi upravni odhodki

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

5,201

GD EAC SKUPAJ

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

538,526

Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

538,526

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira

obveznosti

0

0

0

0

0

0

0

0

SKUPAJ

plačila

0

0

0

0

0

0

0

0

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

0

0

0

0

0

0

0

0

plačila

(5)

0

0

0

0

0

0

0

0

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

0

0

0

0

0

0

0

0

Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0

SKUPAJ

plačila

= 5 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

0

0

0

0

0

0

0

0

plačila

(5)

0

0

0

0

0

0

0

0

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

0

0

0

0

0

0

0

0

Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0

SKUPAJ

plačila

= 5 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

 

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

obveznosti

(4)

0

0

0

0

0

0

0

0

plačila

(5)

0

0

0

0

0

0

0

0

• Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

–(6)

0

0

0

0

0

0

0

0

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 3 večletnega finančnega okvira

obveznosti

= 4 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0

SKUPAJ (referenčni znesek)

plačila

= 5 + 6

0

0

0

0

0

0

0

0



Razdelek večletnega finančnega okvira

4

„Upravni odhodki“ 60

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD za izobraževanje, mladino, šport in kulturo

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO SKUPAJ 
2028–2034

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

·Človeški viri

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

533,323

·Drugi upravni odhodki

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

5,201

GD EAC SKUPAJ

Odobritve

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

538,526

Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

538,526

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira

obveznosti

0

0

0

0

0

0

0

0

SKUPAJ

plačila

0

0

0

0

0

0

0

0



3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Kazalniki realizacij in rezultatov za namen spremljanja napredka in dosežkov tega programa ustrezajo skupnim kazalnikom iz Uredbe xxx [uredba o smotrnosti].

Cilji in realizacije

Leto
2028

Leto
2029

Leto
2030

Leto
2031

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 61

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 62  …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

·Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

SKUPAJ 
2028–2034

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

RAZDELEK 4

Človeški viri

76,189

76,189

76,189

76,189

76,189

 

76,189

76,189

533,323

Drugi upravni odhodki

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

0,743

5,201

Seštevek za RAZDELEK 4

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

76,932

538,526

Zunaj RAZDELKA 4

Človeški viri

p.m

p.m.

p.m.

p.m.

p.m

p.m.

p.m

p.m.

Drugi odhodki upravne narave*

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

0,000

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4

 

SKUPAJ

*Odobritve, povezane z drugimi odhodki upravne narave (nekdanja vrstica BA), bodo določene, ko bodo razkrita finančna sredstva.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

·Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 63

IZGLASOVANE ODOBRITVE

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

368 64

368

368

368

368

368

368

20 01 02 03 (delegacije EU)

0

0

0

0

0

0

0

01 01 01 01 (posredne raziskave)

0

0

0

0

0

0

0

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

0

0

0

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite)

0

0

0

0

0

0

0

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)

20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)

69

69

69

69

69

69

69

20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)

0

0

0

0

0

0

0

Vrstica za upravno podporo 
[XX.01.YY.YY] [2]

– na sedežu

0

0

0

0

0

0

0

– na delegacijah EU

0

0

0

0

0

0

0

01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)

0

0

0

0

0

0

0

01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)

0

0

0

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 4

0

0

0

0

0

0

0

Druge proračunske vrstice (vrstica za upravne odhodke za podporo programa) – zunaj razdelka 4

20

20

20

20

20

20

20

SKUPAJ

457

457

457

457

457

457

457

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije

Izredno dodatno osebje*

Financirano iz razdelka 4 ali odobritev za raziskave

financirano iz vrstice BA

financirano s pristojbinami

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom

295 65

73

se ne uporablja

p.m

Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)

63

6

20

p.m

Opis nalog: 

Uradniki in začasni uslužbenci

Zunanji sodelavci

 

   


3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

VFO 2028–2034 SKUPAJ

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

RAZDELEK 4

Odhodki za IT (na ravni organizacije) 

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

26,232

Seštevek za RAZDELEK 4

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

3,747

26,232

Zunaj RAZDELKA 4

Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)

57,000

57,0000

57,0000

57,0000

57,0000

57,0000

57,0000

399,0000

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 4

57,000

57,000

57,0000

57,0000

57,0000

57,0000

57,0000

399,000

 

SKUPAJ

60,747

60,747

60,747

60,747

60,747

60,747

60,747

425,232

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Pobuda je skladna s predlogom za VFO za obdobje 2028–2034.

V predlogu/pobudi:

   se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

   Zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru
   .

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

   Zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

·ni načrtovano sofinanciranje tretjih strani;

   je načrtovano sofinanciranje tretjih strani, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Skupaj

2028

2029

2030

2031

2032

2033

2034

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 

 

 

 

 

 

 

 

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

·Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 66

leto 2028

leto 2029

leto 2030

leto 2031

leto 2032

leto 2033

leto 2034

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]


4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

Sklic na zahtevo

Opis zahteve

Subjekti, na katere zahteva vpliva ali se nanje nanaša

Postopki na visoki ravni

Kategorije

Člen 20(9)

Komisija zagotovi potrebne sisteme informacijske tehnologije za podporo izvajanju ciljev programa iz člena 3, vključno s posrednim upravljanjem.

Evropska komisija, nacionalni organi, nacionalne agencije; upravičenci; udeleženci

Podpora programu; posredno upravljanje nepovratnih sredstev

Digitalne rešitve

Uvodna izjava 33

Uporabnikom prijazne spletne platforme in orodja za virtualno sodelovanje imajo lahko pomembno vlogo pri podpiranju izvedbe izobraževanja in usposabljanja ter mladinske politike v Evropi in drugod. Za širšo uporabo virtualnih sodelovalnih dejavnosti bi program moral podpreti bolj sistematično in usklajeno uporabo spletnih platform. Prav tako bi moral olajšati in podpirati procese mobilnosti z digitalizacijo. 

Evropska komisija, nacionalni organi, nacionalne agencije; upravičenci; udeleženci

Podpora programu

Digitalne rešitve

Člen 7, opomba 45

Program bo podpiral […] izvajanje programa, vključno s sinergijami z drugimi politikami in programi Unije, spletnimi platformami, orodji za virtualno sodelovanje in orodji za olajšanje učne mobilnosti ter podporo zanje (vključno s podporo skupnemu okviru in orodjem za zagotavljanje boljših storitev za spretnosti ter kvalifikacije (Europass)).

Evropska komisija, nacionalni organi, nacionalni centri Europass, nacionalne koordinacijske točke evropskega ogrodja kvalifikacij Euroguidance; udeleženci; posamezniki

Podpora programu

Digitalne rešitve in podatki

4.2Podatki

Opis podatkov na visoki ravni, ki spadajo na področje uporabe, in vsi povezani standardi/specifikacije

Vrsta podatkov

Sklici na zahtevo

Standard in/ali specifikacija (če je primerno)

Države, organizacije, proračun, udeleženci in prednostne naloge na projekt (po potrebi na ključni ukrep)

Člen 20(9)

Orodja Komisije za spremljanje in poročanje, vključno z eGrants za centralizirano upravljanje

Države, organizacije, proračun, udeleženci in prednostne naloge na projekt (po potrebi na ključni ukrep)

Člen 20(9)

Orodja Komisije za spremljanje in poročanje, vključno z eGrants za centralizirano upravljanje

Države, organizacije, proračun, udeleženci in prednostne naloge na projekt (po potrebi na ključni ukrep)

Uredba o smotrnosti

Poglavje XX: Člen XX

 

Države, organizacije, proračun, udeleženci in prednostne naloge na projekt (po potrebi na ključni ukrep)

Uredba o smotrnosti:

Poglavje XX: Člen XX

 

Registrirani uporabniški profili Europass, povezani s karierami in spretnostmi (vključno s samoocenjevanjem spretnosti, knjižnicami, denarnicami, digitalnimi potrdili o učenju …), priložnostmi za učenje, akreditacijami izobraževalnih ustanov

Člen 7, opomba 35

Evropski učni model

Profil kandidata Europass

Usklajenost z evropsko strategijo za podatke

Pojasnite, kako so zahteve usklajene z evropsko strategijo za podatke.

Kakovost podatkov se bo vzpostavila z namensko nadzorno ploščo za kakovost, da se zagotovi enotna resnica.

V zvezi z Europass: vsi podatki, objavljeni v registru nabora podatkov o kvalifikacijah, so objavljeni na portalu odprtih podatkov: evropski učni model, priložnosti za učenje, akreditirane organizacije in kvalifikacije.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Pojasnite, kako je bilo upoštevano načelo „samo enkrat“ in kako je bila proučena možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov.

Vzpostavljene nadzorne plošče so vir sledljivosti in ponovne uporabnosti podatkov, ki so na voljo iz izvajanja programa. Podatki izhajajo iz orodij/dokumentov življenjskega cikla projekta (npr. prijavni obrazci, končna poročila, ankete za udeležence).

Pojasnite, kako so novo ustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti.

Zagotovljena bosta sledljivost in ponovna uporabnost podatkov, ki so na voljo iz izvajanja programa. Podatki bodo evidentirani v dokumentih o življenjskem ciklu projekta in omogočen bo dostop do njih, tudi prek vizualizacijske zmogljivosti portala enotnega vstopnega mesta, ki bo vzpostavljen v okviru uredbe o smotrnosti.

Podatki Europass o priložnostih za učenje, kvalifikacijah in akreditaciji bodo na voljo kot odprti podatki na portalu odprtih podatkov Evropske unije.



Podatkovni tokovi

Vrsta podatkov

Sklici na zahteve

Akter, ki zagotovi podatke

Akter, ki prejme podatke

Povod za izmenjavo podatkov

Pogostost (če je primerno)

Države, organizacije, proračun, udeleženci in prednostne naloge na projekt, rezultati projekta (po potrebi na ključni ukrep)

Člen 13 in uvodna izjava 56

 

Uredba o smotrnosti, člen XX in člen XX

Upravičenci, operativni center programa

Splošna javnost

Komisija

Evropski parlament

Svet Evropske unije

Uredba o smotrnosti, člen XX in člen XX

(spremljanje) in člen XX (poročilo o izvajanju in naknadne ocene).

Sledenje odhodkom, poročanje o smotrnosti programov ter spremljanje izvajanja in rezultatov

Uredba o smotrnosti, člen XX (spremljanje) in člen XX (poročilo o izvajanju ter naknadne ocene).

Letno poročanje

Registrirani uporabniški profili Europass (informacijski modul e-mape)

Člen 7, opomba 35

posamezniki

posamezniki

Registracija uporabnikov v Europass (e-mapa)

Glede na potrebe uporabnikov

Priložnosti za učenje, akreditacije izobraževalnih ustanov (informacijski modul registra nabora podatkov o kvalifikacijah)

Člen 7, opomba 35

Nacionalni organi

Nacionalni organi, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, posamezniki

Predlogi na sejah svetovalne skupine za Europass, ki se sprožijo ob posodobitvi nacionalnih organov

ad hoc (zahtevano vsaj enkrat na leto)

 



4.3Digitalne rešitve

Digitalna rešitev

Sklici na zahteve

Glavne predpisane funkcionalnosti

Odgovorni organ

Kako je poskrbljeno za dostopnost

Kako se upošteva možnost ponovne uporabe

Uporaba tehnologij umetne inteligence (če je primerno)

Digitalna rešitev št. 1 – platforma za posredno upravljanje nepovratnih sredstev

Člen 20(9)

Upravljanje posrednih nepovratnih sredstev

Evropska komisija

V skladu s splošnimi načeli dostopnosti.

//

Platforma uporablja umetno inteligenco, kadar je to ustrezno, in pri tem upošteva previdnostno načelo.

Digitalna rešitev št. 2 – platforme za podporo programu

Člen 20(9) in uvodna izjava 33

Podpora programu

Opomba: takšne platforme bodo opredeljene ali potrjene med izvajanjem programa.

Evropska komisija

V skladu s splošnimi načeli dostopnosti.

//

Platforma uporablja umetno inteligenco, kadar je to ustrezno, in pri tem upošteva previdnostno načelo.

Digitalna rešitev št. 3 – programska analitika – platforma za podatke in umetno inteligenco

Člen 20(9) in uvodna izjava 33

Podpora programu

Evropska komisija

V skladu s splošnimi načeli dostopnosti.

//

Platforma uporablja umetno inteligenco, kadar je to ustrezno, in pri tem upošteva previdnostno načelo.

Digitalna rešitev št. 4 – Europass

Člen 7, opomba 35

Podpora programom mobilnosti delovne sile: uporabniški profili, vključno z ocenjevanjem spretnosti ter upravljanjem kariere, priložnostmi za učenje, akreditacijo institucij

Evropska komisija

V skladu s splošnimi načeli dostopnosti.

Europass (e-mapa) je platforma za interoperabilnost za evropski format življenjepisa.

Platforma uporablja umetno inteligenco, kadar je to ustrezno, in pri tem upošteva previdnostno načelo.



Digitalna rešitev št. 1 – platforma za posredno upravljanje nepovratnih sredstev

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)

Pojasnilo o usklajenosti

Akt o umetni inteligenci

Evropska komisija bo pri uporabi umetne inteligence zagotovila skladnost z aktom o umetni inteligenci.

Okvir EU za kibernetsko varnost

Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropska komisija zagotovi varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost podatkov, ki so bili zbrani in shranjeni za namen te uredbe.

eIDAS

Kadar je to ustrezno, bo avtentikacija temeljila na storitvi EU Login, s katero se izvaja uredba eIDAS.

Enotni digitalni portal in IMI

Ni relevantno

Digitalna rešitev št. 2 – platforme za podporo programu

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)

Pojasnilo o usklajenosti

Akt o umetni inteligenci

Evropska komisija bo pri uporabi umetne inteligence zagotovila skladnost z aktom o umetni inteligenci.

Okvir EU za kibernetsko varnost

Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropska komisija zagotovi varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost podatkov, ki so bili zbrani in shranjeni za namen te uredbe.

eIDAS

Kadar je to ustrezno, bo avtentikacija temeljila na storitvi EU Login, s katero se izvaja uredba eIDAS.

Enotni digitalni portal in IMI

Ni relevantno



Digitalna rešitev št. 3 – programska analitika – platforma za podatke in umetno inteligenco

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)

Pojasnilo o usklajenosti

Akt o umetni inteligenci

Evropska komisija bo pri uporabi umetne inteligence zagotovila skladnost z aktom o umetni inteligenci.

Okvir EU za kibernetsko varnost

Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropska komisija zagotovi varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost podatkov, ki so bili zbrani in shranjeni za namen te uredbe.

eIDAS

Kadar je to ustrezno, bo avtentikacija temeljila na storitvi EU Login, s katero se izvaja uredba eIDAS.

Enotni digitalni portal in IMI

Ni relevantno

Digitalna rešitev št. 4 – EUROPASS

Digitalna in/ali sektorska politika (kadar se uporablja)

Pojasnilo o usklajenosti

Akt o umetni inteligenci

Evropska komisija bo pri uporabi umetne inteligence zagotovila skladnost z aktom o umetni inteligenci.

Okvir EU za kibernetsko varnost

Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 Evropska komisija zagotovi varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost podatkov, ki so bili zbrani in shranjeni za namen te uredbe.

eIDAS

Europass uporablja avtentikacijo EU Login, s katero se izvaja uredba eIDAS.

Enotni digitalni portal in IMI

se ne uporablja

Drugo

se ne uporablja

4.4Ocena interoperabilnosti

Digitalna javna storitev ali kategorija digitalnih javnih storitev

Opis

Sklici na zahteve

Druge interoperabilnostne rešitve

Registrirani uporabniški profili Europass, povezani s karierami in spretnostmi (vključno s samoocenjevanjem spretnosti, knjižnicami, denarnicami, digitalnimi potrdili o učenju …)

Podpira uporabnike pri ustvarjanju profila na podlagi evropskega profila Europass.

Uporabnikom pomaga prepoznati, dokumentirati in predstaviti njihove spretnosti in kompetence z uporabo strukturiranih orodij, ki temeljijo na evropski klasifikaciji spretnosti, kompetenc in poklicev (ESCO).

Ponuja orodja za samoocenjevanje jezikovnih in drugih mehkih veščin.

Člen 7, opomba 35

Euraxess, EURES, orodja programa za preoblikovanje človeških virov

Priporočevalec delovnih mest in priložnosti za učenje

Omogoča dostop do seznamov delovnih mest in tečajev po vsej Evropi. Interoperabilnost s platformo EURES: delovna mesta so na voljo prek platforme EURES.

Profili Europass se lahko izvozijo na platformo EURES, kjer jih lahko najdejo svetovalci in delodajalci EURES.

Člen 7, opomba 35

EURES:

Ustvarjanje in shranjevanje digitalnih potrdil za učenje (npr. potrdil o mobilnosti Europass)

Omogoča ustanovam za izobraževanje in usposabljanje, da izdajajo potrdila o izobraževanju v standardizirani, zaupanja vredni obliki, pri čemer uporabljajo evropski učni model.

Prejemanje in izmenjava digitalnih potrdil na področju učenja, ki so preverljiva in interoperabilna med državami.

Člen 7, opomba 35

Evropska denarnica za digitalno identiteto

Standard preverljivih potrdil W3C

Preglednost kvalifikacij

Podpira preglednost kvalifikacij in spretnosti v državah članicah EU, državah EGP, državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah.

Olajša mobilnost učečih se, iskalcev zaposlitve in prostovoljcev z zagotavljanjem preglednih in primerljivih informacij.

Člen 7, opomba 35

Digitalna javna storitev št. 1 – Europass

Ocena

Ukrepi

Morebitne preostale ovire (če je primerno)

Usklajenost z obstoječimi digitalnimi in sektorskimi politikami

(Navedite opredeljene digitalne in sektorske politike, ki se uporabljajo.)

Sklep o Europassu – 2018/646

se ne uporablja

Organizacijski ukrepi za nemoteno čezmejno zagotavljanje digitalnih javnih storitev

(Navedite predvidene ukrepe upravljanja.)

Mreži Europass in EOK:

-Svetovalna skupina za Europass

-Nacionalni centri Europass (NCE)

-Svetovalna skupina za EOK

se ne uporablja

Ukrepi, sprejeti za zagotovitev skupnega razumevanja podatkov

Naštejte takšne ukrepe.

Objava naborov podatkov:

-Brskalnik evropskega učnega modela

-Portal odprtih podatkov

se ne uporablja

Uporaba skupno dogovorjenih odprtih tehničnih specifikacij in standardov

Naštejte takšne ukrepe.

Podatkovni modeli:

-Format življenjepisa Europass

-Evropski učni model

-ESCO (Evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, klasifikacij in poklicev)

-Funkcionalni standardi in specifikacije EURES

se ne uporablja

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Opis na visoki ravni za ukrepe, ki podpirajo digitalno izvajanje

Opis ukrepa

Sklici na zahteve

Vloga Komisije

(če je relevantno)

Akterji, ki jih je treba vključiti

(če je relevantno)

Pričakovana časovnica

(če je relevantno)

Sklep o Europassu – 2018/646

Člen 7, opomba 35

Dobavitelj rešitev, upravljanje in predsedovanje svetovalni skupini za Europass

Svetovalna skupina za Europass, nacionalni centri Europass

Že izvedeno

(1)    Strateška agenda 2024–2029, Evropski svet, 27. junij 2024 (https://www.consilium.europa.eu/media/4aldqfl2/2024_557_new-strategic-agenda.pdf).
(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija spretnosti (COM(2025) 90 final).
(3)    Izvajanje programa Erasmus+ za obdobje 2021–2027 (2023/2002(INI)), https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2024-0007_SL.html.
(4)    Much more than a market (Veliko več kot trg), Enrico Letta, april 2024.
(5)    The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti), poročilo Maria Draghija, september 2024.
(6)    Varnejši skupaj – Krepitev civilne in vojaške pripravljenosti Evrope, Sauli Niinistö, 2024.
(7)    Unija spretnosti (COM(2025) 90 final).
(8)     Poročilo o študiji PISA iz leta 2022 navaja poslabšanje učne uspešnosti in globlje neenakosti| Evropski izobraževalni prostor .
(9)    Raziskava Eurobarometer, november 2023, data.europa.eu .
(10)    Raziskava Eurobarometer o mladih in demokraciji v evropskem letu mladih, https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2282.
(11)    Študija Evropskega parlamenta „Young people's participation in European democratic processes – How to improve and facilitate youth involvement“ (Udeležba mladih v evropskih demokratičnih procesih – kako izboljšati in olajšati vključevanje mladih), 2023.
(12)    Priporočilo Sveta z dne 13. maja 2024 „Evropa in mobilnost“ – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar. (UL C, C/2024/3364, 14.6.2024).
(13)    Sporočilo Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025) 30).
(14)    Sporočilo Dogovor o čisti industriji: skupni načrt za konkurenčnost in razogljičenje (COM(2025) 85).
(15)    Skupno sporočilo o evropski strategiji za unijo pripravljenosti, JOIN(2025) 130.
(16)    Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018).
(17)    Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. julij 2024–31. december 2027), (UL C, C/2024/3527, 3.6.2024).
(18)    https://commission.europa.eu/priorities-2024-2029_sl.
(19)    Zlasti prvo načelo (vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja) in četrto načelo (vsakdo ima pravico do pravočasne in prilagojene pomoči za izboljšanje zaposlitvenih ali samozaposlitvenih možnosti, vključno s pravico do prejemanja podpore za usposabljanje in prekvalifikacijo).
(20)    Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020) 274).
(21)    Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101); Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 698); Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565); Strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 (COM(2020) 620).
(22)    Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025) 30).
(23)

   Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023) 62).

(24)    Dogovor o čisti industriji (COM(2025) 85).
(25)    Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo (COM(2025) 79).
(26)    Evropski pakt za oceane (COM(2025) 281).
(27)     Sporočilo o uniji prihrankov in naložb (COM(2025) 124).
(28)    Vizija za evropsko vesoljsko gospodarstvo (COM(2025) 336).
(29)    Vizija za kmetijstvo in prehrano: skupno oblikovanje kmetijskega in živilskega sektorja, ki bo privlačen za prihodnje generacije (COM(2025) 75).
(30)    COM(2025) 395, SWD(2025) 186, 15.7.2025.
(31)    COM(2025) 144 final, SWD(2025) 75, 1.4.2025.
(32)    Leta 2024 je bilo v EU tveganju revščine in socialne izključenosti izpostavljenih 24,2 % vseh otrok, mlajših od 18 let (19,5 milijona otrok). Vir: Spletna podatkovna zbirka Eurostata (koda: ilc_peps01n) [ilc_peps01n] Osebe s tveganjem revščine ali socialne izključenosti po starosti in spolu.
(33)     Raziskava Eurobarometra FL545 , maj 2024, Mladi in demokracija.
(34)    Financiranje za spodbujanje, varstvo in uveljavljanje temeljnih pravic, letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2024 (COM(2024) 456).
(35)    UL C, str. .
(36)    UL C, str. .
(37)        Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za unijo pripravljenosti, (JOIN(2025) 130 final)).
(38)    Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport (UL L 189, 28.5.2021).
(39)    Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota (UL L 202, 8.6.2021). 
(40)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija spretnosti (COM(2025) 90 final).
(41)    Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: Strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, ST/14944/2018/INIT, 18.12.2018).
(42)    Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo 2020/C 415/01 (UL C 415, 1.12.2020).
(43)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem letu mladih 2022 (COM(2024) 1 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/txt/?uri=celex:52024dc0001 ).
(44)    Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu Evropske unije za šport (1. julij 2024–31. december 2027), (UL C, C/2024/3527, 3.6.2024).
(45)    Resolucija Sveta o znaku skupne evropske diplome in nadaljnjih korakih v smeri morebitne skupne evropske diplome: krepitev konkurenčnosti Evrope in privlačnosti evropskega visokošolskega izobraževanja. (UL C, C/2025/2939, 22.5.2025).
(46)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije. (UL L, 2024/2509, 26.9.2024).
(47)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(48)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(49)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(50)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(51)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(52)    Sklep Sveta (EU) 2021/1764 z dne 5. oktobra 2021 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo) (UL L 355, 7.10.2021, str. 6).    
(53)    Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 1).
(54)    Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014 (UL L 202, 8.6.2021, str. 32).
(55)    Zlasti: Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK); evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), evropsko mrežo informacijskih centrov v evropski regiji (ENIC), mrežo nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom v Evropski uniji (NARIC), mrežo Euroguidance, skupni okvir in orodja za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass), mrežo Eurydice, nacionalne koordinatorje za učenje odraslih, osrednje in nacionalne podporne službe za spletne platforme, evropski visokošolski prostor (EHEA) in nacionalne referenčne točke za spremljanje diplomantov, mrežo Youth wiki, mrežo Eurodesk, Evropski mladinski forum, Youthpass, nacionalne delovne skupine, ki izvajajo mladinski dialog EU, in nacionalne usklajevalne organe, ki izvajajo evropski teden športa na nacionalni ravni.
(56)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.
(57)    COM(2025) 144 final, SWD(2025) 75, 1.4.2025.
(58)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .
(59)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.
(60)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.
(61)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(62)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 „Specifični cilji“.
(63)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.
(64)    Od tega 24 EPDČ za GD EMPL (enako v naslednjih letih).
(65)    Od tega 24 EPDČ za GD EMPL.
(66)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.