(1)

Komisija je s Sklepom 95/196/ES (1) odobrila shemo za dolgoročno državno pomoč kmetijstvu v severnih regijah Finske (v nadaljnjem besedilu: shema nordijske pomoči), kot jo je priglasila Finska v skladu s členom 143 Akta o pristopu z namenom, da pridobi odobritev v skladu s členom 142 Akta o pristopu. Sklep 95/196/ES je bil nadomeščen s Sklepom Komisije C(2009) 3067 z dne 30. aprila 2009 (2). Navedeni sklep je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije C(2015) 2790 dne 30. aprila 2015.

(2)

Finska je v dopisu z dne 12. oktobra 2015 predlagala, da Komisija spremeni Sklep C(2009) 3067, da bi se poenostavilo upravljanje sheme in upoštevale spremembe skupne kmetijske politike ter gospodarskega razvoja v kmetijstvu v severnih regijah Finske. Finska je z dopisom z dne 8. junija 2016 spremenila predlog in poslala dodatne informacije o kmetijski proizvodnji v severnih regijah.

(3)

Zaradi posledičnih sprememb Sklepa C(2009) 3067 in številnih prejšnjih sprememb je primerno navedeni sklep nadomestiti z novim sklepom.

(4)

Dolgoročna državna pomoč iz člena 142 Akta o pristopu je namenjena ohranitvi kmetijske dejavnosti v severnih regijah, ki jih je določila Komisija.

(5)

Ob upoštevanju dejavnikov iz člena 142(1) in (2) Akta o pristopu bi bilo treba državno pomoč na podlagi navedenega člena omejiti na območja, ki ležijo severno od 62. vzporednika ali ob tem vzporedniku in ki se soočajo s primerljivimi podnebnimi razmerami, ki kmetijsko dejavnost še posebej otežujejo. Občino (kunta) bi bilo treba izbrati kot ustrezno upravno enoto, vključno z občinami, obkroženimi z drugimi občinami znotraj teh območij, tudi če ne izpolnjujejo enakih zahtev.

(6)

Za lažje upravljanje sheme ter njeno uskladitev s podporo na podlagi uredb (EU) št. 1305/2013 (3) in (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter shemami državne pomoči je primerno v območja, ki prejemajo pomoč na podlagi tega sklepa, vključiti tiste občine, ki so del območja, razmejenega v skladu z drugim pododstavkom člena 32(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, v program za razvoj podeželja 2014–2020 za celinsko Finsko.

(7)

Referenčno obdobje, v zvezi s katerim je treba obravnavati razvoj kmetijske proizvodnje in raven skupne podpore na podlagi razpoložljivih nacionalnih statističnih podatkov, bi moralo ostati isto kot v Sklepu C(2009) 3067 in zajemati leta 1991, 1992 in 1993, kar zadeva kmetijsko proizvodnjo.

(8)

V skladu s členom 142 Akta o pristopu bi moral skupni znesek dodeljene pomoči zadostovati za ohranitev kmetijske dejavnosti v severnih regijah Finske, vendar se ne sme razviti v splošno podporo, ki presega raven podpore iz predpristopnega referenčnega obdobja. Zato je treba dohodkovno pomoč v okviru skupne kmetijske politike upoštevati pri določitvi najvišje dovoljene ravni pomoči na podlagi navedenega člena. Na podlagi podatkov iz leta 2016 bi bilo treba najvišji letni znesek pomoči določiti na 563,9 milijona EUR, kar je izračunano povprečje za petletno obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2021.

(9)

Za poenostavitev sheme nordijske pomoči in da bi Finski omogočili prožnost pri usmerjanju pomoči v različne proizvodne sektorje ob zagotovitvi uravnotežene porazdelitve podpore med sektorji, bi bilo treba najvišji povprečni letni znesek pomoči razdeliti med kategorije pomoči za živinorejo, pridelavo rastlin in drugo nordijsko pomoč. Za proizvodnjo kravjega mleka je primerno določiti ločen najvišji povprečni letni znesek pomoči, ki zadostuje za ohranitev proizvodnje v severnih regijah Finske.

(10)

Pomoč bi se morala dodeljevati letno na podlagi proizvodnih dejavnikov (kot so glave velike živine in hektarji) v okviru skupnih omejitev, določenih s tem sklepom.

(11)

Pomoč za severne jelene bi bilo treba dodeliti na žival in omejiti na tradicionalno število severnih jelenov v severnih regijah Finske. Za shranjevanje divjega jagodičevja in gob bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram, za prevoz mleka in mesa ter storitve, nujno potrebne za živinorejo, pa na osnovi nastalih stroškov, pri čemer se odštejejo vsa druga javna plačila, ki zajemajo iste stroške.

(12)

Za kravje mleko bi bilo treba omogočiti izplačilo pomoči na kilogram mleka, da bi se ohranila spodbuda za učinkovito proizvodnjo.

(13)

Podatki o dohodku kmetij iz Finske kažejo znatno letno nestanovitnost dohodka kmetij v severnih regijah, zlasti od leta 2008. Da bi omogočili hitro odzivanje na nestanovitnost in zagotovili ohranitev kmetijskih dejavnosti v severnih regijah Finske, je primerno Finski dovoliti, da za vsako koledarsko leto določi znesek pomoči na sektor v posamezni kategoriji pomoči in na proizvedeno enoto.

(14)

V tem smislu bi morala Finska razlikovati med pomočmi v severnih regijah in določiti letne zneske pomoči glede na obseg naravnih omejitev ter druga objektivna, pregledna in utemeljena merila v zvezi s cilji iz tretjega pododstavka člena 142(3) Akta o pristopu, katerih namen je ohranitev tradicionalne primarne proizvodnje in predelave, ki sta posebej prilagojeni podnebnim razmeram zadevnih regij, izboljšanje struktur za proizvodnjo, trženje in predelavo kmetijskih proizvodov, olajšanje prodaje navedenih proizvodov ter zagotovitev varstva okolja in ohranjanja podeželja.

(15)

Za zagotovitev rednih plačil v koledarskem letu bi morali Finski omogočiti, da izplačuje pomoč za dano leto z uporabo predujmov na podlagi prvotnih ocen števila proizvodnih dejavnikov in proizvedenih enot ter izplačuje pomoč za proizvodnjo mleka v mesečnih obrokih na podlagi dejanske proizvodnje.

(16)

Prekomerna nadomestila za proizvajalce bi bilo treba preprečiti tako, da bi se neupravičena izplačila izterjala pred 1. junijem naslednjega leta.

(17)

Kot je določeno v členu 142(2) Akta o pristopu, pomoč, dodeljena na podlagi tega sklepa, ne bi smela povzročiti povečanja skupne proizvodnje nad raven tradicionalne proizvodnje na območju, vključenem v shemo nordijske pomoči.

(18)

Zato je treba največje letno število upravičenih proizvodnih dejavnikov za vsako kategorijo pomoči, vključno z ločeno najvišjo ravnijo števila krav molznic, določiti na ravni, ki je enaka ali nižja kot v referenčnih obdobjih.

(19)

Kar zadeva število krav molznic, bi bilo treba upoštevati razvoj količine proizvodnje na proizvodni dejavnik od referenčnih obdobij. Zato bi bilo treba največje število krav molznic določiti na podlagi povprečne proizvodnje na kravo v obdobju 2004–2013.

(20)

Pomoč za vzrejo, predelavo in trženje severnih jelenov bi bilo treba odobriti tako, da se prepreči preplačilo v povezavi s pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 213 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(21)

Kar zadeva pridelavo rastlin, da bi se omogočila prožnost pri uporabi kmetijskih zemljišč med različnimi proizvodnimi sektorji, bi morala biti največje dovoljeno območje 944 300 ha v skladu s Prilogo II k Sklepu C(2009) 3067, kakor je bil spremenjen s Sklepom C(2015) 2790, kar lahko vključuje največ 481 200 ha travinja.

(22)

Za proizvodnjo v rastlinjakih bi bilo treba ločeno največje dovoljeno območje določiti na 203 ha, kar ustreza tradicionalnemu območju proizvodnje v severnih regijah Finske.

(23)

Kadar število proizvodnih dejavnikov v posamezni kategoriji presega največje število v danem letu, bi bilo treba število upravičenih proizvodnih dejavnikov zmanjšati za ustrezno število proizvodnih dejavnikov v koledarskem letu po letu, v katerem je bila najvišja raven presežena.

(24)

V skladu s členom 143(2) Akta o pristopu mora Finska Komisiji predložiti informacije o izvajanju in učinkih pomoči. Da bi se lahko bolje ocenili dolgoročni učinki pomoči in da bi se določile ravni pomoči kot petletna povprečja, je primerno, da se o socialno-ekonomskih učinkih pomoči poroča vsakih pet let in da se predložijo letna poročila, ki vsebujejo finančne informacije in druge informacije o izvajanju, potrebne za zagotovitev skladnosti s pogoji, določenimi v temu sklepu.

(25)

Finska bi morala zagotoviti, da se v zvezi z upravičenci do pomoči sprejmejo ustrezni nadzorni ukrepi. Da bi se zagotovili učinkovitost navedenih ukrepov in preglednost pri izvajanju sheme, bi morali biti navedeni nadzorni ukrepi čim bolj usklajeni s tistimi, ki se izvajajo v okviru skupne kmetijske politike.

(26)

Zato bi bilo treba Sklep C(2009) 3067 spremeniti –