<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑18/14</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62014CC0018</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:95">EU:C:2015:95</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI P. MENGOZZIJA – ZADEVA C‑18/14</P><P>CO SOCIEDAD DE GESTION Y PARTICIPACIÓN IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Paola Mengozzija,</HT></P><P>predstavljeni <DATE ISO="20150212">12. februarja 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑18/14</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">CO Sociedad de Gestión y Participación SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Depsa 96 SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">INOC SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Corporación Catalana Occidente SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">La Previsión 96 SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Grupo Catalana Occidente SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Grupo Compañia Española de Crédito y Caución SL,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Atradius NV,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Atradius Insurance Holding NV,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">J. M. Serra Farré,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">M. A. Serra Farré,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">J. Serra Farréproti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">De Nederlandsche Bank NV,inDe Nederlandsche Bank NVprotiCO Sociedad de Gestión y Participación SA,Depsa 96 SA,INOC SA,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">Corporación Catalana Occidente SA,La Previsión 96 SA,Grupo Catalana Occidente SA,Grupo Compañia Española de Crédito y Caución SL,Atradius NV,Atradius Insurance Holding NV,J. M. Serra Farré,M. A. Serra Farré,J. Serra Farré(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Skrbna ocena pri pridobitvi kvalificiranega deleža v zavarovalnici</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2007/44/ES</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 92/49/EGS</KEYWORD><KEYWORD>Postopek in ocenjevalna merila</KEYWORD><KEYWORD>Pogojna odobritev</KEYWORD><KEYWORD>Člena 49 PDEU in 63 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Pravica do izjave</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>I –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Sodišče bo lahko na podlagi tega predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) (v nadaljevanju: College), pojasnilo ocenjevalni postopek, ki ga izvajajo pristojni organi držav članic v zvezi s predlaganimi pridobitvami deležev v zavarovalnici.</TXT></NP><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Vsako podjetje, ki želi opravljati zavarovalniške dejavnosti, mora pridobiti predhodno odobritev pristojnih organov države članice, na ozemlju katere ima statutarni sedež. Poleg tega mora vsako podjetje, ki želi pridobiti kvalificirani delež v pooblaščeni zavarovalnici, pridobiti predhodno odobritev pristojnih organov države članice, na ozemlju katere je podjetje, katerega pridobitev je predlagana.</TXT></NP><?PAGE NO="2"?><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Z Direktivo Sveta 92/49/EGS z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 346.</P></NOTE> je bila uvedena zahteva po predhodni odobritvi predlaganih pridobitev kvalificiranega deleža v zvezi s premoženjskim zavarovanjem. V Direktivi 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070905">5. septembra 2007</DATE> o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="247" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL L 247, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> so bili nato natančno opredeljeni ocenjevalna merila in ocenjevalni postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je bil z Direktivo 2007/44 spremenjen člen 15 Direktive 92/29. Z njo sto bila v Direktivo 92/49 uvedena tudi novi členi, med drugim člen 15a o ocenjevalnem postopku, ki se uporablja za pridobitev ali za odsvojitev kvalificiranega deleža, in člen 15b v zvezi z ocenjevalnimi merili. Zato besedilo člena 15 izhaja iz člena 15 Direktive 92/49 v povezavi s členom 1 Direktive 2007/44, ki ga spreminja. Besedilo členov 15a in 15b je navedeno v členu 1 Direktive 2007/44. Zaradi lažjega sklicevanja bom v nadaljevanju navedene določbe označil kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>člen 15 Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>člen 15a Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> n <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>člen 15b Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Sodišče mora v obravnavani zadevi pojasniti, ali države članice lahko brez kršitve Direktive 2007/44 bodočemu pridobitelju naložijo izpolnjevanje nekaterih pogojev, kadar pridobitev odobrijo. Čeprav namreč Direktiva 2007/44 določa, da lahko pristojni organi nasprotujejo predlagani pridobitvi, ne določa izrecno možnosti pogojne pridobitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Naj Sodišče opozorim, da so – kot je na obravnavi poudaril predstavnik banke De Nederlandsche Bank NV (v nadaljevanju: DNB) – določbe Direktive 2007/44, ki jih mora razlagati, enake določbam Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20130626">26. junija 2013</DATE> o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="338" DATE.PUB="2013">UL L 176, str. 338</REF.DOC.OJ>: glej člena 22 in 23 Direktive 2013/36). Vendar medtem ko so na področju zavarovalništva za izdajanje dovoljenj in odobritev predlaganih pridobitev pristojni izključno nacionalni organi, je na področju bančništva odslej za izdajanje dovoljenj in odobritev predlaganih pridobitev izključno pristojna Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB), in sicer na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne <DATE ISO="20131015">15. oktobra 2013</DATE> o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="287" PAGE.FIRST="63" DATE.PUB="2013">UL L 287, str. 63</REF.DOC.OJ>), glej člen 4(1)(a) in (c) te uredbe. V zvezi s tem člen 4(3), prvi odstavek, navedene uredbe določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>ECB […] uporablja vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> (glej v zvezi s tem Witte, A., <HT TYPE="ITALIC">The Application of National Banking Supervision Law by the ECB: Three Parallel Modes of Executing EU Law</HT>, <HT TYPE="ITALIC">Maastricht journal of European and comparative law</HT>, zvezek 21, 2014, št. 1, str. od 89 do 109). Zato ni izključeno, da bi bilo, če bi Sodišče Direktivo 2007/44 razlagalo tako, da državam članicam prepoveduje določiti možnost pogojne odobritve, mogoče na podlagi prvega odstavka člena 4(3) Uredbe št. 1024/2013 za ECB šteti, da pri oceni predlagane pridobitve kvalificiranega deleža v kreditni instituciji te možnosti nima.</P></NOTE></TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>II –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 15 Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, določa predhodno uradno obvestilo o predlaganih pridobitvah kvalificiranega deleža<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>Kvalificirani delež<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> je opredeljen kot imetništvo najmanj 10‑odstotnega deleža kapitala ali glasovalnih pravic ali možnost znatnega vplivanja na upravljanje podjetja (člen 1(g) Direktive 92/49). V skladu s členom 15 Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, je uradno obvestilo potrebno ob pridobitvi kvalificiranega deleža, pri katerem je pridobiteljev delež kapitala ali glasovalnih pravic enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 %, ali če zavarovalnica postane odvisno podjetje predlaganega pridobitelja. Uradno obvestilo je potrebno tudi ob odsvojitvi kvalificiranega deleža, pri kateri pridobitelj preseže navedene pragove.</P></NOTE> v zavarovalnici.</TXT></NP><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 15a Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, se nanaša na ocenjevalni postopek. Med drugim določa najdaljši rok za oceno predlagane pridobitve in zakonsko določa njegovo prekinitev.</TXT></NP><?PAGE NO="3"?><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT>V členu 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, je naštetih pet meril, ki jih morajo upoštevati pristojni organi pri ocenjevanju <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>ustreznosti bodočega pridobitelja in finančne trdnosti predlagane pridobitve<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>, to so ugled bodočega pridobitelja, ugled in izkušnje (prihodnjega) vodstva podjetja, ki ga zadeva predlagana pridobitev, finančna trdnost bodočega pridobitelja, to, ali lahko podjetje, katerega pridobitev je predlagana, izpolnjuje bonitetne obveznosti, ter obstoj sumov na pranje denarja ali financiranje terorizma.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nizozemska zakonodaja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 3:95 nizozemskega zakona z dne <DATE ISO="20060928">28. septembra 2006</DATE> o finančnem nadzoru (Wet op het financieel toezicht) (v nadaljevanju: Wft) določa predhodno uradno obvestilo o predlaganih pridobitvah kvalificiranega deleža<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Kvalificirani delež<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> je opredeljen kot imetništvo najmanj 10‑odstotnega deleža vpisanega kapitala ali glasovalnih pravic v podjetju ali možnost izvajanja primerljivega nadzora v podjetju (člen 1.1 Wft).</P></NOTE> v zavarovalnici.</TXT></NP><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 3:100 Wft določa, da pristojni organ, to je De Nederlandsche Bank (v nadaljevanju: banka DNB), izda <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>potrdilo o ustreznosti<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/> za predlagano pridobitev kvalificiranega deleža, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>razen če<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> merila iz te določbe niso izpolnjena. Člen 3:100 Wft je bil ob prenosu Direktive 2007/44 v nizozemsko pravo spremenjen. Pred prenosom je bilo merilo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>dobro in preudarno upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> podjetja, katerega pridobitev je predlagana. Po prenosu je meril pet, in sicer zanesljivost bodočega pridobitelja pri <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>določitvi […] strategije podjetja<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, katerega pridobitev je predlagana, usposobljenost njegovega prihodnjega vodstva, finančna trdnost bodočega pridobitelja, sposobnost podjetja, katerega pridobitev je predlagana, da izpolnjuje bonitetne obveznosti, in obstoj sumov na pranje denarja ali financiranja terorizma.</TXT></NP><NP><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 3:104(1) Wft določa, da banka DNB <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>lahko za potrdilo o ustreznosti naloži […] zahteve ali pogoje glede na interese,<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> zaščitene zlasti s členom 3:100 tega zakona. V nasprotju z navedenim členom 3:100 ta določba ni bila spremenjena ob prenosu Direktive 2007/44 v nizozemsko pravo. Predstavnik banke DNB je na obravnavi pojasnil, da se potrdilo o ustreznosti iz člena 3:100 Wft ne razveljavi samodejno, če bodoči pridobitelj ne spoštuje katerega od pogojev: predhodni položaj se ponovno vzpostavi, samo če banka DNB potrdilo o ustreznosti odvzame, kar stori le kot skrajni ukrep, potem ko je na primer naložila denarno kazen.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>III –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Grupo Catalana Occidente S.A., ki ima sedež v Barceloni (Španija) (v nadaljevanju: GCO), je leta 2007 pridobila 64,23‑odstotni delež v kapitalu družbe Atradius NV (v nadaljevanju: ATNV) in njene odvisne družbe Atradius Credit Insurance NV (v nadaljevanju: ACINV), ki imata sedež v Amsterdamu (Nizozemska) in sta med pomembnejšimi svetovnimi akterji na področju kreditnih zavarovanj. Banka DNB je v zvezi s to pridobitvijo z odločbo z dne <DATE ISO="20070813">13. avgusta 2007</DATE> izdala potrdilo o ustreznosti v skladu s členom 3:100 Wft.</TXT></NP><NP><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba GCO je nato povečevala svoj delež v kapitalu družb ATNV in ACINV do 100 %. Banka DNB je z odločbo z dne <DATE ISO="20100525">25. maja 2010</DATE> v zvezi s to transakcijo izdala potrdilo o ustreznosti v skladu s členom 3:100 Wft. Vendar je v potrdilu o ustreznosti postavila tri pogoje, in sicer prvič, da morajo družba ATNV in družbe iz njene skupine banki DNB zagotavljati potrebno pomoč pri bonitetnem nadzoru; drugič, da družbi ATNV in ACINV pri razdelitvi dividend zlasti ne sme zmanjšati svoje stopnje solventnosti pod določen prag; in tretjič, da mora biti najmanj polovica članov nadzornega sveta družb ATNV in ACINV, med katerimi sta njuna predsednika, neodvisna od delničarjev.</TXT></NP><?PAGE NO="4"?><NP><NO.P>14.</NO.P><TXT>Banka DNB je poleg tega z odločbo z dne <DATE ISO="20100720">20. julija 2010</DATE> spremenila potrdilo o ustreznosti, izdano <DATE ISO="20070813">13. avgusta 2007</DATE>, pri čemer je zanj določila enake pogoje, kot so tisti, ki so bili določeni v njeni odločbi z dne <DATE ISO="20100525">25. maja 2010</DATE>.</TXT></NP><NP><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družba GCO je pri predložitvenem sodišču po upravnih pritožbah zoper odločbi banke DNB z dne 25. maja in <DATE ISO="20100720">20. julija 2010</DATE> ter po sodbi Rechtbank Rotterdam vložila pritožbo. Predložitveno sodišče se sprašuje, ali je banka DNB po sprejetju Direktive 2007/44 ohranila pristojnost, da določa pogoje v potrdilih o ustreznosti, ki jih izdaja na podlagi člena 3:100 Wft. College van Beroep voor het bedrijfsleven je zato prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>1.</NO.P><TXT>Ali je dovoljeno, da pristojni organ, kadar izrecno dovoljuje predlagano pridobitev v smislu člena 15a [Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena,]<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Predložitveno sodišče je Direktivo 2007/44 označilo kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Direktivo Antonveneta<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> po imenu javne ponudbe za prevzem (v nadaljevanju: JPP), ki jo je leta 2005 razpisala nizozemska banka ABN AMRO za banko Banca Antonveneta (glej opombo št. 17 teh sklepnih predlogov). Zakonodajalec Unije je Direktivo 2007/44 med drugim sprejel kot odgovor na to, da so italijanski organi nepregledno obravnavali navedeno JPP (glej Raas, R., <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/><HT TYPE="ITALIC">A Legislator’s Job Is Never Easy</HT><QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Company Law</HT>, 2009, zvezek 6, št. 5, str. 186).</P></NOTE> v tem dovoljenju na podlagi nacionalnih pravnih predpisov določi zahteve ali pogoje? Ali je v zvezi s tem razlika, ali imajo te zahteve ali pogoji za osnovo zavezo predlaganega pridobitelja v smislu tretje uvodne izjave Direktive 2007/44?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: ali morajo biti zahteve ali pogoji, ki jih določi pristojni organ, nujni v tem smislu, da bi navedeni organ brez teh zahtev ali pogojev na podlagi presoje, ki jo je izvedel na podlagi meril, navedenih v členu 15b(1) [Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena], menil, da je prisiljen ugovarjati predlagani pridobitvi?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Če je dopustno določanje zahtev in pogojev: ali daje člen 15b(1) [Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena,] pristojnemu organu podlago za to, da v okviru pridobitve nalaga zahteve glede upravljanja podjetja, katerega pridobitev je predlagana, kakor je dvotirni sistem v sestavi nadzornega sveta?<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP><NP><NO.P>16.</NO.P><TXT>K tem vprašanjem so predložile pisna stališča družba GCO, banka DNB, nizozemska, belgijska, estonska, francoska, italijanska in portugalska vlada ter Evropska komisija. Družba GCO, banka DNB, nizozemska in portugalska vlada ter Komisija so na obravnavi <DATE ISO="20141126">26. novembra 2014</DATE> tudi podale ustne navedbe.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>IV –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>17.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje Sodišče, ali je lahko z nacionalnim ukrepom določena možnost pogojne odobritve predlagane pridobitve, čeprav Direktiva 2007/44 te možnosti ne določa. Če je odgovor pritrdilen, predložitveno sodišče sprašuje, ali nacionalni organi lahko naložijo pogoje enostransko ali pa lahko samo sprejmejo pogoje, ki jih predlaga bodoči pridobitelj.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Neobstoj izrecne določitve možnosti pogojne odobritve v Direktivi 2007/44</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>18.</NO.P><TXT>Direktiva 2007/44 izrecno določa, da lahko pristojni organi nasprotujejo predlagani pridobitvi. Člen 15b(2) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, namreč določa, da pristojni organi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>lahko <HT TYPE="ITALIC">nasprotujejo</HT> predlagani pridobitvi, samo če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, in člen 15a(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>če se pristojni organi<?PAGE NO="5"?> […] <HT TYPE="ITALIC">odločijo</HT>, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali,<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> o tem s pisno in obrazloženo odločbo obvestijo bodočega pridobitelja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> V zvezi z odobritvijo predlagane pridobitve pa člen 15a(5) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, samo določa, da molk pomeni odobritev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Člen 15a(5) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, določa: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>Če pristojni organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> V odstavku 1 te določbe je navedeno, da ocenjevalno obdobje ne more biti daljše od 60 delovnih dni od prejema uradnega obvestila in da pristojni organi potrdijo njegov prejem.</P></NOTE> in v peti uvodni izjavi Direktive 2007/44 je navedeno, da pristojni organi bodočega pridobitelja obvestijo o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>pozitivni oceni<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, vsaj če je to zahteval. Direktiva 2007/44 <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> nikjer ne napotuje na pogojno odobritev.</TXT></NP><NP><NO.P>19.</NO.P><TXT>V nasprotju s trditvami nizozemske vlade in Komisije člen 15b(3) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, po mojem mnenju ne določa možnosti pogojne odobritve.</TXT></NP><NP><NO.P>20.</NO.P><TXT>V tej določbi je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti.<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> Nizozemska vlada in Komisija predlagata razlago <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> te določbe, v skladu s katero bi države članice lahko naložile <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>predhodne pogoje<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> v smislu pogojev za odobritev predlagane pridobitve, če ti ne zadevajo obsega deleža. Komisija se opira tudi na tretjo uvodno izjavo Direktive 2007/44, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>ta direktiva pristojnim organom ne bi smela preprečiti, da upoštevajo zaveze predlaganega pridobitelja<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>, in na smernice Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS) (v nadaljevanju: smernice CEIOPS), v katerih je navedena možnost zavez.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Committee of European Banking Supervisors, Committee of European Insurance and Occupational Pensions Supervisors and Committee of European Securities Regulators, Guidelines for the prudential assessment of acquisitions and increases in holdings in the financial sector required by Directive 2007/44/EC (točka 70). To besedilo je na voljo le v angleščini.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>21.</NO.P><TXT>Vendar poudarjam, da sta v Direktivi 92/49 in Direktivi Sveta 73/239/EGS z dne <DATE ISO="19730724">24. julija 1973</DATE> o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 1, str. 14.</P></NOTE> izraza <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>pogoji za začetek opravljanja dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>pogoji za opravljanje dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> uporabljena v zvezi z merili za začetek opravljanja zavarovalniške dejavnosti in merili za opravljanje te dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Naslov oddelka A naslova II Direktive 73/239 je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>Pogoji za začetek opravljanja zavarovalne dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, naslov oddelka B istega naslova pa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>Pogoji za opravljanje dejavnosti<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>. V prečiščenem besedilu Direktive 73/239, ki vsebuje spremembe, uvedene z Direktivo 92/49 in Direktivo 2007/44, so členi 15a, 15b in 15c Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, vključeni v navedeni oddelek B naslova II.</P></NOTE> Zdi se, da torej izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>pogoji<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> označuje bolj normativna merila kot pa pogoje, ki bi bili določeni v odobritvi posamezne predlagane pridobitve. Poleg tega prepoved iz člena 15b(3) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, velja za države članice in ne za pristojne organe. Ravno ti pa pri ocenitvi posamezne predlagane pridobitve določajo pogoje.</TXT></NP><NP><NO.P>22.</NO.P><TXT>Zdi se mi, da člen 15(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, nič bolj ne določa možnosti pogojne odobritve kot člen 15b(3) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, drugače kot trdita banka DNB in nizozemska vlada.</TXT></NP><NP><NO.P>23.</NO.P><TXT>Člen 15(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, namreč določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>če je verjetno, da bi vpliv, ki ga izvajajo osebe iz odstavka 1, škodljivo deloval na preudarno in premišljeno upravljanje zavarovalnice, države članice zahtevajo od pristojnih organov matične države članice, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi končajo to stanje<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, tako da sprejmejo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>na primer, prepovedi, sankcije proti članom upravnega odbora in direktorjem ali začasn[o] razveljavi[jo] uresničevanj[e] glasovalnih pravic, ki pripadajo delnicam teh delničarjev ali članov<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. V nasprotju s trditvami banke DNB in nizozemske vlade <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>ustrezni ukrepi<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, na katere se nanaša ta določba, niso pogoji za odobritev predlagane pridobitve, ki bi bili naloženi <HT TYPE="ITALIC">ex ante</HT>, to je pred izvedbo take predlagane pridobitve. To so ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v okviru bonitetnega nadzora, ki se izvaja ves čas opravljanja dejavnosti zavarovalnice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Člen 19 Direktive 73/239 za zavarovalnico določa obveznost rednega letnega obveščanja pristojnih organov, da bi ti lahko nadzirali izpolnjevanje pogojev za opravljanje zavarovalniške dejavnosti (zlasti finančnih obveznosti iz členov od 15 do 17 iste direktive). Člena 20 in 20a te direktive določata ukrepe držav članic, če te zahteve niso izpolnjene.</P></NOTE><?PAGE NO="6"?> Naloženi so torej <HT TYPE="ITALIC">ex post</HT>, to je po njeni odobritvi ali po potrebi po odobritvi predlagane pridobitve kvalificiranega deleža. Člen 15(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, namreč kot primer <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>ustreznih ukrepov<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> navaja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>sankcije<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> zoper vodstvo. Vendar namen ocene predlagane pridobitve ni sankcioniranje nekega ravnanja; gre za nadzor nad strukturami.</TXT></NP><NP><NO.P>24.</NO.P><TXT>Iz besedila členov 15, 15a in 15b Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, torej ni mogoče sklepati na obstoj možnosti pogojne odobritve. Poleg tega naj pripomnim, da predlog ECB, ki je želela popraviti besedilo navedene direktive, da bi se določila tako možnost, ni bil sprejet.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Mnenje Evropske centralne banke z dne <DATE ISO="20061218">18. decembra 2006</DATE> o predlogu Direktive o spremembah nekaterih direktiv Skupnosti glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja pri pridobitvah in zvišanju imetništva delnic v finančnem sektorju (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="027" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007 C 27, str. 1</REF.DOC.OJ>), točka 2.8.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ali je treba iz navedenega sklepati, da države članice ne morejo določiti možnosti pogojne odobritve? Zainteresirane stranke razen družbe GCO na to vprašanje soglasno odgovarjajo nikalno. Po navedbah družbe GCO je namreč namen Direktive 2007/44, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 6, zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>največjo<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> usklajenost, zato naj države članice ne bi smele sprejeti ukrepa, ki ni določen v navedeni direktivi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Naj poudarim, da je argumentacija družbe GCO v njenih pisnih stališčih nekoliko protislovna, saj najprej trdi, da države članice zaradi največje skladnosti ne smejo sprejeti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>strožjih pravil<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, ki bi vključevala možnost pogojne odobritve, nato pa (na dolgo in široko) zatrjuje, da lahko države članice zaradi največje skladnosti sprejmejo samo ukrepe, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive 2007/44.</P></NOTE> Vendar takega stališča po mojem mnenju ni mogoče sprejeti, saj člen 15a(7) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, prepoveduje samo sprejetje ukrepov, ki so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>zahteve, ki bi bile strožje<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> od zahtev, ki jih določa. Pogojne odobritve predlagane pridobitve, ki ni določena v Direktivi 92/49, kakor je bila spremenjena, pa naj ne bi bilo mogoče šteti za strožjo od nasprotovanja taki pridobitvi, določeno v navedeni direktivi.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>Zahteve, ki bi bile strožje<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, katerih naložitev prepoveduje Direktiva 92/49, kakor je bila spremenjena</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>26.</NO.P><TXT>Člen 15a(7) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, določa, da države članice <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0037" ID="QS0037"/>ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov […] ter zahtev glede odobritev takih pridobitev s strani pristojnih organov, ki bi bile strožje od zahtev iz te direktive<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>. V uvodni izjavi 6 Direktive 2007/44 je navedeno, da je usklajenost <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0038" ID="QS0038"/>največja<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, in pojasnjeno, da iz tega izhaja, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0039" ID="QS0039"/>države članice ne določijo strožjih pravil<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>27.</NO.P><TXT>Kaj je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0040" ID="QS0040"/>zahteva, ki bi bila strožja<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>? Po mojem mnenju gre glede na cilj Direktive 2007/44 za nacionalni ukrep, ki preprečuje ali otežuje pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici, ki ima sedež v drugi državi članici, s tem da bodočemu pridobitelju nalaga izpolnjevanje postopkovnih obveznosti, ki jih Direktiva 92/49, kakor je bila spremenjena, ne določa.</TXT></NP><NP><NO.P>28.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 13 Direktive 2007/44 je namreč navedeno, da je njen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0041" ID="QS0041"/>cilj […] vzpostavitev usklajenih postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril v vsej Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>. Njen namen je tako povečati preglednost meril in ocenjevalnega postopka, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 2, ki določa, da je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0042" ID="QS0042"/>za zagotovitev nujne pravne varnosti, jasnosti in predvidljivosti ocenjevalnega postopka in njegovih ugotovitev […] treba pojasniti merila in postopek ocene varnega ter skrbnega poslovanja.<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> Komisija v zvezi tem v obrazložitvenem memorandumu svojega predloga direktive navaja, da bi lahko <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0043" ID="QS0043"/>neumestno vmešavanje zakonodajalcev<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/> oviralo in celo onemogočilo čezmejno povezovanje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za oceno varnega in skrbnega poslovanja pri pridobitvah in zvišanju imetništva delnic v finančnem sektorju (SEC(2006) 507 final, obrazložitveni memorandum, točka 1.2).</P></NOTE> Zaradi zlorabe postopkov skrbne ocene so bile namreč vložene tožbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti proti državam članicam, ki so nasprotovale pridobitvi deleža v nacionalnih bankah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Commission Staff Working Document Accompanying document to the Proposal for a directive of the European Parliament and of the Council (SEC(2006) 1118, točka 5.2). To besedilo je na voljo le v angleščini. V zvezi s temi tožbami zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jim ni bilo ugodeno, glej tiskovno poročilo Komisije IP/05/1595 z dne <DATE ISO="20051214">14. decembra 2005</DATE> (poskusi prevzema banke Banca Nazionale del Lavoro od Banco Bilbao Vizcaya Argentaria in banke Banca Antonveneta od ABN AMRO) in tiskovno poročilo Komisije IP/99/551 z dne <DATE ISO="19990720">20. julija 1999</DATE> (zadeva Champalimaud).</P></NOTE></TXT></NP><?PAGE NO="7"?><NP><NO.P>29.</NO.P><TXT>Glede na navedeni cilj bi bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0044" ID="QS0044"/>zahteva, ki bi bila strožja<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> nacionalni ukrep, ki bi v nasprotju s členom 15b(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, bodočemu pridobitelju nalagal, da predloži informacije, nepomembne za oceno predlagane pridobitve (na primer o svojih tržnih deležih), ali bi od njega zahtevala informacije, ki glede na zadevno zadevo predlagano pridobitev ne bi bile nujno potrebne za to oceno. <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0045" ID="QS0045"/>Zahteva, ki bi bila strožja<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> bi bil tudi nacionalni ukrep, ki bi v nasprotju s členom 15a(2) in (3) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, pristojnim organom omogočal, da v nedogled podaljšujejo rok za oceno, da bi od bodočega pridobitelja zahtevali dodatne informacije.</TXT></NP><NP><NO.P>30.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru člen 3:104 Wft določa možnost, da se v potrdilu o ustreznosti iz člena 3:100 tega zakona določijo pogoji. Kot je na obravnavi pojasnil predstavnik banke DNB, neizpolnjevanje pogojev sicer res ne vpliva na veljavnost potrdila o ustreznosti: zaradi njihovega neizpolnjevanja se to potrdilo ne razveljavi po zakonu, prejšnji položaj pa se ponovno vzpostavi, samo če banka DNB potrdilo o ustreznosti odvzame. Vendar člen 3:104 Wft vseeno vsebuje možnost pogojne odobritve, saj so ti pogoji obvezni, njihovo neizpolnjevanje pa v skrajnem primeru privede do odvzema potrdila o ustreznosti. Ta določba je torej res <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0046" ID="QS0046"/>zahteva<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>, ki ni določena v Direktivi 91/49, kakor je bila spremenjena, v smislu člena 15a(7) navedene direktive..Bodočemu pridobitelju namreč nalaga postopkovne obveznosti, ki niso določene v Direktivi 91/49, kakor je bila spremenjena (predložitev dodatnih informacij, izpolnjevanje pogojev). Toda dvomim, da bi bilo mogoče za navedene postopkovne obveznosti šteti, da so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0047" ID="QS0047"/>strožje<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> za bodočega pridobitelja, kot so obveznosti iz navedene direktive, saj izpolnjevanje obveznosti za bodočega pridobitelja ni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0048" ID="QS0048"/>strožje<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>, kot je zavrnitev pridobitve na podlagi odločbe o nasprotovanju, ki pa je izrecno določena v Direktivi 2007/44.</TXT></NP><NP><NO.P>31.</NO.P><TXT>Zato niti člen 15a(7) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, niti nobena določba te direktive državam članicam ne prepovedujejo, da določijo možnost pogojne odobritve. Ker v zvezi s tem ni predpisov Unije, lahko države članice svobodno določajo postopkovna pravila za zaščito pravice, ki jo ima bodoči pridobitelj na podlagi Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, to je pravice, da pristojni organi odobrijo njegovo predlagano pridobitev, če lahko zagotovi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0049" ID="QS0049"/>dobro in preudarno upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> zavarovalnice. Vendar postopkovna pravila, določena z nacionalnim pravom, ne smejo biti manj ugodna kot tista, ki urejajo podobne notranje položaje (načelo enakovrednosti), niti dejansko onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja pravic, ki jih priznava pravni red Unije (načelo učinkovitosti).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba CA Consumer Finance (C‑449/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2464">EU:C:2014:2464</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 23).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>32.</NO.P><TXT>Vendar, preden preidem na preizkus skladnosti Wft z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti, menim, da je treba odgovoriti na argument družbe GCO, ki sem ga navedel zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej točko 25 zgoraj.</P></NOTE> in sicer da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0050" ID="QS0050"/>največja<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/> usklajenost, ki jo določa Direktiva 2007/44, državam članicam prepoveduje ne le sprejetje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0051" ID="QS0051"/>strožjih<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> ukrepov, temveč vsak ukrep, ki ni določen v Direktivi 92/49, kakor je bila spremenjena, če spada na njeno področje uporabe. Menim namreč, da ni mogoče šteti, da je zakonodajalec Unije s sprejetjem Direktive 2007/44 vnaprej omejil pristojnost držav članic, da sprejmejo zakonodajo na področju deljene pristojnosti, kot je notranji zavarovalniški trg<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Člen 4(2)(a), PDEU.</P></NOTE> Naj poudarim, da vprašanje, ki nas tu zanima (pogojna odobritev), ne zadeva usklajenosti določb materialnega prava (ocenjevalna merila za predlagano pridobitev), temveč usklajenost postopkovnih določb. Vendar se pravo Unije glede na načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU načeloma izvaja v skladu z nacionalnimi postopki in ga izvajajo nacionalni organi. Zato se mi zdi, da bi zakonodajalec Unije, če bi želel državam članicam<?PAGE NO="8"?> odvzeti vsakršno normativno pristojnost prav na področju, na katerem imajo svobodo delovanja, ki jo je Sodišče opredelilo kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0052" ID="QS0052"/>avtonomija<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Sodba CA Consumer Finance (C‑449/13, ECLI:EU:C:2014:2464, točka 23).</P></NOTE> v členu 15a(7) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, izrecno določil, da države članice ne morejo naložiti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0053" ID="QS0053"/>drugih zahtev<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, kot so tiste, ki so določene v navedeni direktivi, namesto da bi jim samo prepovedal naložitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0054" ID="QS0054"/>zahtev, ki bi bile strožje<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Poleg tega naj pripomnim, da Sodišče v smeri vnaprejšnje omejitve razloguje samo v zvezi z zunanjimi pristojnostmi ali skupno kmetijsko politiko. Zunaj teh področij ne razloguje tako, čeprav bi lahko, na primer v sodbi British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco (C‑491/01, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:741">EU:C:2002:741</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 77). Glej Timmermans, C., <HT TYPE="ITALIC">ECJ Doctrines on Competences</HT>, v: <HT TYPE="ITALIC">The Question of Competence in the EU</HT>, urednik Azoulai, L., Oxford University Press, 2014, str. od 155 do 167; Gormley, L., <HT TYPE="ITALIC">Free Movement of Goods and Pre-emption of State Power</HT>, v: <HT TYPE="ITALIC">A Constitutional Order of States? Essays in EU Law in Order of Alan Dashwood</HT>, Hart Publishing, 2011, str. od 365 do 374; in glede zunanjih pristojnosti Cremona, M., <HT TYPE="ITALIC">External Relations and External Competence of the European Union: the Emergence of an Integrated Policy</HT>, v: <HT TYPE="ITALIC">The Evolution of EU Law</HT>, urednika Craig., P., in de Búrca, G., Oxford University Press, 2011, str. od 217 do 268.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>33.</NO.P><TXT>Vendar tudi če države članice v skladu z Direktivo 2007/44 ne bi imele nobene normativne pristojnosti, bi jim ta lahko bila na njeni podlagi odvzeta, samo če zadevni nacionalni ukrep spada na njeno področje uporabe. Zdi se mi torej, da Direktiva 2007/44 sicer nesporno določa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0055" ID="QS0055"/>največjo<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> usklajenost, ne določa pa izčrpne usklajenosti. Zlasti ničesar ne določa v zvezi z odločbo o odobritvi, naj bo pogojna ali brezpogojna. Nacionalni ukrep, ki določa možnost pogojne odobritve, torej ne spada na njeno področje uporabe, države članice jo lahko določijo. Zato bom podredno na kratko pojasnil, po čem je mogoče sklepati, da Direktiva 2007/44 ne določa izčrpne usklajenosti postopka.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Neizčrpnost usklajenosti ocenjevalnega postopka</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>34.</NO.P><TXT>Direktiva 2007/44 sicer določa, k čemur se bom še vrnil, izčrpno usklajenost ocenjevalnih meril, ne določa pa izčrpne usklajenosti ocenjevalnega postopka.</TXT></NP><NP><NO.P>35.</NO.P><TXT>Komisija v zvezi s tem, ne da bi se opredelila glede izčrpnosti usklajenosti, navaja, da Direktiva 2007/44 državam članicam omogoča določeno stopnjo prilagodljivosti. Zdi se mi namreč, da imajo države članice v skladu z uvodnimi izjavami Direktive 2007/44 možnost, da uredijo nekatera postopkovna pravila. Dajejo jim možnost, da določijo postopek vnaprejšnjega uradnega obvestila (uvodna izjava 7), zahtevajo (ali prejmejo) dodatne informacije tudi po roku 50 delovnih dni, ki ga za to določa ta direktiva (uvodna izjava 7), in da bodočega pridobitelja obvestijo ne le, kot je zahtevano v navedeni direktivi, o odločbi o nasprotovanju, temveč tudi o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0056" ID="QS0056"/>pozitivni<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> oceni (uvodna izjava 5). <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0057" ID="QS0057"/>Največja<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/> usklajenost se torej ne nanaša na celoten ocenjevalni postopek.</TXT></NP><NP><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zlasti obvestitev o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0058" ID="QS0058"/>pozitivni<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> oceni, ki jo lahko države članice določijo v skladu z uvodno izjavo 5 Direktive 2007/44, je mogoče razumeti tako kot čisto odobritev predlagane pridobitve kot tudi kot njeno pogojno odobritev, saj je ta <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0059" ID="QS0059"/>ugodnejša<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> za bodočega pridobitelja kot nasprotovanje. Vendar ne vidim, kako bi bilo mogoče o pogojni odobritvi obvestiti bodočega pridobitelja drugače kot pisno, torej v obliki odločbe. Kako bi se sicer bodoči pridobitelj seznanil z natančno vsebino pogojev, ki jih mora izpolnjevati? Zato je s uvodno izjavo 5 Direktive 2007/44, s katero je priznana možnost pristojnih organov, da bodočega pridobitelja obvestijo o <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0060" ID="QS0060"/>pozitivni<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> oceni, priznano, da lahko države članice svoje pristojne organe pooblastijo za sprejetje formalne odločbe o odobritvi, vsaj kadar so za odobritev določeni pogoji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Ocena učinka Komisije, navedena zgoraj v opombi 17 teh sklepnih predlogov, je to poleg tega določala izrecno v točki 6.2.3(b): <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0061" ID="QS0061"/>an amendment to the current rules could specifically state how decision notifications need to be carried out for both <HT TYPE="ITALIC">positive</HT> and negative determinations […]. Supervisory authorities would need to <HT TYPE="ITALIC">send a copy</HT> of their decisions within a certain time frame to all relevant parties involved<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>37.</NO.P><TXT>Z Direktivo 2007/44 torej ni bila določena izčrpna usklajenost ocenjevalnega postopka. Zlasti z njo ni bil usklajen akt, s katerim pristojni organi zaključijo postopek, če se izide s <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0062" ID="QS0062"/>pozitivno<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> oceno. Kot poudarjata banka DNB in italijanska vlada, se usklajenost ne nanaša na upravnopravni akt, s katerim pristojni organi končajo postopek. Zato tudi če bi Sodišče – po mojem mnenju zmotno – štelo, da<?PAGE NO="9"?> Direktiva 2007/44 državam članicam prepoveduje ne samo sprejetja ukrepov, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0063" ID="QS0063"/>ki bi bili strožji<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/>, temveč vsak ukrep, ki ni določen v Direktivi 92/49, kakor je bila spremenjena, jim ta ne bi prepovedovala, da določijo možnost pogojne odobritve. Ta namreč ne spada na področje uporabe navedene direktive.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Spoštovanje načela učinkovitosti</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>38.</NO.P><TXT>Nacionalni ukrep, s katerim država članica določi možnost pogojne odobritve, izhaja iz njene postopkovne avtonomije. Zato mora, kadar izvaja to avtonomijo, spoštovati načeli enakovrednosti in učinkovitosti.</TXT></NP><NP><NO.P>39.</NO.P><TXT>Tukaj je pomembno samo načelo učinkovitosti.</TXT></NP><NP><NO.P>40.</NO.P><TXT>Vendar ne vidim, zakaj bi sprejetje odločbe o pogojni odobritvi pretirano oteževalo izvajanje pravic, ki jih ima bodoči pridobitelj na podlagi Direktive 2007/44. Ta direktiva namreč bodočemu pridobitelju daje pravico do pridobitve kvalificiranega deleža v zavarovalnici, samo če predlagana pridobitev izpolnjuje merila iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Cilj navedenih pogojev pa je prav zagotoviti izpolnjevanje teh meril. Ti pogoji ne morejo imeti drugega cilja, ker je seznam meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, izčrpen.</TXT></NP><NP><NO.P>41.</NO.P><TXT>Člen 15b(2) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, namreč določa, da pristojni organi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0064" ID="QS0064"/>lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi, <HT TYPE="ITALIC">samo</HT> če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Poleg tega člena 15b(3) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, ni mogoče razlagati <HT TYPE="ITALIC">a contrario</HT> tako, da države članice dovoljuje, da lahko opredelijo merila, ki niso našteta v odstavku 1, če se ne nanašajo na obseg deleža, ki ga je treba pridobiti. V uvodni izjavi 3 Direktive 2007/44 je namreč navedeno, da je seznam iz te direktive <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0065" ID="QS0065"/>omejena vrsta ocenjevalnih meril<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>. Nazadnje namera, da se pripravi izčrpen seznam, izhaja iz pripravljalnih dokumentov. V predlogu Komisije je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0066" ID="QS0066"/>spremenjene direktive določajo zaključen seznam meril za oceno primernosti pridobitelja<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Predlog direktive, naveden zgoraj v opombi 16 teh sklepnih predlogov, obrazložitveni memorandum, točka 1.4, četrti odstavek.</P></NOTE> Države članice torej ne morejo določiti meril, ki niso zajeta v členu 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Zadevne stranke se poleg tega o tem strinjajo (vsaj tiste, ki so se izrekle v zvezi s tem).</TXT></NP><NP><NO.P>42.</NO.P><TXT>Zato se z določitvijo, da je izpolnjevanje meril iz Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, pogoj za odobritev, ne omeji pravica, ki jo ima bodoči pridobitelj na podlagi navedene direktive, temveč se z njo, nasprotno, ta pravica polno izvaja, ob spoštovanju njenih omejitev, ki jih določa navedena direktiva, in sicer spoštovanje meril iz te direktive. Kot poudarja banka DNB, možnost naložitve pogojev za odobritev poveča učinkovitost bonitetnega nadzora.</TXT></NP><NP><NO.P>43.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru in čeprav je za razlago notranjega prava pristojno samo nacionalno sodišče,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Sodba CA Consumer Finance (C‑449/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2464">EU:C:2014:2464</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 26).</P></NOTE> se mi zdi, da je nacionalni zakonodajalec vsekakor določil, da navedeni pogoji ne morejo imeti drugega cilja, kot je izpolnitev petih ocenjevalnih meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Člen 3:104 Wft namreč določa, da banka DNB <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0067" ID="QS0067"/>lahko za potrdilo o ustreznosti naloži […] zahteve ali pogoje glede na interese,<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> zaščitene s členom 3:100 Wft. Vendar se mi zdi iz besedila v členu 3:100 Wft, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0068" ID="QS0068"/>[banka DNB] izda potrdilo o ustreznosti […], <HT TYPE="ITALIC">razen če</HT><QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> ni izpolnjeno katero od petih meril, razvidno, da so ta izčrpna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Moj poudarek.</P></NOTE> Poleg tega se mi zdi, da so v navedenem členu 3:100 zvesto povzeta merila iz člena 15b(1).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej točki 8 in 10 zgoraj.</P></NOTE> Drži, da je bil prenos Direktive 2007/44 prepozen in je bila zato Kraljevina Nizozemska obsojena zaradi neizpolnitve obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Sodba Komisija/Nizozemska (C‑233/10, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:791">EU:C:2010:791</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Rok za prenos Direktive 2007/44 je potekel <DATE ISO="20090321">21. marca 2009</DATE>, pogoji so bili družbi GCO naloženi z odločbama z dne 25. maja in <DATE ISO="20100720">20. julija 2010</DATE>, medtem ko je nizozemski zakon o prenosu začel veljati <DATE ISO="20110507">7. maja 2011</DATE>.</P></NOTE> Zato člen 3:100 Wft v različici, ki se<?PAGE NO="10"?> je uporabljala v času dejanskega stanja, ni napotoval na merila iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Ker pa je predložitveno sodišče navedlo, da bo to določbo razlagalo z vidika Direktive 2007/44, banka DNB kljub zamudi pri prenosu ne sme določiti pogojev, ki imajo drug cilj, kot je izpolnitev enega od petih zgoraj naštetih meril.</TXT></NP><NP><NO.P>44.</NO.P><TXT>Odgovor na vprašanje, ali države članice lahko pooblastijo svoje pristojne organe, da enostransko naložijo pogoje bodočemu pridobitelju, in ne samo za to, da sprejmejo pogoje, ki jih je ta predlagal, je po mojem mnenju pritrdilen.</TXT></NP><NP><NO.P>45.</NO.P><TXT>Res je, da napotitev v uvodni izjavi 3 Direktive 2007/44 na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0069" ID="QS0069"/>zaveze<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> bodočega pridobitelja navaja k domnevi, da je ta ravnal prostovoljno, zlasti ker je v Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 z dne <DATE ISO="20040120">20. januarja 2004</DATE> o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="024" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2004">UL L 24, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> prav tako uporabljen izraz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0070" ID="QS0070"/>obveznosti<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> v zvezi s spremembami, ki so jih predlagale stranke v zvezi s postopkom priglašene koncentracije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sporočilo Komisije o korektivnih ukrepih, dopustnih po Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 in po Uredbi Komisije (ES) št. 802/2004 (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="267" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2008">UL 2008, C 267, str. 1</REF.DOC.OJ>), točka 6.</P></NOTE> Vendar ne vidim, zakaj bi enostranska naložitev pogojev v praksi pretirano oteževala izvajanje pravice, ki jo ima bodoči pridobitelj na podlagi Direktive 2007/44, saj ti pogoji omogočajo izpolnjevanje meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, in samo teh meril.</TXT></NP><NP><NO.P>46.</NO.P><TXT>Preden preidem na preučitev drugega vprašanja za predhodno odločanje, moram še preveriti, ali je Wft skladen s pogodbo DEU. Predložitveno sodišče Sodišču sicer ni postavilo tega vprašanja. Vendar se mi zdi, da ga je, da bi mu dal koristen odgovor,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba Cipra in Kvasnicka (C‑439/01, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:31">EU:C:2003:31</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 24).</P></NOTE> treba preučiti. Direktiva 2007/44 namreč ne določa izčrpne usklajenosti ocenjevalnega postopka. Toda nacionalni ukrep se glede na samo navedeno direktivo presoja šele v primeru izčrpne usklajenosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba Deutscher Apothekerverband (C‑322/01, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:664">EU:C:2003:664</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 64).</P></NOTE> Če ni izčrpne usklajenosti, je treba njegovo skladnost s pogodbo DEU preveriti. Poleg tega je to vprašanje, čeprav posredno, obravnavano v pisnih stališčih estonske, francoske in italijanske vlade,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Estonska vlada meni, da nacionalni ukrep, ki določa možnost pogojne odobritve, pomeni omejitev svobode ustanavljanja, svobodnega opravljanja storitev in prostega pretoka kapitala, določenih v členih 49 PDEU, 56 PDEU in 63 PDEU, ker take možnosti ne določajo vse države članice, da pa je taka omejitev utemeljena. Francoska vlada poudarja, da odločba o pogojni odobritvi manj posega v prosti pretok kapitala kot odločba o nasprotovanju in da je torej skladna s ciljem Direktive 2007/44 razlaga členov 15a in 15b Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, da imajo države članice možnost za določitev pogojne odobritve. Italijanska vlada poudarja, da pogoji še zdaleč ne omejujejo prostega pretoka kapitala in svobode ustanavljanja, temveč ga spodbujajo.</P></NOTE> in vprašanje v zvezi s tem je bilo postavljeno na obravnavi uslužbencu Komisije.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Skladnost Wft s členoma 49 PDEU in 63 PDEU</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>47.</NO.P><TXT>Če se zadevni nacionalni ukrep uporablja samo za deleže, ki omogočajo neko vplivanje na podjetje, ga je treba presojati glede na člen 49 PDEU. Če se uporablja za vsak delež, tudi manjšinski, pa ga je treba presojati glede na člena 49 PDEU in 63 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba Komisija/Italija (C‑531/06, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:315">EU:C:2009:315</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 40).</P></NOTE> V obravnavanem primeru se zdi, čeprav to ne izhaja jasno iz pisanj, da se Wft uporablja tako za deleže, ki omogočajo neko vplivanje, kot tudi za deleže, ki ga ne omogočajo. Wft je treba torej preučiti glede na člena 63 PDEU in 49 PDEU.</TXT></NP><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>Skladnost s členom 63 PDEU</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>48.</NO.P><TXT>Člen 3:104 Wft, ki določa možnost pogojne odobritve, omejuje prosti pretok kapitala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Omejitve v smislu člena 63 PDEU so ukrepi, ki <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0071" ID="QS0071"/>bi lahko preprečili oziroma omejevali pridobitev delnic<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> v zadevnih podjetjih ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0072" ID="QS0072"/>bi vlagatelje iz drugih držav članic lahko odvrnili od naložb v njihov kapital<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> (glej sodbo Komisija/Portugalska, C‑171/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:412">EU:C:2010:412</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 50).</P></NOTE> Nacionalni ukrep, ki nalaga obveznost izpolnjevanja pogojev, ki so jih določili pristojni organi, ovira pridobitev kvalificiranega deleža ali od nje odvrača.</TXT></NP><?PAGE NO="11"?><NP><NO.P>49.</NO.P><TXT>Vendar se mi zdi, da je lahko taka omejitev utemeljena z nujnim razlogom v javnem interesu. Namesto sklicevanja na varstvo potrošnikov, kreditno zavarovanje – ki je predmet obravnavane zadeve – se namreč nanaša tudi na podjetnike, Sodišču predlagam, naj kot nujni razlog v javnem interesu prizna zagotovitev stabilnosti in varnosti sredstev, ki jih upravlja zavarovalnica, po zgledu sodb Komisija/Poljska in VBV – Vorsorgekasse,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodbi Komisija/Poljska (C‑271/09, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:855">EU:C:2011:855</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 57) in VBV – Vorsorgekasse (C‑39/11, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:327">EU:C:2012:327</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 31).</P></NOTE> v katerih je Sodišče razsodilo, da je interes, da v prvi sodbi pokojninski sklad in v drugi sodbi kolektivni naložbeni podjem zagotovita stabilnost in varnost upravljanih sredstev, zlasti s sprejetjem bonitetnih pravil, pomenil nujni razlog v javnem interesu.</TXT></NP><NP><NO.P>50.</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru so <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0073" ID="QS0073"/>interesi<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>, ki jih ščitijo pogoji iz člena 3:104 Wft, enaki merilom iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, katerih namen je zagotoviti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0074" ID="QS0074"/>dobro in preudarno upravljanje<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> zavarovalnice, s katerim se zlasti zagotovi stabilnost njenega premoženja. Wft torej ustreza zasledovanemu cilju.</TXT></NP><NP><NO.P>51.</NO.P><TXT>V zvezi z njegovo sorazmernostjo se po mojem mnenju postavljata dve vprašanji.</TXT></NP><NP><NO.P>52.</NO.P><TXT>Prvič, določiti je treba, ali je potrebna <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> naložitev pogojev v okviru nadzorne odobritve namesto njihove naložitve <HT TYPE="ITALIC">a posteriori</HT> v okviru bonitetnega nadzora, potem ko se pojavi težava. Odgovor na to vprašanje je po mojem mnenju pritrdilen. Zdi se mi, da morajo biti merila iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, po potrebi predmet pogojev in hkrati ukrepov bonitetnega nadzora. Bilo bi na primer nesmiselno, če bi imela zavarovalnica finančne težave na dan odobritve predlagane pridobitve, vendar ji v zvezi s tem ne bi bile nemudoma naložene obveznosti v obliki pogojev. Zoper njo prav tako ni mogoče pozneje naložiti ukrepov za bonitetni nadzor, katerih namen je zagotoviti njeno finančno stabilnost, kot to določa uvodna izjava 4 Direktive 2007/44, v kateri je navedeno, da: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0075" ID="QS0075"/>[s]krbna ocena […] ne bi smela […] nadomestiti zahtev po neprekinjenem skrbnem nadzoru<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/>.</TXT></NP><NP><NO.P>53.</NO.P><TXT>Drugič, treba se je prepričati, kot zahteva Sodišče v zvezi s sistemom predhodne odobritve – Wft vsekakor določa sistem predhodne odobritve, v okviru katerega so naloženi pogoji – da so pogoji naloženi v skladu z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0076" ID="QS0076"/>objektivnimi, nediskriminatornimi in vnaprej znanimi merili<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> in da je mogoče zoper vsako odločbo o pogojni odobritvi vložiti pravno sredstvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sodbe Église de scientologie (C‑54/99, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:124">EU:C:2000:124</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točki 21 in 22), Analir in drugi (C‑205/99, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:107">EU:C:2001:107</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 38), Komisija/Španija (C‑207/07, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:428">EU:C:2008:428</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 48) in Carmen Media Group (C‑46/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:505">EU:C:2010:505</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 87).</P></NOTE> V zvezi s pravnim sredstvom poudarjam, da Direktiva 2007/44 določa obrazložitev samo za odločbo o nasprotovanju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Člen 15a(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Pravica do pravnega sredstva zoper odločbe, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0077" ID="QS0077"/>sprejet[e] […] po zakonih in drugih predpisih v skladu s to direktivo<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, je navedena v členu 56 Direktive 92/49.</P></NOTE> Vendar sodišče ne more izvesti pravega preverjanja pogojev, če odločba o pogojni odobritvi ni obrazložena. Zdi se mi torej, da morajo pristojni organi v primeru pogojne odobritve sprejeti pisno in obrazloženo odločbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>V zvezi s tem poudarjam, da je Sodišče razsodilo, da je obveznost obrazložitve <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0078" ID="QS0078"/>korelat<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/> pravice do izjave, ki je sestavni del pravice do obrambe, splošnega načela prava Unije (glej sodbi M., C‑277/11, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:744">EU:C:2012:744</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 88, in Mukarubega, C‑166/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2336">EU:C:2014:2336</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 48). Razsodilo je tudi, da obveznost obrazložitve izhaja iz <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0079" ID="QS0079"/>bistvene zahteve, da je mogoče vse odločbe nacionalnega organa, s katerimi se zavrne uživanje pravice, ki je priznana s pravom [Unije], podrediti sodnemu nadzoru, ki je namenjen zagotovitvi učinkovitega varstva te pravice<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/> (sodbe Heylens in drugi, 222/86, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1987:442">EU:C:1987:442</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 15; BVBA Management, Training en Consultancy, C‑239/05, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:99">EU:C:2007:99</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 36, in Mellor, C‑75/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:279">EU:C:2009:279</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 59; ter sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Housieaux (C‑186/04, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:70">EU:C:2005:70</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 32) in njeni sklepni predlogi v zadevi Mellor (C‑75/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:32">EU:C:2009:32</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 26 do 34).</P></NOTE> V obravnavanem primeru člen 3:100 Wft določa objektivna in nediskriminatorna merila, ki povzemajo merila, uvedena z Direktivo 2007/44. Vendar mora predložitveno sodišče presoditi njihovo predvidljivost za bodočega pridobitelja in pri tem upoštevati zamudo pri prenosu te direktive. Poleg tega je mogoče zoper odločbe banke DNB očitno vložiti pravno sredstvo. Vendar se mora predložitveno sodišče prepričati, da so zadevne odločbe zadostno obrazložene, da bi lahko družba GCO izvajala pravico do pravnega sredstva ob polni seznanjenosti z argumenti, ki bi jih lahko uveljavljala.</TXT></NP><?PAGE NO="12"?><NP><NO.P>54.</NO.P><TXT>Člen 3:104 Wft, ki določa možnost pogojne odobritve, torej po mojem mnenju pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki jo je mogoče utemeljiti z javnim interesom zagotovitve stabilnosti in varnosti premoženja, ki ga upravlja zavarovalnica. Predložitveno sodišče mora preveriti, ali je taka omejitev sorazmerna. Po eni strani mora preučiti, ali so bila ocenjevalna merila glede na prepozen prenos Direktive 2007/44 dovolj predvidljiva za družbo GCO, in po drugi strani preveriti, ali so zadevne odločbe banke DNB zadostno obrazložene, da bi družba GCO lahko izvajala pravico do učinkovitega pravnega sredstva.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>Skladnost s členom 49 PDEU</TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>55.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je ta omejitev, kadar zadevni nacionalni ukrep povzroča omejitve svobode ustanavljanja, neposredna posledica zgoraj obravnavanih ovir prostega pretoka kapitala, od katerih je ni mogoče ločiti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Sodba Komisija/Portugalska (C‑171/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:412">EU:C:2010:412</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 80).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>56.</NO.P><TXT>Člen 3:104 Wft torej omejuje tudi svobodo ustanavljanja. Vendar je mogoče tudi to omejitev kot utemeljitev prostega pretoka kapitala utemeljiti z javnim interesom zagotovitve stabilnosti in varnosti sredstev, ki jih upravlja zavarovalnica. Predložitveno sodišče mora opraviti preverjanja, navedena v točki 54 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>57.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje Sodišče, ali pristojni organi lahko naložijo pogoje, ki niso potrebni za odobritev predlagane pridobitve, to je pogoje, katerih cilj ne bi bil izpolnitev enega od petih meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena.</TXT></NP><NP><NO.P>58.</NO.P><TXT>Odgovor na to vprašanje je nikalen. Kot sem navedel zgoraj,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej točki 40 in 41 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> države članice temu seznamu ne morejo dodajati novih meril, pristojni nacionalni organi pa ne morejo naložiti pogojev, ki ne bi ustrezali kateremu od teh meril, kot so bila prenesena v nacionalno pravo.</TXT></NP><NP><NO.P>59.</NO.P><TXT>Poleg tega poudarjam, kot je na obravnavi pripomnila Komisija, da morajo biti navedeni pogoji ne samo potrebni za izpolnitev katerega od ocenjevalnih meril, temveč tudi sorazmerni, to pomeni, da ne presegajo tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje teh meril. Čeprav predložitveno sodišče ne sprašuje Sodišča, ali morajo biti pogoji sorazmerni, mora Sodišče po mojem mnenju preučiti to vprašanje, ki izhaja iz vprašanja potrebnosti pogojev.</TXT></NP><NP><NO.P>60.</NO.P><TXT>Čeprav namreč Direktiva 2007/44 po eni strani določa spoštovanje načela sorazmernosti samo za informacije, ki jih mora predložiti bodoči pridobitelj z obvestilom,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Člen 15b(4) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena.</P></NOTE> je v smernicah CEIOPS glede ugleda bodočega pridobitelja navedeno, da bo moral ta izpolnjevati strožje zahteve, zlasti kadar gre za prevzem nadzora in ne pridobitev manjšinskega deleža.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Zgoraj v opombi 10 teh sklepnih predlogov navedene smernice CEIOPS (točka 44): <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0080" ID="QS0080"/>competence requirements are reduced for acquirers who are not in a position to exercise, or do not intend to exercise any influence over the target institution<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>.</P></NOTE> Iz navedenega izhaja, da bodo morali biti pogoji pri prevzemu nadzora strožji.</TXT></NP><NP><NO.P>61.</NO.P><TXT>Po drugi strani je načelo sorazmernosti splošno načelo prava Unije, ki ga morajo države članice spoštovati, kadar zadevna nacionalna ureditev spada na področje uporabe prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba Dokter in drugi (C‑28/05, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:408">EU:C:2006:408</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 71).</P></NOTE> Pristojni organi in nacionalno sodišče morajo torej preveriti, ali so navedeni pogoji ne le potrebni, temveč tudi sorazmerni.</TXT></NP><?PAGE NO="13"?><NP><NO.P>62.</NO.P><TXT>Nazadnje poudarjam, da je družba GCO na obravnavi navedla, da je bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0081" ID="QS0081"/>presenečena<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> nad sprejetjem odločbe o pogojni odobritvi. Direktiva 92/49, kakor je bila spremenjena, res nikjer napotuje na pravico do izjave, celo niti pri nasprotovanju predlagani odobritvi. Vendar pravica do izjave, ki je sestavni del pravice do obrambe, splošnega načela prava Unije, zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da koristno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba Mukarubega (C‑166/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2336">EU:C:2014:2336</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 45 do 48).</P></NOTE> Ta obveznost velja za organe držav članic, kadar sprejemajo odločbe na področju uporabe prava Unije, tudi kadar veljavna zakonodaja Unije izrecno ne določa takšne formalnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba Sopropé (C‑349/07, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:746">EU:C:2008:746</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 38).</P></NOTE> Zato morajo pristojni organi bodočega pridobitelja obvestiti, da bodo naložili pogoje, in mu omogočiti, da pred sprejetjem odločbe o pogojni odobritvi predstavi stališča v zvezi s tem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Obveznost pristojnih organov, da zaslišijo bodočega pridobitelja, je treba priznati, kot sem navedel v točki 62 teh sklepnih predlogov, na podlagi splošnega načela prava Unije, kot je spoštovanje pravice do obrambe (sodba Mukarubega, C‑166/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2336">EU:C:2014:2336</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 45). Vendar se mi zdi, da bi bilo mogoče to obveznost priznati tudi na podlagi člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), in sicer v povezavi s pravico do dobrega upravljanja. V odstavku 2(a) te določbe je namreč navedeno, da ima vsaka oseba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0082" ID="QS0082"/>pravico […], da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/>. V členu 41 Listine je res izrecno priznana pravica do izjave samo pred institucijami Evropske unije, ne pa pred upravnimi organi držav članic. Njegov odstavek 1 namreč določa, da ima vsakdo <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0083" ID="QS0083"/>pravico, da <HT TYPE="ITALIC">institucije, organi, uradi in agencije Unije</HT> njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/> (moj poudarek). Sodišče je zato razsodilo, da se člen 41(2) Listine ne uporablja za države članice (glej sodbe Cicala, C‑482/10, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:868">EU:C:2011:868</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 28; YS in drugi, C‑141/12 in C‑372/12, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2081">EU:C:2014:2081</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 67; Mukarubega, C‑166/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2336">EU:C:2014:2336</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 44, in Boudjlida, C‑249/13, točke od 32 do 33). Vendar poudarjam, da člen 51(1) Listine države članice obvezuje k izvajanju določb Listine, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0084" ID="QS0084"/>ko izvajajo pravo Unije<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/>. Zato morajo države članice, ko izvajajo pravo Unije, spoštovati določbe Listine, po mojem mnenju vključno s pravico zadevne osebe do izjave, določeno v njenem členu 41(2)(a). Z dobesedno razlago člena 41 Listine, ki izključuje njegovo možnost uporabe za države članice, bi se namreč priznalo, da je pravica do izjave iz navedenega člena 41 izjema od člena 51, ki določa možnost uporabe vseh <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0085" ID="QS0085"/>določb Listine<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> za države članice, če izvajajo pravo Unije. Kot poudarja generalni pravobranilec M. Wathelet, ni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0086" ID="QS0086"/>dosledno […], da se z besedilom člena 41 Listine tako lahko uvede izjema od pravila, določenega v členu 51 Listine, ki bi državam članicam omogočala, da ne uporabljajo člena Listine, tudi ko izvajajo pravo Unije<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> (sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi Mukarubega, C‑166/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2031">EU:C:2014:2031</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 56; glej tudi stališča generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi G. in R. (C‑383/13 PPU, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:553">EU:C:2013:553</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 49 do 52) in njegove sklepne predloge v zadevi Boudjlida (C‑249/13, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2032">EU:C:2014:2032</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 46 do 48)). Zdi se, da je Sodišče poleg tega uporabilo člen 41 Listine za države članice v sodbah M. (C‑277/11, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:744">EU:C:2012:744</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 84) in N. (C‑604/12, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:302">EU:C:2014:302</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 49 do 50). Glej v zvezi s tem tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja v združenih zadevah SECAP in Santorso (C‑147/06 in C‑148/06, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:711">EU:C:2007:711</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 50 do 51), sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi Mellor (C‑75/08, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:32">EU:C:2009:32</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 33), moje sklepne predloge v zadevi Stoilov i Ko (C‑180/12, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:492">EU:C:2013:492</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 75 do 79) in sklepne predloge generalnega pravobranilca Y. Bota v zadevi N. (C‑604/12, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:714">EU:C:2013:714</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 36). Tu nikakor ni treba odločati o vprašanju glede možnosti uporabe člena 41(2) Listine za države članice. Kot sem namreč že navedel zgoraj, je treba obveznost organov držav članic, da zaslišijo bodočega pridobitelja, vsekakor priznati na podlagi splošnih načel prava Unije.</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>63.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče mora torej preveriti, ali je družba GCO imela možnost predstaviti stališča pred sprejetjem odločb banke DNB.</TXT></NP></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>64.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem sprašuje Sodišče, ali pristojni organi lahko naložijo pogoj v zvezi z upravljanjem podjetja, to pomeni, ali je cilj takega pogoja izpolnitev katerega od meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena. Naj spomnim, da je v obravnavanem primeru banka DNB zahtevala, da je najmanj polovica članov nadzornih svetov družb ATNV in ACINV, med katerimi sta njuna predsednika, neodvisna od delničarjev.</TXT></NP><NP><NO.P>65.</NO.P><TXT>Komisija meni, da banka DNB ni mogla naložiti pogoja v zvezi z upravljanjem podjetja, ker se ta ne navezuje na nobeno od meril iz člena 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, celo niti na njeno točko (d). Druge stranke soglasno priznavajo, da se pogoj lahko nanaša na upravljanje podjetja.</TXT></NP><NP><NO.P>66.</NO.P><TXT>Stališča Komisije po mojem mnenju ni mogoče sprejeti. Pogoj v zvezi z upravljanjem podjetja, katerega pridobitev je predlagana, po mojem mnenju namreč ustreza merilu iz člena 15b(1)(d) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena.</TXT></NP><?PAGE NO="14"?><NP><NO.P>67.</NO.P><TXT>To merilo določa, da se pristojni organi prepričajo, ali bo podjetje <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0087" ID="QS0087"/>lahko izpolnil[o] in naprej izpolnjeval[o]<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> bonitetne obveznosti, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0088" ID="QS0088"/>pri [čemer] je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora […]<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>. Sklicevanje na strukturo skupine je bilo uvedeno na predlog ECB, ki to pojasnjuje tako: <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0089" ID="QS0089"/>Treba bi bilo zagotoviti […], da nezadostno pregledna struktura skupine, katere del bi ciljna institucija postala zaradi predlagane pridobitve, ne more ovirati učinkovitega nadzora ciljne institucije<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Zgoraj v opombi 14 teh sklepnih predlogov navedeno mnenje ECB (točka 2.4).</P></NOTE> Omejiti je torej treba neustrezen vpliv bodočega pridobitelja.</TXT></NP><NP><NO.P>68.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče mora presoditi sorazmernost pogoja iz točke 64 zgoraj. Sodišče pa je pristojno, da mu predloži elemente razlage prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sodba Profaktor Kulesza, Frankowski, Jóźwiak, Orłowski (C‑188/09, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:454">EU:C:2010:454</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točka 30).</P></NOTE> V zvezi s tem naj poudarim, da je nizozemski sistem upravljanja družbe dvotiren, pri čemer dva ločena organa opravljata naloge upravljanja družbe in nadzora nad tem upravljanjem. Predstavnik banke DNB je na obravnavi navedel, da se je pogoj, naveden zgoraj v točki 64, nanašal na nadzorna sveta družb ATNV in ACINV. Pogoj, katerega namen je zagotoviti neodvisnost nadzornega organa podjetja, katerega pridobitev je predlagana, torej po mojem mnenju lahko prepreči neustrezen vpliv bodočega pridobitelja. Če bi ta lahko glede na svoj delež v ciljnem podjetju imenoval večino članov upravnih organov, mu ne bi nič preprečevalo, da bi sprejemal odločitve, ki bi bile v nasprotju z <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0090" ID="QS0090"/>dobrim in preudarnim upravljanjem<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/>, zahtevanim v členu 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, na primer pri razdelitvi dividend<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>V zvezi s tem ni pomembno, da se nizozemski zakonodajalec ob prenosu tega člena 15b(1)(d) ni ponovno skliceval na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0091" ID="QS0091"/>strukturo skupine<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/>, temveč se je zadovoljil z izpostavitvijo zmožnosti zavarovalnice, da izpolni bonitetne obveznosti. Sklicevanje na strukturo skupine je v skladu z besedilom navedenega člena 15b(1)(d) le <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0092" ID="QS0092"/>poseben<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/> primer, na katerega se nanaša to merilo.</P></NOTE> Poleg tega naj poudarim, da smernice CEIOPS v okviru merila iz člena 15b(1)(d) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena, napotujejo na možnost naložitve pogojev v zvezi z upravljanjem podjetja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Zgoraj v opombi 10 teh sklepnih predlogov navedene smernice CEIOPS (točka 70): <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0093" ID="QS0093"/>these commitments could concern, for example, financial support in case of liquidity or solvency problems, <HT TYPE="ITALIC">corporate governance issues</HT>, the acquirer’s future target share in the institution, directions and goals for development, etc<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/> (moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP><NP><NO.P>69.</NO.P><TXT>V zvezi s sorazmernostjo pogoja, naloženega družbi GCO, bo moralo predložitveno sodišče upoštevati delež družbe GCO v družbah ATNV in ACINV, na katerega se je sklicevalo več strank na obravnavi. Upoštevati bo moralo tudi, da se pogoj, ki ga je naložila banka DNB, ne nanaša na sestavo upravnega organa družb ATNV in ACINV, temveč nadzornega organa. Navedena elementa k temu navajata, da je pogoj, ki ga je naložila družba GCO, sorazmeren. V zvezi z zahtevo, da so predsedniki nadzornih svetov prav tako neodvisni od delničarjev, bi moralo po mojem mnenju nacionalno sodišče presoditi sorazmernost glede na nacionalno pravo o družbah in pristojnosti, ki so v njem priznane nadzornemu svetu.</TXT></NP></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P>V –</NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP><NO.P>70.</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je predložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven, odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člene 15, 15a in 15b Direktive Sveta 92/49/EGS z dne <DATE ISO="19920618">18. junija 1992</DATE> o spremembah direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070905">5. septembra 2007</DATE>, je treba razlagati tako, da državam članicam ne prepovedujejo, da svoje pristojne organe pooblastijo, da določijo pogoje v odobritvi predlagane pridobitve kvalificiranega deleža v zavarovalnici. Države članice lahko svoje pristojne organe pooblastijo ne le, da sprejmejo pogoje, ki jih je predlagal bodoči pridobitelj, temveč tudi, da mu enostransko naložijo pogoje.</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="15"?><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 15b(1) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44, je treba razlagati tako, da pristojnim organom prepoveduje določanje nepotrebnih pogojev, to je tistih, katerih namen ni izpolniti katerega od ocenjevalnih meril, opredeljenih v navedeni določbi. Splošno načelo sorazmernosti pristojnim organom prepoveduje, da naložijo pogoje, ki niso sorazmerni z izpolnitvijo teh meril.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Splošno načelo pravice do obrambe pristojnim organom nalaga obveznost, da pred sprejetjem odločbe o pogojni odobritvi zaslišijo bodočega pridobitelja.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 15b(1)(d) Direktive 92/49, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44, je treba razlagati tako, da pristojnim organom dovoljuje sprejetje pogoja v zvezi z upravljanjem ciljnega podjetja. Nacionalno sodišče mora preveriti potrebnost in sorazmernost takega pogoja glede na delež glavnega delničarja v kapitalu ciljnega podjetja, nalogo upravljanja ali nadzora, ki ju izvaja organ, na katerega se nanaša pogoj, in pristojnosti, ki so v nacionalnem pravu priznane predsedniku tega organa.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Nacionalni ukrep, ki določa možnost pogojne odobritve, pomeni omejitev prostega pretoka kapitala in svobode ustanavljanja, kar je v nasprotju s členoma 49 PDEU in 63 PDEU. Vendar je mogoče to omejitev utemeljiti z javnim interesom zagotovitve stabilnosti in varnosti sredstev, ki jih upravlja zavarovalnica. Predložitveno sodišče mora preveriti, prvič, ali so navedeni pogoji potrebni za izpolnitev tega cilja, in drugič, ali so ti pogoji sorazmerni. Predložitveno sodišče se mora za presojo sorazmernosti odločbe o pogojni odobritvi prepričati, da ta izpolnjuje objektivna, nediskriminatorna in vnaprej znana merila in da je mogoče zoper njo vložiti učinkovito pravno sredstvo. Pri tej preučitvi je treba upoštevati zlasti zamudo pri prenosu in njen vpliv na predvidljivost pogojev ter obstoj zadostne obrazložitve odločbe o odobritvi, ki bodočemu pridobitelju edina omogoča, da izvaja pravico do pravnega sredstva.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>