<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-608/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0608</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:865">EU:C:2020:865</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20201028">28. 10. 2020</DATE> – Zadeva C‑608/19</HT></P><P>INAIL</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (osmi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20201028">28. oktobra 2020</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: italijanščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Državne pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1407/2013</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3</KEYWORD><KEYWORD>Pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT></KEYWORD><KEYWORD>Člen 6</KEYWORD><KEYWORD>Spremljanje</KEYWORD><KEYWORD>Podjetja, ki zaradi kumulacije s prej pridobljenimi pomočmi presegajo zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT></KEYWORD><KEYWORD>Možnost, da se zaradi spoštovanja zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> izbere med zmanjšanjem ali odpovedjo prejšnji pomoči</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑608/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Consiglio di Stato (državni svet, Italija) z odločbo z dne <DATE ISO="20190620">20. junija 2019</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20190812">12. avgusta 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Istituto nazionale per l’assicurazione contro gli infortuni sul lavoro (INAIL)</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Zennaro Giuseppe Legnami Sas di Zennaro Mauro &amp; C.,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (osmi senat),</P><P>v sestavi N. Wahl (poročevalec), predsednik senata, F. Biltgen, sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,</P><P>generalni pravobranilec M. Campos Sánchez‑Bordona,</P><P>sodni tajnik: R. Schiano, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20200625">25. junija 2020</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za družbo Zennaro Giuseppe Legnami Sas di Zennaro Mauro &amp; C. A. Santoro in A. Cevese, avvocati,</P></ITEM><ITEM><P>za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. M. De Socio in M. F. Severi, avvocati dello Stato,</P></ITEM><ITEM><P>za grško vlado K. Boskovits in V. Karra, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za latvijsko vlado V. Soņeca in K. Pommere, agentki,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo F. Tomat in G. Braga da Cruz, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><?PAGE NO="2"?><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 3 in 6 Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne <DATE ISO="20131218">18. decembra 2013</DATE> o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="352" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2013">UL 2013, L 352, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Istituto nazionale per l’assicurazione contro gli infortuni sul lavoro (nacionalni zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu, Italija; v nadaljevanju: INAIL) in družbo Zennaro Giuseppe Legnami Sas di Zennaro Mauro &amp; C. (v nadaljevanju: družba Zennaro) in ker je INAIL zavrnil izplačilo financiranja, odobrenega družbi Zennaro, saj bi to privedlo do prekoračitve zgornje meje 200.000 EUR v obdobju treh poslovnih let, ki je določena v členu 3(2) Uredbe št. 1407/2013 (v nadaljevanju: zgornja meja <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 3, 10, 21 in 22 Uredbe št. 1407/2013 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><GR.CONSID><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(3)</NO.P><TXT>Primerno je ohraniti zgornjo mejo 200.000 EUR za znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki jo lahko prejme enotno podjetje na državo članico v katerem koli obdobju treh let. Ta zgornja meja je še vedno potrebna, da za vsak ukrep, ki sodi v to uredbo, lahko velja, da ne vpliva na trgovino med državami članicami in ne izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.</TXT><P>[…]</P></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(10)</NO.P><TXT>Triletno obdobje, ki se upošteva za namene te uredbe, bi bilo treba oceniti za vsak primer posebej, tako da se pri vsaki novi dodelitvi pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> upošteva skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki je bila dodeljena v zadevnem poslovnem letu ter v predhodnih dveh poslovnih letih.</TXT><P>[…]</P></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(21)</NO.P><TXT>Dolžnost Komisije je, da poskrbi za izpolnjevanje pravil o državni pomoči, države članice pa bi morale v skladu z načelom sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji olajšati izvajanje te naloge z vzpostavitvijo potrebnih orodij za zagotovitev, da skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, dodeljene enotnemu podjetju po pravilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ne preseže splošne dopustne zgornje meje. Zato bi morale države članice pri dodeljevanju pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> zadevno podjetje obvestiti o znesku dodeljene pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> in navesti, da gre za pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ter se pri tem izrecno sklicevati na to uredbo. Za zagotovitev, da se ne preseže ustrezna zgornja meja in da se zadosti pravilom o kumulaciji, je treba od držav članic zahtevati, da nadzorujejo odobreno pomoč. Za zadostitev tej obveznosti bi morala zadevna država članica pred dodelitvijo take pomoči od podjetja prejeti izjavo o drugi pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> na podlagi te uredbe ali drugih uredb <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki jo je podjetje prejelo v zadevnem poslovnem letu in v predhodnih dveh poslovnih letih. Alternativno bi moralo biti mogoče, da država članica vzpostavi centralni register, ki vsebuje popolne informacije o dodeljeni pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, in preveri, da kakršna koli nova odobrena pomoč ne presega ustrezne zgornje meje.</TXT></NP></CONSID><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(22)</NO.P><TXT>Vsaka država članica bi morala pred dodelitvijo kakršne koli nove pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> zagotoviti, da [zaradi] nov[e] pomoč[i] v navedeni državi članici [skupni znesek prejetih pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>] ne bo preseg[el] zgornje meje pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> […]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></GR.CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 3 te uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki ga [jih] država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ne glede na datum plačila pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Zgornje meje, določene v odstavku 2, se uporabljajo ne glede na obliko pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ali zastavljene cilje […]. Obdobje treh poslovnih let se določi glede na poslovna leta, ki jih uporablja podjetje v zadevni državi članici.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Pomoč se za namene zgornjih mej, določenih v odstavku 2, izrazi v gotovinskih nepovratnih sredstvih. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.</ALINEA><ALINEA>Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="003.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>Če bi [zaradi] nov[ih] pomoč[i] <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> [skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>] preseg[el] ustrezno zgornjo mejo iz odstavka 2, ta nova pomoč [nobena od teh novih pomoči] ne more izkoristiti ugodnosti iz te uredbe.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 6 navedene uredbe, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Spremljanje<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če namerava država članica podjetju dodeliti pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> v skladu s to uredbo, ga pisno obvesti o predvidenem znesku pomoči, izraženem v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ter o tem, da gre za pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> […]. Preden država članica dodeli pomoč, mora pridobiti izjavo zadevnega podjetja v pisni ali elektronski obliki o vsej drugi pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki jo je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če je država članica vzpostavila centralni register pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki vsebuje popolne informacije o vsej pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki jo dodeljuje kateri koli organ v navedeni državi, se odstavek 1 preneha uporabljati od trenutka, ko register zajame obdobje treh poslovnih let.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Država članica dodeli novo pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> na podlagi te uredbe šele po tem, ko preveri, da skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, dodeljen zadevnemu podjetju, s tem ne bo presegel zgornjih mej iz člena 3(2) ter da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe.</ALINEA></PARAG><?PAGE NO="4"?><PARAG IDENTIFIER="006.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice evidentirajo in zbirajo vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe. Take evidence vsebujejo vse informacije, potrebne za dokaz, da so bili izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Evidence o individualni pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> se hranijo 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> se hranijo 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA>Komisija lahko od zadevne države članice pisno zahteva, naj […] predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, zlasti skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki ga je prejelo katero koli podjetje […].<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Družba Zennaro opravlja dejavnost v sektorju lesa in lesnih proizvodov. Pri INAIL je <DATE ISO="20140616">16. junija 2014</DATE> podala vlogo za financiranje, in sicer za dodelitev subvencije, določene v okvirnem javnem razpisu INAIL iz leta 2013, katerega predmet so bile <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>spodbude podjetjem za izvajanje ukrepov na področju zdravja in varnosti pri delu<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> (v nadaljevanju: javni razpis).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Postopek v zvezi s pozivom k prijavi projektov, ki je bil urejen s tem javnim razpisom, je zajemal štiri faze, in sicer, prvič, telematsko posredovanje vlog, drugič, pošiljanje dokumentacije, ki je podlaga za vlogo, tretjič, preverjanje posredovanih podatkov, ki ga je opravilo INAIL in sprejetje vloge, ter nazadnje, četrtič, preučitev zadeve in pripravo poročila, ki omogoča dejansko izplačilo subvencije. V tej zadnji fazi je moralo podjetje predložiti tako imenovano <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/><HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> izjavo, ki dokazuje, da je upravičeno do subvencije za zaprošeni znesek. Če take upravičenosti ni bilo, je bilo treba pomoči, ki so mu bile dodeljene, preklicati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>INAIL je z odločbo z dne <DATE ISO="20141030">30. oktobra 2014</DATE> družbo Zennaro obvestil o sprejetju projekta za znesek 130.000 EUR skupaj z možnostjo pridobitve zaprošenega predplačila v višini 65.000 EUR, s pridržkom predhodne predložitve bančne garancije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Vendar se je med postopkom izkazalo, da je družba Zennaro, skupaj z drugimi podjetji v začasnem skupnem podjetju, <DATE ISO="20140801">1. avgusta 2014</DATE> od Regione Veneto (dežela Benečija, Italija) pridobila drugo subvencijo v skupnem znesku 64.483,91 EUR, ki ji je bila izplačana. Poleg tega je ta družba dobila še drugo javno financiranje v znesku 18.985,26 EUR. Predložitveno sodišče navaja, da če se ta dva zneska prištejeta k znesku 130.000 EUR, ki ga je odobril INAIL, skupni znesek znaša 213.469,17 EUR, kar bi povzročilo prekoračitev zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Družba Zennaro je z dopisom z dne <DATE ISO="20150612">12. junija 2015</DATE> INAIL vprašala, ali bi bilo treba, da bi se izognila taki prekoračitvi, bodisi zmanjšati znesek subvencije v fazi priprave poročila bodisi predložiti varianto projekta, katere namen je zmanjšati znesek predvidenega projekta in tako znesek subvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Ker družba Zennaro ni dobila odgovora na ta dopis, se je z elektronskim dopisom z dne <DATE ISO="20150812">12. avgusta 2015</DATE> odločila za drugo rešitev, tako da je INAIL predložila varianto projekta, s katero se je njegov skupni strošek zmanjšal na 171.386,40 EUR, znesek subvencije pa se je zato znižal na 111.401,16 EUR.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>INAIL je z odločbama z dne 5. oktobra in <DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE>, čeprav je presodil, da je varianta projekta s tehničnega vidika sprejemljiva, ocenil, da družbi Zennaro ne more dodeliti tega financiranja in izključil možnost njegove delne dodelitve, razen če se ne bi ta v celoti odrekla prej dodeljenemu financiranju. V drugi odločbi je INAIL tako navedel, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>se lahko subvencija izplača le, če se podjetje odpove prejšnji subvenciji, ki jo je dodelil drug subjekt<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Družba Zennaro je zato pri Tribunale amministrativo regionale per il Veneto (deželno upravno sodišče za Benečijo, Italija) vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe z dne <DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Družba Zennaro je s certificirano elektronsko pošto z dne <DATE ISO="20160427">27. aprila 2016</DATE> INAIL predložila dokumentacijo, ki potrjuje, da se je odpovedala subvenciji, ki jo je izplačala dežela Benečija, za znesek 15.000 EUR, ki ga je prenakazala drugim članom začasnega skupnega podjetja, in tako izkazuje, da prejete državne pomoči niso presegale zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>INAIL je z odločbo z dne <DATE ISO="20160606">6. junija 2016</DATE> potrdil, da zaradi zneska zaprošene subvencije te subvencije ne more izplačati, ker bi v tem primeru vsota treh javnih financiranj presegla zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, delno izplačilo subvencije pa bi bilo v nasprotju s členom 3(7) Uredbe št. 1407/2013. INAIL se je sicer seznanil z elementi, ki izkazujejo odpoved prejšnji deželni subvenciji in njeni prerazdelitvi drugim članom začasnega skupnega podjetja, vendar pa je nasprotoval njeni upoštevnosti in navedel, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>ni razvidno, da bi se to podjetje odpovedalo in vrnilo prej prejeto subvencijo subjektu, ki jo je izplačal, in [da] njena prerazdelitev med člane začasnega skupnega podjetja ni upoštevna.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> Zato je INAIL zahteval vračilo že izplačanega predplačila v višini 65.000 EUR, sicer bo vnovčil bančno garancijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Družba Zennaro je <DATE ISO="20160626">26. junija 2016</DATE> z razširitvijo tožbenega zahtevka predlagala tudi razglasitev ničnosti odločbe INAIL z dne <DATE ISO="20160606">6. junija 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Tribunale amministrativo regionale per il Veneto (deželno upravno sodišče za Benečijo) je s sodbo z dne <DATE ISO="20160907">7. septembra 2016</DATE> ugodilo tožbi družbe Zennaro, pri čemer je upoštevalo mnenje generalnega direktorata Evropske komisije za konkurenco (GD COMP), ki ga je ta podal v odgovor na vprašanje, ki mu ga je družba Zennaro zastavila glede razlage člena 3(7) Uredbe št. 1407/2013. GD COMP je v odgovoru navedel, da lahko javni subjekt, ki je odgovoren za izplačilo subvencije, zaradi spoštovanja zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> sorazmerno zniža subvencijo in da nacionalni organi izberejo najprimernejšo možnost, saj sta obe rešitvi – to je sorazmerno znižanje in zavrnitev celotne subvencije – teoretično v skladu s to uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>To sodišče je tako navedlo, da bi morala biti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>razlaga člena 3(7) Uredbe št. 1407/2013, ki jo je [INAIL] podal o nedopustnosti zmanjšanja financiranja v višini dela subvencije, ki presega zgornjo mejo 200.000 EUR, določeno v navedeni uredbi, čeprav je teoretično v skladu z ureditvijo Unije na področju pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, za to, da bi se lahko zakonito uporabila v obravnavanem primeru, izrecno določena v [javnem razpisu]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, zlasti zaradi varstva legitimnih pričakovanj udeležencev. Menilo pa je, da so bile omejitve, ki jih je določil INAIL, nepredvidljive glede na merila, navedena v javnem razpisu, in jih je bilo mogoče <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>odpraviti z vidika formalistično manj restriktivne razlage ureditve Unije, ki je skladnejša s ciljem [javnega razpisa] ,spodbuditi podjetja k izvajanju projektov za izboljšanje ravni zdravja in varnosti pri delu.‘<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>INAIL je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Consiglio di Stato (državni svet, Italija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>INAIL trdi, pri čemer se opira zlasti na povezano razlago določb člena 3(2), (4) in (7) Uredbe št. 1407/2013, da je treba pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ne glede na njihovo dejansko izplačilo, šteti za dodeljene takrat, ko se podjetju dodeli zakonska pravica do njihovega prejema. Te določbe vsebujejo obvezne zahteve, ki se neposredno uporabljajo v nacionalnem pravnem redu. Zato naj bi bilo treba spoštovanje zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> preveriti ob dodelitvi subvencije, torej v obravnavanem primeru v fazi sprejetja vloge. Prosilec bi morebitne popravke moral torej podati v tej fazi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Družba Zennaro izpodbija razlago, ki jo predlaga INAIL. Prvič, trdi, da se uporabljajo samo določila javnega razpisa, ker iz člena 3(4) Uredbe št. 1407/2013 izhaja, da se v <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>veljavnem nacionalnem pravnem sistemu<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> določi, kdaj se <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> Drugič, trdi, da člen 6(5) te uredbe, ki se nanaša na obveznost države članice, da Komisiji predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne, zajema vse pomoči, ki jih je podjetje dejansko dobilo, in ne le tistih, ki so bile dodeljene na podlagi prvega akta o dodelitvi. Nazadnje, tretjič, meni, da ureditev na področju pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> ni bila sprejeta zaradi kaznovanja podjetij, temveč zaradi zmanjšanja upravnega bremena v primeru pomoči v omejenem znesku, in da bi stroga razlaga, ki jo predlaga INAIL, pripeljala do uporabe te ureditve, ki bi bila kaznovalna in v nasprotju z duhom te ureditve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da je mogoče sprejeti obe razlagi, ki ju navajata stranki v postopku v glavni stvari. Po eni strani naj bi bila razlaga, na katero se sklicuje INAIL, ugodnejša za tekoče vodenje postopka, ker bi se pogoji za dostop do subvencije preizkusili le ob sprejetju vloge. Po drugi strani bi razlaga družbe Zennaro omogočala široko odprtje pogojev za dostop do subvencije, tudi za konkurente, ki ob tem, da še niso gotovi o sprejetju njihove vloge, te ne morejo spremeniti, da ne bi presegli zgornje meje. Obravnavanje morebitnih sprememb vloge za financiranje bi bilo namreč težje, če bi do njega prišlo v fazi njene preučitve, saj bi to vplivalo na dotedanji vrstni red.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče glede upoštevnih določb Uredbe št. 1407/2013 najprej navaja, da se za člen 3(4) te uredbe, v skladu s katerim pomoč <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>ne glede na datum plačila pomoči […] velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju […],<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> ne zdi, da nasprotuje procesni ureditvi, v okviru katere prvi fazi sprejetja sledi bolj poglobljena preučitev, po kateri se za pravico do subvencije lahko končno šteje, da je bila <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>dodeljena<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Poleg tega naj bi bilo v tej določbi pojasnjeno, da to, kdaj je pomoč <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>dodeljena<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, ureja <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>veljavni nacionalni pravni sistem<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, na podlagi česar je mogoče sklepati, da lahko ta sistem ustreza različnim procesnim ureditvam, ki niso vnaprej določene. Nato poudarja, da člen 6(3) navedene uredbe določa, da se pomoč izplača po preveritvi spoštovanja zgornje meje, kar lahko kaže tudi na to, da je pravica do prejema subvencije dokončno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>dodeljena<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> šele po taki preveritvi. Nazadnje, iz člena 6(1), zadnji stavek, iste uredbe, zlasti iz sklicevanja na <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>druge [prejete] pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT><QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, naj bi izhajalo, da morajo biti v izjavi navedene vse prejete pomoči. Ugotoviti naj bi bilo treba, ali mora do odločitve o odpovedi prejšnji subvenciji nujno priti, preden se ta dejansko izplača.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Consiglio di Stato (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba določbe o dodeljevanju pomoči iz členov 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da se, če družba vlagateljica zaradi kumulacije s predhodnimi pomočmi preseže zgornjo mejo, lahko – do dejanskega plačila zaprošene pomoči – odloči za zmanjšanje financiranja (s spremembo ali varianto projekta) ali za odpoved (v celoti ali delno) že prejetim pomočem, da bi bila lahko znotraj okvira najvišjega dovoljenega zneska?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba iste določbe razlagati tako, da sta različni predvideni možnosti (varianta ali odpoved) zakoniti, tudi če nista izrecno določeni v nacionalni zakonodaji in/ali v javnem razpisu v zvezi z dodelitvijo pomoči?<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da se lahko podjetje, ki mu namerava država članica njegovega sedeža dodeliti pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, zaradi katere bi se, ker obstajajo prejšnje pomoči, skupni znesek pomoči, dodeljenih temu podjetju, dvignil nad zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, do dejanskega izplačila te pomoči odloči za zmanjšanje zaprošenega financiranja ali za odpoved (v celoti ali delno) prejšnjim že prejetim pomočem, zato da ne preseže te zgornje meje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Prvič, poudariti je treba, da je treba člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 postaviti v celotni okvir te uredbe, katere cilj je, da se za državne pomoči v omejenem znesku omogoči odstopanje od pravila, da je treba vse pomoči pred kakršno koli izvršitvijo priglasiti Komisiji (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180228">28. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>ZPT</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑518/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:126">EU:C:2018:126</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba ozko razlagati tako člen 3 te uredbe, katerega predmet je opredelitev pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki odstopajo od načela prepovedi pomoči iz Pogodbe, kot člen 6 navedene uredbe, ki se nanaša na spremljanje, ki ga pri dodelitvi take pomoči izvajajo države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Drugič, pri razlagi določbe prava Unije ni treba upoštevati le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo, v katero se umešča, in cilje, ki jih uresničuje akt, katerega del je (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191009">9. oktobra 2019</DATE>, <NAME.CASE>BGL BNP Paribas</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑548/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:848">EU:C:2019:848</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Na prvem mestu je treba v zvezi z besedilom zadevnih določb Uredbe št. 1407/2013 poudariti, prvič, da člen 3(7) te uredbe določa, da če bi zaradi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>novih pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> [skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>] presegel […] zgornjo mejo, ta nova pomoč [nobena od teh novih pomoči] ne more izkoristiti ugodnosti iz [Uredbe št. 1407/2013].<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> Iz te določbe izhaja, da je treba presojo, ali kumulacija z drugimi pomočmi <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> presega zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, opraviti ob <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>dodelitvi<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Iz člena 3(4) Uredbe št. 1407/2013 pa je ravno tako razvidno, da pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>ne glede na datum plačila pomoči<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> velja za <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>V zvezi s tem mora v skladu z ustaljeno sodno prakso predložitveno sodišče na podlagi nacionalnega prava, ki se uporabi, ugotoviti, kdaj se ta pomoč šteje za dodeljeno (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Magdeburger Mühlenwerke</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:200">EU:C:2013:200</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Nerea</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑245/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:521">EU:C:2017:521</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče mora za to upoštevati vse pogoje, ki jih nacionalno pravo določa za dodelitev zadevne pomoči (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Magdeburger Mühlenwerke</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:200">EU:C:2013:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Zato mora predložitveno sodišče v tem primeru ugotoviti datum dodelitve pomoči iz postopka v glavni stvari na podlagi določil javnega razpisa in, potencialno, nacionalne ureditve, ki se zanj uporablja (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130321">21. marca 2013</DATE>, <NAME.CASE>Magdeburger Mühlenwerke</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑129/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:200">EU:C:2013:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Nerea</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑245/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:521">EU:C:2017:521</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba pojasniti, da lahko določitev datuma dodelitve pomoči sicer variira glede na naravo zadevne pomoči, vendar pa se, ker pomoč ni dodeljena na podlagi večletne sheme, zanjo v skladu s sodno prakso Sodišča ne sme šteti, da je bila dodeljena na dan njenega izplačila (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>France Télécom/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑81/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:811">EU:C:2011:811</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Drugič, glede določb člena 6 Uredbe št. 1407/2013 o spremljanju, ki ga izvajajo države članice, da bi se spoštovala pravila o kumulaciji, je treba poudariti, da se za zadevo v glavni stvari ne uporablja člen 6(2) te uredbe, ki določa, da se člen 6(1) navedene uredbe preneha uporabljati, če je država članica vzpostavila centralni register pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki vsebuje informacije o vseh pomočeh, ki jih dodeljuje kateri koli organ v navedeni državi. Centralni register pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> je namreč Italijanska republika vzpostavila šele z 12. avgustom 2017, torej po tem, ko je bila podana vloga za zadevno pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Člen 6(1) in (3) Uredbe št. 1407/2013 pa določa, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>preden država članica dodeli pomoč, mora pridobiti izjavo zadevnega podjetja […] o vsej drugi pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ki jo je podjetje prejelo […] v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>, in, v vseh drugih jezikovnih različicah kot je italijanska, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>država članica dodeli novo pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> […] šele po tem, ko preveri, da skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, dodeljen zadevnemu podjetju, s tem ne bo presegel zgornjih mej [<HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>].<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> Iz teh določb tako jasno izhaja, da mora biti spremljanje, ki ga države članice izvajajo zato, da se spoštujejo pravila o kumulaciji, opravljeno <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>pred dodelitvijo pomoči<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Te razlage ne omaje dejstvo, da je samo v italijanski jezikovni različici odstavka 3 tega člena navedeno, da država članica ne <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>izplača<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> (<HT TYPE="ITALIC">eroga</HT>) nove pomoči, medtem ko je v vseh drugih različicah uporabljen glagol, ki v italijanščini ustreza glagolu <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>dodeliti<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> (<HT TYPE="ITALIC">concedere</HT>). Če se med različnimi jezikovnimi različicami besedila zakonodaje Unije pojavijo razhajanja, je namreč treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča zadevno določbo med drugim razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190514">14. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>M in drugi (Odvzem statusa begunca)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑391/16, C‑77/17 in C‑78/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:403">EU:C:2019:403</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0088">88</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). V uvodnih izjavah 21 in 22 navedene uredbe – ki v bistvu napotujeta na odstavka 1 in 3 tega člena 6 – pa sta v italijanski različici uporabljena izraza <HT TYPE="ITALIC">aiuti concessi</HT> ali (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>dodeljena pomoč<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>) in <HT TYPE="ITALIC">prima di concedere</HT> (<QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>pred dodelitvijo<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>). Neskladnost med jezikovnimi različicami člena 6(3) Uredbe št. 1407/2013 je zato posledica napake pri prevodu te določbe v italijanski jezikovni različici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi s kontekstom, v katerega se umeščata člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013, je treba ugotoviti, da ta ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi lahko podjetja, ki so zaprosila za pomoč, zato da bi spoštovala zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, po potrebi spremenila svojo vlogo za pomoč, tako da bi zmanjšala njen znesek ali se odpovedala prejšnjim pomočem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Ker je torej v skladu s členom 3(4) te uredbe dodelitev pomoči urejena z nacionalno ureditvijo, ki se uporablja, imajo države članice široko polje proste presoje glede določitve postopka dodelitve takih pomoči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v uvodni izjavi 21 navedene uredbe navedeno, da bi morale države članice v skladu z načelom sodelovanja iz člena 4(3) PEU olajšati spoštovanje pravil, ki se uporabljajo za državne pomoči, <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>z vzpostavitvijo potrebnih orodij za zagotovitev, da skupni znesek pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, dodeljenih enotnemu podjetju po pravilu <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ne preseže splošne dopustne zgornje meje.<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, v zvezi s cilji Uredbe št. 1407/2013 je treba poudariti, da je namen ureditve <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> poenostaviti upravno breme podjetij, Komisije in držav članic (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020307">7. marca 2002</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑310/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:143">EU:C:2002:143</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0094">94</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pri čemer se izhaja iz izhodišča, navedenega v uvodni izjavi 3 te uredbe, da pomoči v znesku, ki ne presega zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, ne vplivajo na trgovino med državami članicami in ne morejo izkrivljati konkurence.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh ciljev možnost, ki jo imajo države članice, da podjetjem, ki so zaprosila za pomoč, dajo pravico, da do dodelitve te pomoči spremenijo svojo vlogo za pomoč, tako da zmanjšajo znesek zahtevanega financiranja ali se odpovejo že prejetim prejšnjim pomočem, ne škoduje poteku postopka preučitve njihovih vlog, ker se pogoji za pridobitev pomoči v zvezi z upoštevanjem zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> preverjajo samo ob dodelitvi pomoči. Zato v nasprotju s tem, kar trdijo družba Zennaro ter italijanska in grška vlada, neobstoj možnosti, da bi ta podjetja po dodelitvi nove pomoči spremenila svoje vloge za pomoč, sama po sebi ne more pomeniti <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>kaznovanja<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> zadevnih podjetij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da se lahko podjetje, ki mu namerava država članica njegovega sedeža dodeliti pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, zaradi katere bi se, ker obstajajo prejšnje pomoči, skupni znesek pomoči, dodeljenih temu podjetju, dvignil nad zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, do dodelitve te pomoči odloči za zmanjšanje zaprošenega financiranja ali za odpoved (v celoti ali delno) prejšnjim že prejetim pomočem, zato da ne preseže te zgornje meje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da lahko podjetje, ki prosi za pomoč, zato da ne bi preseglo zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, spremeni svojo vlogo za pomoč tako, da zmanjša zaprošeno financiranje ali se odpove že prejetim prejšnjim pomočem, čeprav ureditev države članice, v kateri ima sedež, tega ne predvideva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Odgovor na to vprašanje je nerazdružljivo povezan z odgovorom na prvo vprašanje. Po eni strani, kot je bilo ugotovljeno v točki 38 zgoraj, Uredba št. 1407/2013 ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi lahko podjetja, ki so zaprosila za pomoč, zato da bi spoštovala zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, po potrebi spremenila svojo vlogo za pomoč, tako da bi zmanjšala njen znesek ali se odpovedala prejšnjim pomočem, in zato državam članicam ne nalaga nobene obveznosti v tem smislu. Po drugi strani lahko države članice, kot je razvidno iz točk 42 in 43 te sodbe, podjetjem, ki so zaprosila za pomoč, dovolijo, da spremenijo svojo vlogo za pomoč, da se prepreči, da bi dodelitev nove pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> skupni znesek dodeljenih pomoči dvignila nad zgornjo mejo <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, če so take spremembe izvedene pred dodelitvijo pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 razlagati tako, da države članice podjetjem, ki so zaprosila za pomoč, niso dolžne dovoliti, da zato, da ne bi presegla zgornje meje <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, spremenijo svojo vlogo za pomoč pred njeno dodelitvijo. Predložitveno sodišče mora presoditi pravne posledice neobstoja možnosti podjetij, da opravijo take spremembe, pri čemer je treba pojasniti, da jih je mogoče izvesti le pred dodelitvijo pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člena 3 in 6 Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne <DATE ISO="20131218">18. decembra 2013</DATE> o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT> je treba razlagati tako, da se lahko podjetje, ki mu namerava država članica njegovega sedeža dodeliti pomoč <HT TYPE="ITALIC">de minimis</HT>, zaradi katere bi se, ker obstajajo prejšnje pomoči, skupni znesek dodeljenih pomoči dvignil nad zgornjo mejo 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let, določeno v členu 3(2) Uredbe št. 1407/2013, do dodelitve te pomoči odloči za zmanjšanje zaprošenega financiranja ali za odpoved (v celoti ali delno) prejšnjim že prejetim pomočem, zato da ne preseže te zgornje meje.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člena 3 in 6 Uredbe št. 1407/2013 je treba razlagati tako, da države članice podjetjem, ki so zaprosila za pomoč, niso dolžne dovoliti, da zato, da ne bi presegla zgornje meje 200.000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let, določene v členu 3(2) Uredbe št. 1407/2013, spremenijo svojo vlogo za pomoč pred njeno dodelitvijo. Predložitveno sodišče mora presoditi pravne posledice neobstoja možnosti podjetij, da opravijo take spremembe, pri čemer je treba pojasniti, da jih je mogoče izvesti le pred dodelitvijo pomoči <HT TYPE="ITALIC">de minimis.</HT></HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>