30.6.2020   

SL

Uradni list Evropske unije

L 206/27


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/894

z dne 29. junija 2020

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz (1) ter zlasti členov 16 in 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (2) ter zlasti členov 13 in 16 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   OZADJE

(1)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 (v nadaljnjem besedilu: dokončna uredba) (3) uvedla zaščitne ukrepe za nekatere izdelke iz jekla (26 kategorij izdelkov iz jekla). Ukrepi vključujejo sistem tarifnih kvot za posamezno kategorijo izdelka, določenih v višini, ki zagotavlja, da se čim bolj zmanjšajo motnje uvoza in ohranijo tradicionalne ravni uvoza iz trgovinskih partneric. Za uvoz, ki presega tarifne kvote, se uporablja 25-odstotna tarifa zunaj kvote.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1590 (v nadaljnjem besedilu: uredba o prvem pregledu) (4) prvič pregledala ukrepe in uvedla vrsto prilagoditev, pri čemer je upoštevala spremenjene okoliščine in interes Unije, da bi bilo njihovo delovanje učinkovitejše.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2020/35 (v nadaljnjem besedilu: uredba o posebni rabi) (5) preklicala prejšnjo prilagoditev upravljanja tarifne kvote v kategoriji izdelkov 4, ker se je izkazala za neizvedljivo.

2.   POSTOPEK DRUGEGA PREGLEDA

(4)

Komisija lahko v skladu s členom 8 dokončne uredbe pregleda ukrepe v primeru spremembe okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov.

(5)

Komisija je 14. februarja 2020 začela drugi pregled zaščitnih ukrepov z objavo obvestila o začetku (6), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča in predložijo dokaze v zvezi s petimi razlogi za pregled (7).

(6)

Dolžno pravno postopanje je potekalo v okviru dvostopenjskega pisnega postopka. Na prvi stopnji je Komisija prejela približno 90 stališč. Na drugi stopnji so zainteresirane strani lahko predložile tudi protiargumente v zvezi s prvotnimi stališči drugih strani. Komisija je prejela več kot 30 dodatnih stališč.

(7)

Pisna faza postopka se je končala 18. marca 2020, ko so Unija in druge države uvajale stroge ukrepe omejitve gibanja in zapore, da bi ustavile širjenje pandemije COVID-19.

(8)

Da bi Komisija v okviru pregleda upoštevala ekonomske učinke tega nepričakovanega razvoja dogodkov, zaradi katerega so se močno spremenile okoliščine delovanja trga jekla v Uniji in sedanjih zaščitnih ukrepov, je 30. aprila 2020 omogočila dodatno in izredno obdobje, v katerem so lahko zainteresirane strani predložile svoja stališča glede ekonomskih učinkov pandemije COVID-19 na trg jekla.

3.   UGOTOVITVE PREISKAVE

(9)

Komisija je po poglobljeni analizi vseh prejetih stališč sprejela naslednje ugotovitve. Razvrščene so v šest pododdelkov. Prvi se nanaša na ekonomske učinke pandemije COVID-19 (oddelek 3.1 spodaj), naslednjih pet (oddelki od 3.2 do 3.6) pa na pet razlogov za pregled, opredeljenih v obvestilu o začetku drugega pregleda, in sicer: A) raven in dodelitev tarifnih kvot, B) izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov, C) možne škodljive učinke pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji, D) posodobitev seznama držav v razvoju, ki so članice STO in so izključene iz obsega ukrepov, na podlagi posodobljenih statističnih podatkov o uvozu za leto 2019 ter E) druge spremembe okoliščin, ki lahko zahtevajo prilagoditev ravni dodelitve tarifne kvote.

3.1.   Učinki pandemije COVID-19 na trg jekla v Uniji in delovanje sedanjih zaščitnih ukrepov

Pripombe zainteresiranih strani

(10)

Komisija je prejela približno 200 stališč glede ekonomskih učinkov pandemije COVID-19 in njenega vpliva na delovanje sedanjih zaščitnih ukrepov. Veliko večino teh stališč so predložili izvozniki, uvozniki, uporabniki in trgovci. Pripombe je predložilo tudi več držav izvoznic ter združenja proizvajalcev v jeklarski industriji Unije (v nadaljevanju: industrija Unije) in nadaljnji uporabniki jekla.

(11)

Velika večina je v pripombah močno nasprotovala zahtevi industrije Unije po velikem zmanjšanju obsega tarifnih kvot. V teh pripombah je bilo navedeno, da to zmanjšanje tarifnih kvot ne bi pomenilo le dejanske prepovedi uvoza, kar bi kršilo pravila STO, temveč bi bilo tudi v nasprotju z interesom Unije, ker bi zanemarilo interes podrejenih trgov, na katerih bi bili učinki na dejavnosti proizvodnje jekla zelo negativni. Več strani je poudarilo tudi, da bi bile dodatne spremembe upravljanja tarifnih kvot povsem neutemeljene, in menilo, da bi z odpravo mehanizma prenosa neporabljenih kvot iz enega četrtletja v drugo ukrepi postali bolj omejevalni, kar je v nasprotju s pravili STO. Mnoge strani so poudarile, da je vpliv pandemije COVID-19 še vedno nejasen in težko predvidljiv ter da bo imel različne učinke na različne segmente jeklarstva. Nekatere strani so zato predlagale odlog morebitnih prilagoditev, dokler vpliv ni jasen, in opozorile, da bi zmanjšanje ravni tarifnih kvot ogrozilo že sklenjene pogodbe o dobavi.

Stališče Komisije

(12)

Ko je Komisija oktobra 2019 sprejela prvi sveženj prilagoditev zaščitnih ukrepov Unije za jeklo, je napoved za jeklarsko industrijo kazala na upad povpraševanja, ker se je svetovno gospodarstvo postopoma upočasnjevalo. Komisija ni le prilagodila hitrosti liberalizacije tej napovedani upočasnitvi rasti, temveč je uvedla tudi več drugih prilagoditev, da bi ohranila tradicionalne trgovinske tokove in preprečila, da bi v vedno slabših gospodarskih razmerah nekatere države porekla pri izvozu izpodrinile druge pri uporabi tarifnih kvot, ki so na voljo v okviru ukrepov.

(13)

Takrat ni bilo mogoče predvideti, da bo nekaj mesecev pozneje pandemija COVID-19 svetovno gospodarstvo potisnila v najhujšo recesijo od svetovne finančne krize leta 2008. Stroge omejitve, ki so jih odredili organi po vsem svetu za zajezitev in obvladovanje bolezni od izbruha pandemije v prvem četrtletju leta 2020, so imele resne posledice. Ekonomski učinki ukrepov omejitve gibanja in zapore so bili takojšnji in hudi. Obseg in resnost gospodarskega pretresa sta zelo velika glede proizvodnje, naložb v osnovna sredstva, odpuščanj in povpraševanja.

(14)

Po navedbah podjetja Oxford Economics naj bi se svetovni BDP po pričakovanjih „v prvi polovici leta zmanjšal za skoraj 7 %, to je skoraj dvakrat toliko, kot je znašalo zmanjšanje, evidentirano med svetovno gospodarsko krizo, kar kaže na obsežne spremembe v vseh pomembnih gospodarstvih“ (8). To zmanjšanje se dogaja v vseh pomembnih industrijskih panogah in naročila so povsem usahnila. Marca 2020 je svetovni sestavljeni indeks proizvodnje (Global Composite Output Index) podjetja J. P. Morgan padel na najnižjo vrednost v 133 mesecih, znašal je 39,4, mesečni padec vrednosti indeksa (6,7 točk) pa je bil drugi najstrmejši v zgodovini časovne vrste (9). „Resnost vpliva je bila poudarjena z za časovno vrsto rekordnimi mesečnimi znižanji vrednosti kazalnikov za sledenje proizvodnje (znižanje za 10,1 točke), novih naročil (znižanje za 9,4), nedokončanih poslov (znižanje za 7,3), novih izvoznih naročil (znižanje za 10,4) in prihodnje dejavnosti (znižanje za 13,1) (10).“ Svetovni sektorski indeks vodij nabave (Global Sector PMI) podjetja IHS Markit, objavljen maja, potrjuje ta vpliv in prikazuje rekordne upade proizvodnje v vseh spremljanih sektorjih, razen pri zdravstvenih storitvah (11).

(15)

Proizvajalci jekla iz Unije za drugo polovico leta 2020 napovedujejo zaustavitev povpraševanja z več kot 60-odstotnim zmanjšanjem v južni Evropi in približno 50-odstotnim v severni Evropi, ki ga bo povzročil predvsem strm, približno 80-odstotni upad povpraševanja v avtomobilskem segmentu zaradi velikega zmanjšanja prodaje in proizvodnje vozil. To se ujema z ugotovitvami podjetja Morgan Stanley v nedavnem poročilu o jeklarskem sektorju (12), v katerem je navedeno, da „se končni trgi jekla spopadajo s hudimi motnjami, saj je povpraševanje v avtomobilski industriji (18 % povpraševanja po jeklu v Uniji) marca upadlo za 40–85 % na medletni ravni, gradbeniški, naftni in plinski ter vesoljski segmenti pa se tudi spoprijemajo s hudimi težavami“. Zgoraj navedeni trajni upad povpraševanja po jeklu se zdi verjeten in potrjen s spremembami sezonsko prilagojenega indeksa vodij nabave za globalne uporabnike jekla (Global Steel Users PMI), ki je sestavljeni kazalnik, namenjen prikazu natančnega pregleda pogojev poslovanja proizvajalcev, ki so opredeljeni kot večji uporabniki jekla. Ta kazalnik je aprila padel na najnižjo raven v 133 mesecih, in sicer na 43,7, medtem ko je marca znašal 49,3, zaradi zaustavitve povpraševanja na domačem in izvoznih trgih, pri čemer se je slednje zmanjševalo najhitreje od konca leta 2008 (13).

(16)

Podjetja in države bodo v prvem polletju leta 2020 utrpeli posledično hudo gospodarsko škodo. Spremembo trenda je mogoče pričakovati šele proti koncu drugega četrtletja z morebitnim povečanjem dejavnosti v zelo redkih državah, če sploh katerih. Pomladanska gospodarska napoved 2020 Evropske komisije napoveduje globoko in neenakomerno recesijo ter negotovo okrevanje, pri čemer naj bi se stopnja brezposelnosti v Uniji povečala s 6,7 % leta 2019 na 9 % leta 2020, nato pa leta 2021 padla na približno 8 % (14).

(17)

Gospodarske napovedi za preostalo obdobje zaščitnih ukrepov, ki se konča 30. junija 2021, so slabe. Pomladanska gospodarska napoved 2020 Evropske komisije predvideva tudi, da se bo gospodarstvo Unije leta 2020 skrčilo za 7,5 % in da se bo leta 2021 povečalo za približno 6 %. Zato ni pričakovati, da bo gospodarstvo EU do konca leta 2021 v celoti nadomestilo izgube zaradi krize. Naložbe bodo ostale omejene in trg dela si ne bo popolnoma opomogel (15). Projekcije rasti za Unijo in evrsko območje je Komisija v primerjavi z jesensko gospodarsko napovedjo 2019 popravila navzdol za približno devet odstotnih točk.

(18)

Kljub temu je na tej stopnji težko predvideti resnost obsežne gospodarske škode zaradi pandemije COVID-19. Po navedbah podjetja Oxford Economics „ključna negotovost zdaj ni obseg upada v drugi polovici leta 2020, temveč hitrost in čas poznejšega okrevanja (16)“. Podjetje IHS Markit v nedavni analizi negotovosti ugotavlja, da se je negotovost povzpela na ravni splošne finančne krize, ter opisuje, da „se podjetja zdaj bolj kot kadar koli bojijo recesije in večinoma pričakujejo, da se bo upad nadaljeval celotno prihodnje leto (17)“.

(19)

Čeprav so države sredi maja 2020 začele izvajati izhodne strategije za strožje ukrepe za obvladovanje pandemije, je dejansko še vedno mnogo negotovosti glede okrevanja. Prvič, na tej stopnji je težko jasno izmeriti obseg povzročene škode za nacionalne industrije ter domače in mednarodne dobavne verige. Drugič, ni izključeno, da se bodo pozneje letos ob postopnem sproščanju omejitev pojavili novi izbruhi virusa, ki bi lahko vodili do ponovnih ukrepov omejitve gibanja in zapore, vključno z zaporedjem omejevanja in sproščanja, kar bi lahko okrevanje zatrlo v kali in povzročilo trajnejšo škodo.

(20)

Komisija glede na zgornjo analizo ugotavlja, da gospodarski pretres zaradi pandemije COVID-19 pomeni temeljno in izjemno spremembo okoliščin, ki močno vpliva na delovanje trga jekla v Uniji in po svetu. Zato Komisija meni, da je treba pri oblikovanju prilagoditev v okviru drugega pregleda zaščitnih ukrepov pazljivo upoštevati ekonomske učinke pandemije COVID-19.

(21)

Kot je bilo že pojasnjeno, je Komisija pri prvem pregledu zaščitnih ukrepov zaradi že ugotovljenega upada na trgu jekla v nasprotju s pričakovanji ob sprejetju dokončnih ukrepov uvedla prilagoditve, da bi odpravila omejene učinke izrivanja, ugotovljene v prvem letu ukrepov. Vendar se bodo ti učinki brez prilagoditev v sedanjih gospodarskih razmerah še okrepili.

(22)

Medtem ko je bil gospodarski pretres zaradi pandemije razmeroma simetričen, saj je pandemija prizadela vse države sveta z nenadnimi in zelo velikimi padci proizvodnje in povpraševanja, pa bo hitrost okrevanja leta 2021 verjetno nesimetrična. To ne bo odvisno le od razvoja pandemije v posamezni državi, temveč tudi od strukture nacionalnih gospodarstev in njihove sposobnosti, da se odzovejo s politikami okrevanja.

(23)

V trenutnih razmerah upada povpraševanja in posledičnega močnega zmanjšanja prodaje, ki sta prizadela skoraj vse kategorije izdelkov iz jekla, skupaj z veliko negotovostjo glede prihodnosti in verjetnimi velikimi geografskimi nesimetrijami glede hitrosti in časa okrevanja, je mogoče pričakovati (18), da bodo nekateri izvozniki jekla v Unijo pri poslovanju ravnali še agresivnejše, da bi „izpraznili trg“ v škodo drugih udeležencev na trgu, ko se bo dejavnost po pandemiji nadaljevala.

(24)

Zlasti je razumno pričakovati (19), da si bodo nekateri izvozniki, predvsem na geografskih območjih, na katerih bodo dejavnosti ponovno vzpostavljene razmeroma prej kot na drugih, prizadevali za čimprejšnjo prodajo na trgu Unije še močneje kot v preteklosti, da bi najprej čim hitreje izčrpali kvote za posamezno državo in bili pripravljeni na takojšnje izkoriščanje preostalih kvot, ko bodo te na voljo.

(25)

Zaradi tega preračunljivega ravnanja izvoznikov iz nekaterih držav porekla bolj kot kdaj koli prej obstaja tveganje, da bodo izrinili druge udeležence na trgu in neupravičeno zasedli tržne deleže, ki bi v običajnih okoliščinah pripadali drugim tradicionalnim območjem trgovinskih tokov ali domači proizvodnji. To je resnično tveganje, saj si bodo izvozniki na vso moč prizadevali pridobiti večje deleže na manjšem trgu, da bi nadoknadili absolutne izgube pri prodaji zaradi manjšega povpraševanja.

(26)

Navedeno preračunljivo ravnanje, s katerim se neupravičeno izrinejo tradicionalni trgovinski tokovi in domača proizvodnja, lahko poleg tega, da ogroža ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu porekla, povzroči tudi zelo huda neravnovesja na trgu jekla v Uniji, zaradi česar bi bili lahko nazadnje ogroženi popravljalni učinki prvotnih zaščitnih ukrepov v zvezi z zaščito pred novo nenadno rastjo uvoza.

(27)

V teh okoliščinah Komisija meni, da je za zagotovitev urejene vrnitve vseh dobaviteljev, tako domače industrije kot izvoznikov, na trg in čim manj neustreznega preračunljivega ravnanja treba uvesti dve splošni prilagoditvi upravljanja tarifnih kvot. Prva je prehod z letnega na četrtletno upravljanje vseh kvot za posamezno državo; ta prilagoditev bo ob tem, da bo ohranila skupne količine na kategorijo izdelkov, zagotovila stabilnejši tok uvoza in čim bolj zmanjšala tveganje neupravičene rasti izvoza v preostalem obdobju veljavnosti ukrepov. Druga dodatna prilagoditev je uvedba izboljšane ureditve za dostop do preostale kvote za države, upravičene do kvote za posamezno državo. S to prilagoditvijo se bo po potrebi omejila uporaba preostale kvote za obstoječe manjše države izvoznice, ki spadajo v ta globalni del tarifnih kvot, in se bo čim bolj zmanjšalo tveganje, da jih izrinejo tisti izvozniki, ki so upravičeni do kvot za posamezne države. Ti prilagoditvi bosta podrobneje opisani v oddelkih 3.2 oziroma 3.3 spodaj.

3.2.   Raven in dodelitev tarifnih kvot

(28)

Komisija je v okviru tega oddelka ocenila, ali sta sedanja raven in dodelitev tarifnih kvot, vključno z njihovim upravljanjem, ustrezni. Kot je navedeno v obvestilu o začetku, Komisija pri ocenjevanju ni le upoštevala pripomb in dokazil, ki so jih predložile zainteresirane strani, temveč je posebno pozornost namenila tudi razvoju uporabe tarifnih kvot v drugem letu veljavnosti ukrepov (20), kar se je dnevno spremljalo za vseh 26 kategorij izdelkov.

Pripombe zainteresiranih strani

(29)

Večina zainteresiranih strani je predložila pripombe o tem vidiku pregleda. Številne od njih, zlasti proizvajalci izvozniki, vlade tretjih držav, uporabniki in uvozniki, so zahtevali povišanje ravni tarifnih kvot ali drugačen sistem dodelitve pri kategorijah izdelkov, ki jih zadevajo. Te zahteve so vključevale spremembo referenčnega obdobja za izračun ravni tarifnih kvot za upravičenost do višje kvote. Nekatere zainteresirane strani so Komisijo pozvale, naj spremeni podlago za dodelitev kvote za posamezno državo, tako da poviša ali zniža sedanji 5-odstotni prag.

(30)

Industrija Unije pa se je zavzela za več prilagoditev v nasprotni smeri. Industrija Unije je predvsem zahtevala, naj se tarifne kvote upravljajo na četrtletni ravni in naj se neporabljene količine iz enega četrtletja ne prenesejo v naslednje četrtletje. V okviru izjemnega ponovnega odprtja pisne faze za sprejemanje pripomb o ekonomskih učinkih pandemije COVID-19 je industrija Unije prosila, naj se raven tarifnih kvot zmanjša do 75 % zaradi spoprijemanja z uničujočimi ekonomskimi učinki pandemije. Številne zainteresirane strani so močno nasprotovale tej zahtevi, pri čemer so trdile, da bi bilo to nezdružljivo s pravili STO in da bi čezmerno vplivalo na industrijo nižje v prodajni verigi v Uniji.

Stališče Komisije

(31)

Komisija ugotavlja, da je celo v zadnjem četrtletju drugega leta veljavnosti ukrepov (podatki, analizirani do 15. maja 2020) skupna raven tarifnih kvot ostala precej neporabljena (21), pri čemer so bile kvote na voljo v vseh kategorijah izdelkov. Komisija glede na ugotovljeno hitrost in trend uporabe tarifnih kvot po preteku več kot treh četrtin obdobja in v prevladujočih gospodarskih razmerah zaustavitve rasti, opisanih v oddelku 3.1 zgoraj, meni, da je malo verjetno, da bi se v preostanku zadnjega četrtletja uporaba tarifnih kvot povečala. Nasprotno, najnovejši trend uvoza in obeti povpraševanja kažejo, da bi se lahko do konca obdobja, tj. 30. junija 2020, hitrost uvoza še dodatno zmanjšala. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 15 uredbe o prvem pregledu, je v prvem letu veljavnosti ukrepov, ko so bile razmere na trgu v primerjavi s sedanjimi razmerami stabilnejše, povpraševanje pa trajno, ostalo neporabljenih približno 3,2 milijona ton dajatev prostih tarifnih kvot (22).

(32)

Glede na to Komisija meni, da vzpostavljene ravni tarifnih kvot niso neupravičeno omejevale trgovinskih tokov v drugem letu veljavnosti ukrepov, temveč so omogočale raven uvoza, ki je bila sorazmerna s potrebami trga Unije.

(33)

V odziv na zahteve po povišanju ravni tarifnih kvot Komisija ugotavlja, da stališča zainteresiranih strani niso pokazala, da bi se povpraševanje na trgu jekla v Uniji povečalo na tak način, da bi dejanske tarifne kvote povzročile pomanjkanje ponudbe na trgu. Nasprotno, kot je podrobno opisano v oddelku 3.1, trend bolj kaže v nasprotno smer. Nazadnje, Komisija ugotavlja tudi, da je referenčno obdobje, uporabljeno za izračun tarifnih kvot, eden od stebrov za oblikovanje ukrepov, prvotno določenih z dokončno uredbo, in da obseg pregleda ne zajema bistvene spremembe osnovne strukture ukrepov. Njegov cilj je namreč ocena, ali so potrebne posebne prilagoditve upravljanja tarifnih kvot. Komisija zato zavrača navedene zahteve.

(34)

Komisija ne glede na navedeno meni, da je treba pri upravljanju tarifnih kvot uvesti vrsto prilagoditev in izboljšav, da bi se to upravljanje prilagodilo razvoju trga in da bi zaščitni ukrepi bolje delovali. Te prilagoditve so tako horizontalne narave kot posebne za nekatere kategorije izdelkov.

3.2.1.   Horizontalna prilagoditev: četrtletno upravljanje vseh kvot za posamezne države

(35)

Preiskava v zvezi s pregledom je pokazala, da je v drugem letu veljavnosti ukrepov več držav izvoznic še naprej ravnalo zelo agresivno pri izvozu številnih kategorij izdelkov. Te države so več (ali večino) svojih letnih kvot za posamezne države izčrpale neobičajno hitro (v nekaterih primerih v zgolj nekaj mesecih od začetka obdobja). Ena letna kvota za posamezno državo je bila izčrpana celo takoj na prvi dan drugega leta veljavnosti ukrepov.

(36)

Zaradi takega ravnanja so se v teh kategorijah izdelkov pojavile razmere, ko je bil nesorazmerno velik pritok uvoza zelo zgoščen precej na začetku letnega obdobja. Ta pritok se je pozneje upočasnjeval do začetka zadnjega četrtletja obdobja, ko je uvoz ponovno dosegel novo najvišjo stopnjo, kar je sovpadalo s časom, ko je bilo državam, upravičenim do kvote za posamezno državo, dovoljeno, da preostale razpoložljive tarifne kvote izkoriščajo brez dajatev. Komisija meni, da tako ravnanje povzroča pomembna neravnovesja in preprečuje nemoteno delovanje trga.

(37)

Komisija meni, da je v razmerah velike negotovosti, upada povpraševanja in posledičnega velikega zmanjšanja prodaje, ki vplivajo na skoraj vse kategorije izdelkov iz jekla in so podrobno opisane v oddelku 3.1, zelo verjetno, da se bo navedeno izključujoče izvozno ravnanje še okrepilo. V teh izjemnih okoliščinah bodo izvozniki ravnali zelo agresivno in preračunljivo v odnosu do drugih konkurentov, da bi nadomestili izgubo pri prodaji. Pri tem preračunljivem ravnanju je razumno pričakovati, da si bodo izvozniki v najmočnejših državah izvoznicah prizadevali za čimprejšnjo prodajo, da bi „izpraznili trg“. Tako preračunljivo poslovno ravnanje je najpomembnejše tveganje za ustrezno delovanje zaščitnih ukrepov, saj bi povzročilo zelo resne motnje na trgu ter lahko brez popravnih ukrepov neupravičeno izpodrine tradicionalne trgovinske tokove in domačo proizvodnjo in s tem izniči polni učinek vzpostavljenih zaščitnih ukrepov.

(38)

Kvote za posamezne države se od uvedbe dokončnih ukrepov upravljajo na letni ravni, kar pomeni, da so bile celotne osnovne količine izvoznikom dane na voljo na začetku vsakega letnega obdobja, ne da bi se določile časovne omejitve za njihovo uporabo v določenem obdobju, v nasprotju s preostalimi kvotami, ki so se upravljale četrtletno. Takrat se je uvedba časovnih omejitev zdela nepotrebno in težko upravno breme, ki posega v običajno delovanje trga.

(39)

Vendar Komisija po preiskavi v zvezi s pregledom meni, da sedanje letno upravljanje kvot za posamezne države ne bi učinkovito preprečevalo zgoraj opredeljenih motenj na trgu jekla v Uniji, ki bi se še povečale zaradi pričakovanega preračunljivega ravnanja nekaterih izvoznikov. Te motnje ne bi bile le v nasprotju z interesi večine držav izvoznic, temveč bi tudi zelo negativno vplivale na gospodarski položaj jeklarske industrije v Uniji in s tem zmanjšale učinkovitost ukrepov.

(40)

Zato se je Komisija odločila, da se bodo tudi kvote za posamezne države upravljale četrtletno. Ta prilagoditev bo zagotovila stabilnejši tok uvoza in čim bolj zmanjšala obstoječe zelo visoko tveganje, da bo v celotnem naslednjem obdobju veljavnosti ukrepov, tj. od 1. julija 2020 do 30. junija 2021, preračunljivo ravnanje izvoznikov v nasprotju z legitimnim interesom drugih udeležencev na trgu.

(41)

Ta prilagoditev bo imela pozitiven stabilizacijski učinek na trg, ker bo preprečila množično kopičenje zalog na začetku obdobja, kot je bilo v preteklosti že ugotovljeno za več kategorij izdelkov. Prilagoditev bo tistim proizvajalcem v Uniji in tretjih državah, katerih sposobnost poslovanja je bila med pandemijo COVID-19 znatno omejena in ki jim je bilo nadaljevanje poslovanja po omejitvi gibanja dovoljeno pozneje kot drugim, omogočila konkuriranje ob bolj izenačenih konkurenčnih pogojih, ko se povpraševanje ponovno poveča.

(42)

Na koncu je treba omeniti, da Komisija ne vidi nobenega razloga za ukinitev prenosa neporabljenih količin četrtletno upravljanih kvot iz enega četrtletja v naslednje znotraj istega obdobja. Ohranitev mehanizma prenosa zagotavlja, da se lahko uporaba tarifnih kvot prilagodi razvoju povpraševanja skozi leto, ne da bi pri tem neupravičeno povzročili motnje na trgu.

3.2.2.   Posebne prilagoditve za posamezne kategorije izdelkov

(a)   Kategorija 1 (vroče valjani ploščati izdelki)

(43)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 149 dokončne uredbe in uvodnih izjavah od 17 do 19 uredbe o prvem pregledu, za to kategorijo izdelkov velja le globalna tarifna kvota. To je bila izjema glede na siceršnji prednostni sistem, ki se uporablja za skoraj vse druge kategorije izdelkov ter ki je sestavljen iz kombinacije kvot za posamezne države za največje pretekle dobavitelje in preostalih kvot za ostale.

Pripombe zainteresiranih strani

(44)

V zvezi s to kategorijo izdelkov je več zainteresiranih strani zahtevalo, da se 30-odstotna zgornja meja na državo porekla zniža na 20-odstotno, druge pa so zagovarjale odpravo zgornje meje in ponovno vzpostavitev razmer pred prvim pregledom.

Stališče Komisije

(45)

Preiskava v zvezi s pregledom je razkrila številne spremembe, na podlagi katerih Komisija meni, da je potrebna prilagoditev upravljanja tarifnih kvot v tej kategoriji izdelkov. Na prvem mestu, preiskava potrjuje, da je uporaba tarifnih kvot v tej kategoriji v celotnem obdobju stalno strmo upadala (glej graf 1 spodaj) ter da je bila povprečna uporaba v drugem in tretjem četrtletju drugega leta veljavnosti ukrepov 54-odstotna (23).

Image 1

(46)

Ob koncu tretjega četrtletja je skupna neporabljena kvota od začetka drugega leta veljavnosti ukrepov znašala več kot 1,5 milijona ton (glej graf 2 spodaj). Poleg tega podatki, na voljo do sredine maja 2020, kažejo, da je bilo znižanje ravni uvoza v tej kategoriji izdelkov mnogo večje, pri čemer je bilo uporabljene le 16 % tarifne kvote. To pomeni, da je le šest tednov pred koncem četrtletja neporabljeni del tarifne kvote znašal več kot 3 milijone ton. Tako je trend uvoza v tej kategoriji izdelkov, ki predstavlja približno eno tretjino preteklih količin uvoza v 26 kategorijah izdelkov, za katere veljajo zaščitni ukrepi, pomemben pokazatelj sedanjega strmo padajočega trenda povpraševanja na trgu jekla v EU.

Image 2

(47)

Komisija ugotavlja tudi, da je to znatno zmanjšanje uporabe tarifnih kvot nastalo v obdobju, ki ga še ni prizadel pretres zaradi pandemije COVID-19. To torej jasno kaže, da je zelo malo verjetno, da bi bila morebitna prihodnja ponovna rast povpraševanja v Uniji v tretjem letu veljavnosti ukrepov tako velika, da bi se tarifne kvote v tej kategoriji izdelkov nazadnje polno ali zelo veliko uporabljale.

(48)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da v trenutnih okoliščinah ne obstaja več tveganje morebitnega pomanjkanja ponudbe, ki ga je poskušala preprečiti z globalizacijo tarifne kvote v okviru dokončnih ukrepov. Komisija se je zato odločila, da bo ustavila izjemno globalno upravljanje tarifne kvote v tej kategoriji izdelkov ter uporabila standardni sistem kombinacije kvote za posamezne države in preostale kvote, ki je vzpostavljen za skoraj vse druge kategorije izdelkov.

(49)

Od 1. julija 2020 bo torej tarifna kvota za kategorijo izdelkov 1 sestavljena iz kvot za posamezne države za tiste države, katerih raven uvoza v tej kategoriji je v zadevnem referenčnem obdobju 2015–2017 znašala vsaj 5 % (24), in iz preostale globalne kvote za ostale. Ta tarifna kvota se bo upravljala četrtletno, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.1 zgoraj. Kljub temu se bo pri uporabi preostale kvote v četrtem četrtletju za katero koli državo izvoznico še naprej uporabljala zgornja meja 30-odstotnega deleža, da bi se preprečili učinki izrivanja (25).

(50)

Komisija še naprej meni, da je standardni sistem tarifnih kvot s kombinacijo kvot za posamezne države in preostalih kvot najprimernejši sistem, da se ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi v smislu količin in porekla (26). Zato je v splošnem interesu Unije, da ga izvaja v tej kategoriji izdelkov, čim nastanejo pogoji za to.

(b)   Kategorija 8 (nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi)

(51)

Od prejšnje preiskave v zvezi s pregledom je Komisija ugotovila, da je nastalo več pomembnih sprememb, ki vplivajo na to kategorijo. Prvič, Komisija je 8. aprila 2020 uvedla začasne protidampinške ukrepe za uvoz izdelkov te kategorije s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indonezije in Tajvana (27). Drugič, Komisija je potrdila, da so ZDA dosledno zelo malo uporabljale tarifno kvoto za posamezno državo (28). Zato za štiri od petih največjih držav izvoznic v tej kategoriji trenutno veljajo različni trgovinski ukrepi. Pričakuje se torej, da navedene države ne bodo še naprej izvažale v Unijo na preteklih ravneh.

Pripombe zainteresiranih strani

(52)

Nekatere zainteresirane strani so Komisijo pozvale, naj za to kategorijo uvode zgornjo mejo pri preostali kvoti. Druge zainteresirane strani so jo pozvale, naj tiste količine kvot za posamezne države, pri katerih je raven uporabe izkazano zelo nizka, prenese na preostalo kvoto.

Stališče Komisije

(53)

Na podlagi spremenjenih okoliščin, opisanih v uvodni izjavi 51, zaradi katerih lahko v tej kategoriji izdelkov nastane pomanjkanje ponudbe na trgu Unije, in v skladu s pristopom, ki se od sprejetja dokončnih ukrepov uporablja za druge kategorije izdelkov, Komisija ugotavlja, da je v interesu Unije, da se količine kvot za posamezne države za vse države, za katere veljajo različne vrste ukrepov trgovinske zaščite (29), prenesejo v preostalo tarifno kvoto. S to prilagoditvijo bo zagotovljeno, da sedanji ukrepi ne vplivajo na tradicionalen obseg trgovine in da je uporabnikom iz Unije omogočena zadostna prožnost, da po potrebi zamenjajo državo porekla dobave.

(54)

Tarifna kvota za kategorijo izdelkov 8 bo torej s 1. julijem 2020 postala globalna tarifna kvota, ki se upravlja na četrtletni ravni.

(c)   Kategorija 25 – velike varjene cevi

(55)

Komisija opozarja na razlog za globalizacijo te tarifne kvote in se sklicuje na pojasnila iz uvodnih izjav od 54 do 59 uredbe o prvem pregledu.

Pripombe zainteresiranih strani

(56)

Nekatere zainteresirane strani so zahtevale spremembe v tej kategoriji. Strani so zlasti prosile za vrnitev k sistemu kombiniranih kvot za posamezne države in preostalih kvot. Poleg tega so nekatere strani zahtevale tudi razdelitev te tarifne kvote na dve podkategoriji, da bi se bolje obravnavale posebnosti izdelkov, uvrščenih v to kategorijo.

Stališče Komisije

(57)

Komisija je pri analizi v okviru tega drugega pregleda (na podlagi niza podatkov, ki v času preiskave v zvezi s prvim pregledom niso bili na voljo) ugotovila precej neobičajen vzorec uvoznih tokov (30) v tej posamezni kategoriji, ki se znatno razlikuje od tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu količin in porekla ter zaradi katerega lahko nastanejo neravnovesja na trgu Unije.

(58)

Komisija ugotavlja, da več kot 70 % skupne količine tarifnih kvot v tej kategoriji ustreza preteklim trgovinskim tokovom, ki izhajajo iz številnih vrst izdelkov, ki se večinoma uporabljajo pri velikih gradbenih projektih. Vendar dejanska uporaba tarifne kvote v tej kategoriji izdelkov kaže, da jo nekatere države uporabljajo za izvoz vrst izdelkov, ki se ne uporabljajo pri velikih gradbenih projektih, v obsegu, ki vedno bolj presega njihov tradicionalen obseg trgovine (v nekaterih primerih je povečanje desetkratno), in to na račun drugih akterjev na trgu, v domačih državah in državah izvoznicah. Komisija zato meni, da je sedanji sistem upravljanja tarifnih kvot povzročil položaj neupravičenega izrivanja.

(59)

Če bi se v tretjem letu veljavnosti ukrepov izvajali veliki gradbeni projekti, kjer so potrebne posebne cevi, bi brez prilagoditve obstajalo tveganje, da ne bi bilo mogoče zagotoviti vseh količin tarifnih kvot, ki bi morale ustrezati tem posebnim cevem, ker bi jih izrinil drug uvoz.

(60)

Zato se Komisiji zdi potrebno uvesti prilagoditev sedanje oblike kvote, da se prepreči nastanek navedenega neželenega neravnovesja. Najustreznejši način za učinkovito rešitev zgornjih razmer je razdelitev te kategorije na dva dela: prva podkategorija tarifne kvote (kategorija 25.A) bi morala torej vključevati tiste oznake KN, ki se običajno uporabljajo pri velikih gradbenih projektih (31), druga podkategorija tarifne kvote (kategorija 25.B) pa preostale oznake KN, ki se ne uporabljajo pri takih projektih (32). Razdelitev je preprosta in zdi se, da ne ustvarja nesorazmernega bremena za carinske organe.

(61)

Kar zadeva upravljanje teh podkategorij, bo kategorija izdelkov 25.A zajemala eno samo globalno tarifno kvoto, da se omogočijo enake možnosti za vse morebitne ponudnike pri velikih projektih, kot je opisano v uredbi o prvem pregledu (33). Kategorija izdelkov 25.B bo sestavljena iz kvot za posamezne države za tiste države, katerih delež uvoza je v referenčnem obdobju 2015–2017 znašal vsaj 5 %, in preostale kvote za ostale.

(62)

Komisija meni, da bi razdelitev tarifne kvote za to kategorijo izdelkov natančneje izražala pretekle uvozne tokove, ki ustrezajo dvema podkategorijama cevi, in s tem zagotovila bolj pošteno delovanje kvote. Z razdelitvijo se bo zagotovilo, da bodo v preostalem času veljavnosti ukrepov na voljo potrebne količine za morebitne velike gradbene projekte v Uniji, ki bi bile sicer izrinjene z drugimi vrstami izdelkov. Tako neravnovesje je v nasprotju z interesom Unije in ciljem, da se z zaščitnimi ukrepi čim bolj ohranijo tradicionalni trgovinski tokovi v smislu količin in porekla.

(d)   Kategorija 4.B (pločevina s kovinsko prevleko, ki se uporablja predvsem v avtomobilskem sektorju)

(63)

Komisija je v uvodni izjavi 8 uredbe o posebni rabi navedla, da „še vedno meni, da bo v interesu Unije v poznejši fazi morda potreben poseben mehanizem, tj. postopek posebne rabe (ko bodo odpravljene težave pri izvajanj[u]) ali alternativni sistem (ne glede na to, kako bo vzpostavljen), da bi se ločil uvoz razredov jekla za avtomobilsko industrijo v okviru kategorije izdelkov 4.B. Ta vprašanja bodo ustrezno ponovno obravnavana v okviru prihodnje preiskave v zvezi s pregledom, in sicer na podlagi pripomb in predlogov zainteresiranih strani ter drugih sprememb, ki vplivajo na to kategorijo izdelkov“.

(64)

V skladu s tem je Komisija pazljivo analizirala pripombe, prejete v zvezi s katerim koli predlogom za posebni mehanizem v tej kategoriji izdelkov.

Pripombe zainteresiranih strani

(65)

Zainteresirane strani, ki so predložile pripombe o tej kategoriji, so se na splošno strinjale, da je pomembno ohraniti potrebne uvozne količine jekla, namenjenega avtomobilski uporabi. Za ta namen so predložile različne zahteve. Nekatere zainteresirane strani so prosile, da se uvoženi izdelki za uporabo v avtomobilskem sektorju opredelijo z „lastno izjavo“ ali da se dopusti sprostitev v prosti promet le ob predložitvi „vstopnega dokumenta“, ki ga na podlagi vloge uvoznika iz Unije izda pristojni organ, ki ga imenujejo države članice. Zainteresirane strani so prosile tudi, da se neporabljene količine tarifne kvote iz kategorije 4.A prerazporedijo v kategorijo 4.B in da se v zadnjem četrtletju obdobja uvede 30-odstotna zgornja meja zaradi preprečitve, da bi razredi izdelkov, ki niso namenjeni avtomobilski industriji, še naprej izrabljali del tarifne kvote in s tem izpodrivali razrede izdelkov za avtomobilsko industrijo. Nazadnje, nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj oblikuje sistem, ki bo nadomeščal posebno rabo, vendar bo imel isti namen, in naj celo ponovno vzpostavi mehanizem posebne rabe, druge pa so ostro nasprotovale ponovni vzpostavitvi mehanizma posebne rabe.

Analiza Komisije

(66)

Prvič, Komisija še vedno meni, da bi bilo zaželeno preučiti druge možnosti za nadaljnjo ločitev – če je to izvedljivo – uvoza jekla za avtomobilsko industrijo iz kategorije 4.B. Komisija je v tem smislu pazljivo ocenila prejete predloge in ugotovila naslednje.

(67)

Izvajanje mehanizma posebne rabe ni delovalo po pričakovanjih, kot je podrobno opisano v uredbi o posebni rabi. Komisija ni videla nobenih dokazov o tem, da so se okoliščine, ki so vodile do njegovega preklica, spremenile, tako da bi bila ponovna vzpostavitev takega mehanizma učinkovita rešitev. Zato je menila, da ponovna vzpostavitev mehanizma posebne rabe ni ustrezna.

(68)

Komisija ugotavlja tudi, da kljub možnosti predložitve stališč glede pripomb drugih strank noben predlog ni dobil minimalne ravni podpore zadevnih deležnikov v državah članicah. Komisija na podlagi izkušenj v zvezi z mehanizmom posebne rabe opozarja, da je za uvedbo alternativnega učinkovitega mehanizma v tej kategoriji izdelkov temeljnega pomena, da se vsi udeleženci v zapleteni dobavni verigi v avtomobilskem sektorju nedvoumno zavežejo k sodelovanju v vseh državah članicah, da postane izvedljiv. Komisija zato ugotavlja, da ni videti, da bi kateri koli od predlaganih alternativnih mehanizmov ločitve pritegnil večino udeležencev, da bi lahko bil uspešen.

(69)

Zato se je Komisija odločila, da za to kategorijo izdelkov ne bo uvedla nobenega novega posebnega mehanizma in bo s tem preprečila zelo negativne učinke, ki bi lahko ponovno nastali zaradi nezadostne zavezanosti.

(70)

Komisija želi z zadovoljstvom poudariti, da je pridobitev dovoljenja za posebno rabo izvedljiva, če vsi zadevni deležniki učinkovito sodelujejo. Komisija ima pri tem v mislih konkretni primer zainteresirane strani, ki je konec aprila 2020 od organov države članice EU prejela dovoljenje za posebno rabo. Komisija žal ne more učinkovito uvesti posebnega upravljanja tarifne kvote, ki bi se uporabljalo le za eno podjetje.

(71)

Drugič, Komisija je pri preučitvi uporabe tarifne kvote za kategorijo 4.B opazila velik pritok uvoza, ki je na trg Unije vstopil ob odprtju preostale kvote v četrtem četrtletju 1. aprila 2020, kar je hitro izčrpalo prvotno razpoložljivo preostalo kvoto. Te razmere so podobne tistim z dne 1. julija 2019, ko so se odprle nove kvote za drugo leto veljavnosti ukrepov in je bila letna kvota za posamezne države izčrpana v enem dnevu. V zvezi s tem je več zainteresiranih strani Komisijo stalno opozarjalo, da se večina teh količin ne bo uporabila za avtomobilsko industrijo v Uniji. Komisija glede teh trditev ugotavlja, da nobene druge zainteresirane strani niso izpodbijale stališč v zvezi s tem. Poleg tega Komisija opozarja, da izvaja preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom izdelkov te kategorije iz LRK na podlagi zadostnih dokazov, ki podpirajo resničnost trditev, da uvoz v kategoriji 4.B morda dejansko ne ustreza tej kategoriji izdelkov.

(72)

Komisija zato meni, da je treba uvesti prilagoditev, da bi preprečila, da bi neobičajno obsežne količine vrst izdelkov iz kategorije 4, ki niso namenjeni avtomobilski industriji, še naprej neupravičeno izpodrivale tradicionalne tokove dobave avtomobilski industriji v UE. Ta prilagoditev je podrobneje opisana v oddelku 3.2.3 spodaj.

3.2.3.   Izrivanje tradicionalnih trgovinskih tokov

(73)

Komisija je v uvodni izjavi 150 dokončne uredbe ugotovila, da bo državam, ki so izčrpale svojo kvoto za posamezno državo, v zadnjem četrtletju obdobja omogočen dostop do preostale kvote. Cilj takega mehanizma je bil preprečiti, da bi količine preostalih kvot morda ostale neporabljene. Komisija je v uvodnih izjavah od 85 do 98 uredbe o prvem pregledu ocenila delovanje te značilnosti, pri čemer je ugotovila nekatere učinke izrivanja in posledično prilagodila delovanje te značilnosti ukrepov za dve kategoriji izdelkov (34).

Pripombe zainteresiranih strani

(74)

V okviru tega pregleda so številne zainteresirane strani predložile pripombe in predloge za odpravo domnevnih učinkov izrivanja, ki bi nastali v številnih kategorijah izdelkov. Nekatere strani so zahtevale uvedbo zgornjih mej za nekatere kategorije izdelkov za države, ki v zadnjem četrtletju uporabljajo preostale kvote. Nekatere strani so zahtevale tudi znižanje obstoječih zgornjih mej v dveh kategorijah izdelkov in popolno odpravo možnosti, da države v zadnjem četrtletju obdobja uporabijo preostalo kvoto. Podobno so druge strani predlagale, da se uvede zgornja meja za kvote (kvote za posamezne države ali preostale kvote), ki jih uporabijo posamezne države, dostop do preostale kvote pa se omogoči le za neporabljene količine, prenesene iz prejšnjega četrtletja.

(75)

Druge zainteresirane strani pa so nasprotno prosile, da se odpravijo zgornje meje in v zadnjem četrtletju omogoči neomejen dostop ali vsaj ohrani obstoječe stanje. Poleg tega so nekatere strani zahtevale, da bi moralo biti državam, upravičenim do kvote za posamezno državo, omogočeno, da začnejo do preostale kvote dostopati takoj, ko je prva izčrpana, ne da bi morale čakati na zadnje četrtletje obdobja.

Stališče Komisije

(76)

V nasprotju s preiskavo v zvezi s prvim pregledom lahko Komisija pri izvedbi analize v okviru drugega pregleda oceni znatno daljše obdobje uporabe dokončnih ukrepov, saj ima na voljo podatke za pet četrtletij (35). Komisija je lahko torej zdaj natančneje in zanesljiveje ocenila, kakšni so bili dejanski trendi uvoza v smislu količin in porekla v zvezi s preostalimi kvotami za vsako kategorijo posebej.

(77)

Prvič, Komisija je lahko ocenila, kakšna je tipična uporaba preostale kvote na četrtletje za države, ki so obstoječe upravičenke do tega dela tarifne kvote. V zvezi s tem je Komisija po eni strani izračunala povprečno uporabo preostale kvote (skupaj in na državo porekla) v vsakem od štirih četrtletij, v katerih državam, upravičenim do kvote za posamezno državo, še ni bil omogočen dostop do preostalega dela kvote. Po drugi strani je Komisija preverila to tipično uporabo glede na dejansko uporabo (skupaj in na državo porekla) v četrtem četrtletju, v katerem so večje države izvoznice dejansko lahko izrabile preostali del tarifne kvote (36).

(78)

Komisija je na podlagi navedene primerjave sklenila, da dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju obdobja ne more več biti standardna ureditev, ker povzroča neupravičene učinke izrivanja v različnem obsegu v več kategorijah izdelkov. Namesto tega bi moral biti dostop do preostale kvote v zadnjem četrtletju omogočen ali ne na podlagi dejanske tipične uporabe preostale kvote s strani obstoječih upravičenk, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi.

(79)

Komisija meni, da je za učinkovito in sorazmerno oblikovanje ureditve dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju obdobja ustrezno, da se prilagoditve uporabljajo le za tiste kategorije izdelkov, za katere so bili ugotovljeni negativni učinki izrivanja. Komisija je v tem smislu oblikovala tri različne ureditve, ki ustrezajo trem različnim ureditvam dostopa do preostale kvote za vse kategorije izdelkov. Te tri ureditve so odvisne od stopnje ugotovljenih učinkov izrivanja, razen pri kategorijah 1, 4.B, 8 in 25.A, ki imajo lastno ureditev upravljanja tarifnih kvot (glej oddelke 3.2.2.a in 3.2.3.d, 3.2.2.d in 3.2.3.d oziroma 3.2.2.c in 3.2.3.d).

Ureditev 1: brez nadaljnjega dostopa

(80)

V številnih kategorijah so manjše države dobaviteljice v vseh ocenjenih četrtletjih dosledno pokazale, da lahko samozadostno v celoti ali v zelo veliki meri uporabijo količine, ki so na voljo v okviru preostale kvote. Poleg tega je ravnanje večjih držav izvoznic v četrtem četrtletju, ugotovljeno v teh kategorijah, jasno povzročilo neupravičeno izrivanje vseh ali več preteklih količin manjših držav dobaviteljic. V tem primeru Komisija meni, da je treba za učinkovito ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu porekla državam, upravičenim do kvot za posamezne države, v tretjem letu veljavnosti ukrepov prepovedati nadaljnji dostop do preostale kvote v četrtem četrtletju. Ureditev brez nadaljnjega dostopa se uporablja za kategorije: 5, 16, 20 in 27 (37). Preteklo spremljanje povprečne uporabe preostale kvote na četrtletje v teh kategorijah jasno kaže, da je tveganje, da bi kakšen delež ostal neporabljen, zelo nizko.

Ureditev 2: omejen dostop

(81)

Povprečna uporaba kvote v vrsti drugih kategorij kaže, da čeprav obstoječe države dobaviteljice to kvoto v okviru preostale kvote uporabljajo v precejšnjem obsegu, same razpoložljivih količin ne morejo uporabiti v celoti ali v zelo veliki meri. Zato je dostop večjih držav izvoznic v četrtem četrtletju še naprej utemeljen. Kljub temu podrobna analiza uporabe preostale kvote v teh primerih kaže, da je pri neomejenem dostopu dosežen končni rezultat v smislu porekla, ki ni pravičen. Zlasti je bilo na splošno ugotovljeno, da je bil delež uvoza iz obstoječih manjših držav dobaviteljic v četrtem četrtletju vedno precej nižji od njihovega povprečja v prejšnjih četrtletjih. To neravnovesje je bilo neposredna posledica izključujoče prisotnosti tistih večjih držav izvoznic, ki so izčrpale svoje kvote za posamezne države, zaradi česar so nastali neupravičeni učinki izrivanja, ki so v nasprotju z interesom Unije, da bi se čim bolj ohranili trgovinski tokovi v smislu porekla (38).

(82)

Zato Komisija meni, da je za zagotovitev, da potreben vnos v teh primerih ne povzroči neupravičenega izrivanja tradicionalnih trgovinskih tokov iz obstoječih manjših držav dobaviteljic, ustrezno, da se omeji dostop do preostalih kvot za države, upravičene do kvot za posamezne države, ki so izčrpane. Ta dostop bo omejen le na tiste količine, ki presegajo povprečno kvoto, ki jo manjše države dobaviteljice uporabijo v štirih četrtletjih (39). Ta prilagoditev se uporablja za kategorije izdelkov: 10, 12, 13, 14, 15, 21, 22 in 28 (40).

Ureditev 3: ohranitev obstoječega stanja

(83)

Za ostale kategorije Komisija meni, da je na podlagi ugotovljenih trendov, ki ne kažejo nobenega neupravičenega izrivanja držav porekla, v interesu Unije, da ohrani obstoječe stanje, tj. v četrtem četrtletju omogoči dostop brez omejitev upravičenkam do kvot za posamezne države, ki so izčrpane. Kljub temu bodo za zagotovitev ohranjanja trgovinskih tokov iz obstoječih upravičenk do preostale kvote neuporabljene prenesene kvote rezervirane zanje. Neomejen dostop se torej uporablja za kategorije: 2, 3.A, 3.B, 4.A, 6, 7, 9, 17, 18, 19, 24, 25.B in 26 (41).

Posebni primeri: kategorije izdelkov 1, 4.B, 8 in 25.A

(84)

Zgoraj opisani pristop se iz različnih razlogov ne more uporabiti za kategorije izdelkov 1, 4.B, 8 in 25.A.

(85)

Od uvedbe dokončnih ukrepov in do uveljavitve nove prilagoditve v okviru tega pregleda je za kategorijo izdelkov 1 veljal sistem globalnih tarifnih kvot. To preprečuje, da bi bila izvedena taka vrsta analize izrivanja kot za kategorije izdelkov od (a) do (c) zgoraj.

(86)

Kljub temu je Komisija v okviru uredbe o prvem pregledu odločila, da zgornja meja v višini 30 % na četrtletje omogoča, da se čim bolj ohrani tradicionalni obseg trgovine v smislu količine in porekla. Komisija iz istih razlogov meni, da je ohranitev 30-odstotne zgornje meje prvotno razpoložljive preostale kvote na začetku četrtega četrtletja še naprej najustreznejši način za preprečevanje, da države, ki bodo upravičene do kvote za posamezne države v tej kategoriji po individualni prilagoditvi, določeni v okviru tega pregleda, izrinejo obstoječe iz novooblikovane preostale kvote.

(87)

Kar zadeva kategorijo izdelkov 4.B, je bil mehanizem posebne rabe vzpostavljen dve četrtletji, tj. oktober–december 2019 in delno v obdobju januar–marec 2020. Od uvedbe tega mehanizma so se države izvoznice spopadale z resnimi ovirami za izvoz v Unijo. Zato je bila raven uvoza neobičajno nizka. Komisija torej nima enakega daljšega niza podatkov za izvedbo ocene izrivanja kot za kategorije izdelkov od (a) do (c) zgoraj.

(88)

Kljub temu podatki, na voljo od četrtega četrtletja 2019 in za leto 2020, nedvoumno kažejo, da nastaja nekaj učinkov izrivanja. Dejansko je na začetku obeh četrtletij skoraj celotni obseg preostale kvote uporabila ena sama država izvoznica, upravičena do kvote za posamezne države. Zato Komisija meni, da je za preprečitev neupravičenih učinkov izrivanja in ohranitev preteklih trgovinskih tokov v smislu porekla v tej kategoriji ustrezno uvesti zgornjo mejo v višini 30 % glede na količino, ki je prvotno na voljo na začetku četrtega četrtletja, do katere lahko dostopajo države, upravičene do kvot za posamezne države, ki so izčrpane.

(89)

Nazadnje, ker bosta kategoriji 8 in 25.A od 1. julija 2020 vključevali le globalno tarifno kvoto, se ta sistem zanju ne uporablja.

3.2.4.   Možni škodljivi učinki pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji

(90)

Komisija se je v dokončni uredbi zavezala k ocenjevanju tega, ali delovanje zaščitnih ukrepov za jeklo povzroča kakršno koli znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj nekaterih preferencialnih trgovinskih partnerjev v obsegu, ki bi škodoval ciljem povezovanja iz njihovih sporazumov z Unijo. Komisija je v uredbi o prvem pregledu ugotovila, da zaščitni ukrepi niso imeli škodljivega učinka pri doseganju ciljev povezovanja. V isti uredbi je bilo v uvodni izjavi 106 ugotovljeno tudi, da „ukrepi niso neupravičeno omejili zmožnosti navedenih držav za izvoz v EU“.

Pripombe zainteresiranih strani

(91)

V zvezi s tem delom obvestila o začetku je pripombe predložilo več zainteresiranih strani, zlasti vlad tretjih držav. Nekatere države so prosile za izvzetje iz ukrepov ali preferencialno obravnavo. V zvezi s tem so bile predložene zahteve za izvzetje držav Zahodnega Balkana iz zaščitnih ukrepov, ker bi ti lahko vplivali na razvoj njihove jeklarske industrije in imeli s tem znatno negativen vpliv na njihova gospodarstva, kar bi lahko ogrozilo cilje iz stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov (v nadaljnjem besedilu: SPS), podpisanih z Unijo. Poleg tega so te zainteresirane strani trdile, da bi zaščitni ukrepi povzročili zmanjšanje njihovega izvoza v Unijo v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov. Izvozniki bi torej razmišljali o začasnem zaprtju nekaterih obratov in neplačanem dopustu za veliko število zaposlenih. Nekatere države so se sklicevale na dejstvo, da dejansko spoštujejo pravila Unije o državni pomoči v zvezi z jeklarsko industrijo, zaradi česar bi jim moral biti omogočen neomejen dajatev prost dostop do trga Unije. Druge zahteve za izvzetje ali preferencialno obravnavo, ki vplivajo na več tretjih držav, so temeljile na različnih določbah zadevnih dvostranskih sporazumov z Unijo.

Stališče Komisije

(92)

Komisija najprej opozarja na svoje sklepanje v uredbi o prvem pregledu, da vsi dvostranski sporazumi, na katere so se sklicevale zainteresirane strani v zvezi s tem delom, dopuščajo uvedbo zaščitnih ukrepov, kot so sedanji. Zato Komisija nima pravne obveznosti, da jih izvzame iz ukrepov. Drugič, v skladu s členom 2 Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih se zaščitni ukrepi uporabljajo za izdelek v preiskavi, ki se uvaža, ne glede na vir. Kot je bilo že navedeno v uredbi o prvem pregledu, se „[e]dine izjeme od tega pravila [...] nanašajo na posebne razmere nekaterih držav članic v razvoju ali, odvisno od primera, obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov“. Komisija zato ohranja svoje stališče, da ni pravnih razlogov za izključitev teh držav iz zaščitnih ukrepov.

(93)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 99 uredbe o prvem pregledu, se je zaveza za pregled ukrepov glede posebnih vidikov, opisanih v uvodni izjavi 90, nanašala zlasti na države, s katerimi je Komisija sklenila SPS.

(94)

Komisija je v zvezi s temi državami najprej opravila retrospektivno oceno njihovega izvoza v drugem letu veljavnosti ukrepov, tj. od 1. julija 2019. Ta analiza kaže, da so v tistih kategorijah izdelkov, v katerih so te države upravičene do kvote za posamezno državo, v zadnjem četrtletju obdobja na splošno še vedno imele na voljo neporabljene količine v okviru njim dodeljene kvote. Poleg tega so bile za tiste kategorije izdelkov, v katerih so morda pozneje izčrpale svojo kvoto za posamezno državo, v večini primerov, vključno s kategorijami, ki so jih nekatere od teh držav opredelile kot kritične za njihove industrije, v okviru preostale kvote še vedno na voljo znatne količine. To pomeni, da so na splošno imele možnost, da njihov izvoz še naprej presega pretekle ravni v njihovih najpomembnejših kategorijah izdelkov. Pri tistih kategorijah izdelkov, v katerih je za te države veljala preostala kvota, pa analiza podatkov ni pokazala, da sistem tarifnih kvot na splošno omejuje njihovo sposobnost izvažanja. V nekaterih primerih države dejansko v okviru ukrepov niso naletele na nobeno omejitev, da ne bi mogle preseči svoje pretekle ravni izvoza.

(95)

Komisija je zato sklenila, da je raven tarifnih kvot ustrezna in sorazmerna za ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov ter da ni nobenih dokazov o znatnem povečanju povpraševanja v Uniji ali spremembi okoliščin kakršne koli druge vrste, ki upravičuje spremembo te ravni, ne da bi vplivala na učinkovitost sedanjih ukrepov.

(96)

Komisija je opravila tudi v prihodnost usmerjeno analizo in preučila, kako bi lahko prilagoditve iz te uredbe vplivale na stabilizacijo ali gospodarski razvoj držav Zahodnega Balkana. Komisija je pri tem ocenjevanju upoštevala sedanje razmere na trgu in obete za bližnjo prihodnost, kot so opisani v oddelku 3.1 zgoraj.

(97)

Komisija v zvezi s tem opozarja, prvič, da v nasprotju z zahtevami industrije Unije Komisija v tem drugem pregledu ni znižala ravni tarifnih kvot, kot jih ni niti v okviru prvega pregleda, in drugič, da bodo te tarifne kvote drugič nadalje liberalizirane z novim 3-odstotnim povečanjem ob začetku veljavnosti prilagoditev v okviru tega drugega pregleda (42). To pomeni, da bodo države Zahodnega Balkana upravičene do večjih kvot za posamezne države in bodo še naprej na splošno imele dostop do večjih preostalih kvot v zadnjem četrtletju, kar jim bo omogočalo, da njihov izvoz še naprej presega njihove pretekle ravni, tako kot od uvedbe dokončnih ukrepov. Komisija nadalje ugotavlja, da bodo nove prilagoditve horizontalne narave v zvezi z izrivanjem, opisanem v oddelku 3.2.3, in v zvezi z izključitvami držav v razvoju, opisanimi v oddelku 3.2.5, povzročile dodatne splošne pozitivne učinke v nekaterih kategorijah izdelkov, ki so v interesu Zahodnega Balkana.

(98)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da zaščitni ukrepi niso povzročili in tudi po njihovi prilagoditvi ne morejo povzročiti znatnega tveganja za stabilizacijo ali gospodarski razvoj držav Zahodnega Balkana.

(99)

Komisija na koncu ugotavlja, da v trditvah teh zainteresiranih strani, navedenih v njihovih stališčih, niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi kazali na tako tveganje ali vsebovali kakršen koli pomemben znak takega tveganja.

(100)

V skladu s tem lahko Komisija na podlagi zgornje ocene in brez kakršnih koli dokazov o nasprotnem le zavrne trditve iz tega oddelka.

3.2.5.   Posodobitev seznama držav v razvoju, ki so članice STO in so izključene iz obsega ukrepov, na podlagi posodobljenih statističnih podatkov o uvozu

(101)

Po sprejetju dokončnih zaščitnih ukrepov z Uredbo (EU) 2019/159 se je Komisija zavezala, da bo na podlagi posodobljenih statističnih podatkih o uvozu redno pregledovala seznam držav v razvoju, ki bi lahko bile izključene iz obsega ukrepov.

Pripombe zainteresiranih strani

(102)

V prejetih stališčih so nekatere zainteresirane strani zahtevale izključitev iz ukrepov, saj določena država ne bi več presegala 3-odstotnega praga v določeni kategoriji izdelkov. Druge strani so prosile, naj za določeno državo veljajo ukrepi, saj bi v določeni kategoriji izdelkov presegla 3-odstotni prag. Nekatere zainteresirane strani so prosile za izključitev v določeni kategoriji izdelkov, saj država posamično ne bi presegla 3 %, tudi če bi države v takem položaju skupaj presegle 9-odstotni delež uvoza. Nazadnje, druge strani so menile, da je izračun ustrezneje opraviti na podlagi vseh 26 kategorij izdelkov skupaj.

Stališče Komisije

(103)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije, tj. členom 9(1) Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih, se zaščitni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če njen delež pri uvozu izdelka v Unijo „ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež je manjši od 3 % uvoza, skupaj ne presegajo 9 % skupnega uvoza izdelka v Unijo“. Poleg tega je v interesu Unije, da prilagodi seznam držav v razvoju, ki so izključene iz obsega ukrepov, da bi preprečila, da bi nekatere države v razvoju neupravičeno izkoristile ugodnost prvotne izključitve.

(104)

Zato je Komisija na podlagi podatkov za celotno leto 2019 (43) preračunala delež uvoza za vsako državo izvoznico za vsako kategorijo izdelkov posebej (44).

(105)

Na podlagi podatkov za celotno leto 2019 je uvoz iz naslednjih držav – ki so bile izključene iz obsega ukrepov – presegel 3-odstotni prag v nekaterih kategorijah izdelkov. Zato bi morali na podlagi tega pregleda zdaj zanje veljati ukrepi:

—

Brazilija je vključena v kategorijo izdelkov 3.A, saj je leta 2019 njen delež uvoza v tej kategoriji znašal 23 %,

—

Severna Makedonija je vključena v kategorijo izdelkov 12, saj je leta 2019 njen delež uvoza v tej kategoriji znašal 3,54 %,

—

Tunizija je vključena v kategorijo izdelkov 4.A, saj je leta 2019 njen delež uvoza v tej kategoriji znašal 4,88 %,

—

Turčija je vključena v kategorijo izdelkov 6, saj je leta 2019 njen delež uvoza v tej kategoriji znašal 9,77 %,

—

Združeni arabski emirati so vključeni v kategorijo izdelkov 21, saj je leta 2019 njihov delež uvoza v tej kategoriji znašal 3,28 %,

—

Vietnam je vključen v kategorijo izdelkov 5, saj je leta 2019 njegov delež uvoza v tej kategoriji znašal 4,87 %.

(106)

Komisija je nato ocenila, ali bi bile države v razvoju v zvezi zgornjimi kategorijami upravičene do kvote za posamezno državo. Zato je ocenila, ali je uvoz v obdobju 2015–2017 v okviru teh kategorij iz zadevnih držav dosegel vsaj 5 % skupnega uvoza v navedenem obdobju v kateri koli kategoriji. Rezultat je pokazal, da nobena od držav ni upravičena do kvote za posamezno državo. Zato bo za vse te države v zadevnih kategorijah izdelkov veljala preostala kvota.

(107)

V zvezi z izključitvijo iz obsega zaščitnih ukrepov so rezultati tega pregleda naslednji:

—

Brazilija je izključena v kategorijah izdelkov 1, 6 in 7, v katerih so leta 2019 njeni deleži uvoza znašali 1,53 %, 1,55 % oziroma 2,25 %,

—

Egipt je izključen v kategoriji izdelkov 1, v kateri je leta 2019 njegov delež uvoza znašal 1,75 %,

—

Vietnam je izključen v kategoriji izdelkov 4.A, v kateri je leta 2019 njegov delež uvoza znašal 1,23 %.

(108)

Kvote za posamezno državo, ki bi ustrezale tistim državam v razvoju, ki so članice STO in bodo po pregledu izključene iz ukrepov (Brazilija v kategoriji 6 in Kitajska v kategoriji 3.A), bodo vključene v ustrezne preostale kvote v vsaki zadevni kategoriji izdelkov z začetkom prvega četrtletja tretjega leta veljavnosti ukrepov, tj. 1. julijem 2020 (45).

(109)

Komisija je po tem ponovnem izračunu posodobila seznam izključitev na podlagi posodobljenih podatkov o uvozu za vsako od 26 kategorij izdelkov, za katere veljajo ukrepi (celoten posodobljen seznam je v Prilogi I).

3.2.6.   Druge spremembe okoliščin, ki lahko zahtevajo prilagoditev ravni dodelitve tarifne kvote

Pripombe zainteresiranih strani o liberalizaciji

(110)

Komisija je v okviru tega razloga za pregled prejela zelo različne vrste zahtev. Glavna tema je bila raven liberalizacije. Glede na upad povpraševanja je industrija Unije zagovarjala zmanjšanje sedanje ravni, ki znaša 3 %, in celo njeno odpravo v celoti. Po drugi strani so druge zainteresirane strani trdile, da je treba raven liberalizacije, opredeljeno v uredbi o prvem pregledu, ohraniti ali celo zvišati za vse kategorije izdelkov ali za nekaj posameznih kategorij izdelkov in/ali posameznih držav porekla.

Stališče Komisije

(111)

Člen 7(4) Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih določa, da mora, „[z] namenom, da se omogoči prilagajanje v situaciji, v kateri je pričakovano trajanje posebnega zaščitnega ukrepa, ki je sporočen v skladu z določbami prvega odstavka 12. člena, več kot eno leto, [...] članica ukrep, ki ga uporablja, progresivno liberalizirati v enakih intervalih v obdobju njegove uporabe“.

(112)

Glede na to je Komisija v uredbi o prvem pregledu uvedla 3-odstotno raven liberalizacije, ki velja za drugo leto veljavnosti ukrepov. V navedeni uredbi je ugotovila tudi, da bi se morala ista raven liberalizacije uporabljati tudi v tretjem letu veljavnosti ukrepov, tj. od 1. julija 2020. Komisija je analizirala, ali je upravičena morebitna sprememba navzgor sedanje ravni.

(113)

Kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 3.1, praktično vsi viri kažejo na jasno zmanjšanje gospodarske dejavnosti v letu 2020–2021 glede na prejšnja leta. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da povpraševanje po jeklu večinoma sledi makroekonomskim trendom, npr. rasti BDP, države ali gospodarske regije. Poleg tega Komisija opozarja na dejstvo, da v prvem letu veljavnosti ukrepov znatne količine tarifnih kvot niso bile porabljene in da bodo ob koncu drugega leta zelo verjetno ostale neporabljene še večje količine. Glede na sedanje gospodarske obete za obdobje 2020–2021, stalno znatno količino tarifnih kvot, na voljo v vseh kategorijah izdelkov, in pomanjkanje kakršnega koli trdnega dokaza v spisu, ki bi kazal na potrebo po povišanju tarifnih kvot, lahko Komisija le zavrne vse trditve, s katerimi se zahteva povečanje hitrosti liberalizacije.

(114)

Po drugi strani je Komisija nato preučila zahteve za zmanjšanje ali odpravo sedanje ravni liberalizacije. Komisija meni, da besedilo člena 7(4) Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih preiskovalni organ jasno zavezuje, da vsaj ohrani raven liberalizacije, ko je bila ta dejansko izvedena, za drugo leto veljavnosti ukrepov. Zato Komisija v zvezi s tretjim letom veljavnosti ukrepov, ki se začne 1. julija 2020, meni, da raven liberalizacije ne more biti znižana pod raven, ki je bila dejansko vzpostavljena ob koncu drugega leta, tj. 3 %. Komisija zato zavrača zahteve za znižanje ravni liberalizacije.

(115)

Na podlagi zgornjih ugotovitev se raven liberalizacije torej ohrani na stopnji 3 % za vsako kategorijo izdelkov.

Druge pripombe

(116)

Več zainteresiranih strani je Komisijo obvestilo o domnevnih praksah, katerih namen je izogniti se plačilu 25-odstotne dajatve zunaj kvote. Te domnevne prakse izogibanja ali napačnega deklariranja naj bi imele različne oblike in naj bi se nanašale na več kategorij izdelkov.

(117)

Komisija se je seznanila s temi trditvami in se zavezuje, da jih bo nadalje analizirala s ciljem, da sprejme vse potrebne popravne ukrepe, če bodo domnevne prakse potrjene. Komisija vsekakor opozarja, da se za obravnavanje teh trditev še naprej v celoti uporablja carinska zakonodaja .

(118)

Nekatere zainteresirane strani so prosile za razdelitev nekaterih kategorij. Te zahteve so nekatere strani podprle s trditvami, da v nekaterih primerih v okviru iste tarifne kvote konkurirajo standardne in vrhunske vrste izdelkov ter da bi morala Komisija zagotoviti, da se ohrani prava mešanica teh dveh vrst in preprečijo učinki izrivanja.

(119)

Komisija v zvezi s tem poudarja, da je na podlagi teh zahtev v okviru tega drugega pregleda opravila zelo poglobljeno analizo morebitnih učinkov izrivanja in uvedla natančnejše prilagoditve, opisane v oddelku 3.2.3 zgoraj, za njihovo odpravo. Komisija ugotavlja, da se lahko s temi prilagoditvami ugodi številnim od teh zahtev, saj bodo zagotovile, da imajo lahko države, ki dobavljajo majhne količine vrhunskih vrst izdelkov, ki običajno spadajo v preostalo kvoto, varnejši dostop do razpoložljivih količin. Poleg tega Komisija opozarja, da je treba pri oblikovanju ukrepov vzpostaviti težavno ravnovesje med čim boljšo ohranitvijo tradicionalnih trgovinskih tokov v smislu količin in porekla ter ohranjanjem vrste ukrepov, ki jih lahko nacionalni carinski organi držav članic Unije učinkovito izvajajo. Komisija meni, da bi lahko v primeru povečanja števila podkategorij izdelkov izvajanje ukrepov postalo pretirano obremenjujoče in bi zmanjšalo učinkovitost upravljanja tarifnih kvot.

(120)

Nekatere zahteve za razdelitev so se nanašale konkretno na dejstvo, da nekatere vrste izdelkov uporablja avtomobilski sektor in bi zato morale biti obravnavane podobno kot tiste v kategoriji izdelkov 4.B. Vendar Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je avtomobilska industrija sama take zahteve v pisni fazi večinoma zanemarila, zaradi česar obstajajo razumni dvomi glede interesa Unije za sprejetje take prilagoditve.

(121)

Komisija zato ugotavlja, da v stališčih, ki jih je v zvezi s tem prejela, razen za kategorijo izdelkov 25, omenjeno zgoraj v uvodnih izjavah od 55 do 62, niso bili zagotovljeni zadostni dokazi, s katerimi bi se podprle trditve ali bi se dokazalo, da lahko carinski organi tako prilagoditev izvajajo, ne da bi bila pretirano obremenjujoča, ali s katerimi bi se pokazalo, kako bi bila taka prilagoditev v splošnem interesu Unije.

(122)

Nekatere zainteresirane strani so od Komisije zahtevale, naj v obseg ukrepov vključi nekatere kategorije izdelkov, druge pa so trdile, da bi bilo treba nekatere kategorije izključiti.

(123)

Komisija se sklicuje na svojo ugotovitev iz uvodne izjave 163 uredbe o prvem pregledu, v kateri je navedla, da obseg pregleda ne zajema spremembe obsega ukrepov v zvezi z izdelki. Zato se te zahteve zavrnejo.

(124)

Nekatere strani so vztrajale še, da veljavni ukrepi ne dosegajo standardov iz Sporazuma STO o posebnih zaščitnih ukrepih in da bi bilo treba njihovo izvajanje zato prekiniti.

(125)

Komisija se sklicuje na uvodno izjavo 165 uredbe o prvem pregledu in tam navedene sklice ter zato zavrača te trditve.

(126)

Druge zainteresirane strani so predlagale, da bi se tarifne kvote upravljale s sistemom izdajanja dovoljenj.

(127)

Komisija v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba s kakršnim koli sistemom upravljanja tarifnih kvot zagotoviti, da njegovo izvajanje ni pretirano obremenjujoče za carinske organe do te mere, da bi se lahko zmanjšala njegova učinkovita uporaba. Komisija še naprej meni, da je sistem upravljanja tarifnih kvot, ki ga je vzpostavila z dokončno uredbo, najustreznejši za zagotavljanje ustreznega ravnovesja.

(128)

Nazadnje, več strani je poizvedovalo o vplivu in morebitnih prilagoditvah v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije („brexit“).

(129)

Komisija ugotavlja, da ob sprejetju prilagoditev prehodno obdobje v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije še vedno traja, medtem ko potekajo pogajanja o prihodnjem sporazumu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Komisija bo po potrebi ob vsakem razvoju dogodkov v zvezi s tem nemudoma znova preučila okoliščine.

(130)

Komisija na koncu ugotavlja, da je sedanji pregled v zvezi s spremembo veljavnih zaščitnih ukrepov skladen tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

Klavzula o pregledu

(131)

Nazadnje Komisija meni, da bo glede na interes Unije morda morala prilagoditi raven ali dodelitev tarifne kvote iz Priloge II za obdobje od 1. julija 2020 v primeru sprememb okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov. Okoliščine bi se lahko na primer spremenile v primeru splošnega povečanja ali zmanjšanja povpraševanja po nekaterih kategorijah izdelkov v Uniji, zaradi česar bi bila potrebna ponovna ocena ravni tarifne kvote, uvedbe protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov, ki bi lahko pomembno vplivali na prihodnji razvoj uvoza, ali celo kakršnega koli razvoja v zvezi z oddelkom 232 zakona ZDA, ki bi lahko neposredno vplival na sklepe te preiskave, in sicer v smislu preusmeritve trgovine. Komisija lahko tudi preveri, ali bi izvajanje ukrepov lahko imelo škodljive učinke pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji, kot je znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj.

(132)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenega na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2019/159 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2.   Za vsako zadevno kategorijo izdelkov, z izjemo kategorij izdelkov 8 in 25.A, se del vsake tarifne kvote dodeli državam, navedenim v Prilogi IV.

3.   Preostali del vsake tarifne kvote in tarifna kvota za kategoriji izdelkov 8 in 25 se dodelijo po načelu ‚kdor prej prispe, prej dobi‘ na podlagi tarifne kvote, ki je enako določena za vsako četrtletje obdobja uvedbe.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Kadar se ustrezna tarifna kvota iz odstavka 2 za določeno državo izčrpa, se lahko uvoz iz te države za nekatere kategorije izdelkov opravi v okviru preostalega dela tarifne kvote za isto kategorijo izdelkov. Ta določba se uporablja le v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe dokončne tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 5, 16, 20 in 27 ne bo omogočen noben nadaljnji dostop do preostalega dela tarifne kvote. Za kategorije izdelkov 10, 12, 13, 14, 15, 21, 22 in 28 bo omogočen le dostop do določene količine v okviru količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju. V zvezi s kategorijama izdelkov 1 in 4.B se nobeni državi izvoznici ne dovoli, da sama uporabi več kot 30 % količine preostale tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju vsakega leta uporabe ukrepov. Za kategorije izdelkov 2, 3.A, 3.B, 4.A, 6, 7, 9, 17, 18, 19, 24, 25.B in 26 bo omogočen dostop do skupne količine tarifne kvote, ki je prvotno na voljo v zadnjem četrtletju za zadevne kategorije izdelkov.“;

(2)

priloge se spremenijo:

(a)

Priloga III.2 se nadomesti s Prilogo I k tej uredbi;

(b)

Priloga IV se nadomesti s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

V obdobju iz Priloge II lahko Komisija za obdobje, ki se začne 1. julija 2020, pregleda ukrepe v primeru spremembe okoliščin.

Člen 3

Ta uredba začne veljati 1. julija 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. junija 2020

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 83, 27.3.2015, str. 16.

(2)   UL L 123, 19.5.2015, str. 33.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1590 z dne 26. septembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 248, 27.9.2019, str. 28).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/35 z dne 15. januarja 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 12, 16.1.2020, str. 13).

(6)   UL C 51, 14.2.2020, str. 21.

(7)  Glej uvodno izjavo 9 spodaj.

(8)  Raziskovalno poročilo za svetovno raven (Research Briefing (Global)) z dne 14. aprila 2020.

(9)  Svetovni sestavljeni indeks vodij nabave (Global Composite PMI) podjetja J. P. Morgan z dne 3. aprila 2020.

(10)  Prav tam.

(11)  Svetovni sektorski indeks vodij nabave (Global Sector PMI) podjetja IHS Markit z dne 8. maja 2020.

(12)  Poročilo „Bracing for impact“ z dne 7. aprila 2020.

(13)  Indeks vodij nabave za globalne uporabnike jekla (Global Steel Users PMI) podjetja IHS Markit z dne 8. maja 2020.

(14)  Pomladanska gospodarska napoved 2020: „Globoka in neenakomerna recesija ter negotovo okrevanje“ z dne 6. maja 2020.

(15)  Indeks vodij nabave za globalne uporabnike jekla (Global Steel Users PMI) podjetja IHS Markit z dne 8. maja 2020.

(16)  Raziskovalno poročilo za svetovno raven (Research Briefing (Global)) z dne 14. aprila 2020.

(17)  Raziskava in analiza indeksa vodij nabave (PMI Research & Analysis) podjetja IHS Markit z dne 14. maja 2020.

(18)  Glej uvodni izjavi 36 in 37, v katerih je podrobneje opisano ugotovljeno ravnanje nekaterih držav izvoznic, za katere veljajo ukrepi.

(19)   Prav tam.

(20)  Podatki, analizirani do 15. maja 2020.

(21)  9 milijonov ton – 29 % skupne tarifne kvote, na voljo v drugem letu veljavnosti ukrepov.

(22)  To je predstavljalo približno 12 % skupne neporabljene tarifne kvote.

(23)  Vir: https://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp

(24)  Čeprav ima Iran v zadevnem obdobju vsaj 5-odstotni uvoz, nima kvote za posamezno državo. Razlog je v tem, da je zaradi vzpostavljenih protidampinških ukrepov praktično prenehal izvažati v Unijo – delež uvoza se je leta 2019 znižal na 0,05 % –, zato je zelo verjetno, da bi tarifna kvota za posamezno državo, če bi mu bila dodeljena, večinoma ostala neporabljena. Po drugi strani Rusija obdrži tarifno kvoto za posamezno državo, saj je kljub vzpostavljenim protidampinškim ukrepom še naprej ves čas izvažala znatne količine.

(25)  Glej oddelek 3.2.3.d.

(26)  Glej uvodno izjavo 146 dokončne uredbe in uvodno izjavo 17 uredbe o prvem pregledu.

(27)   UL L 110, 8.4.2020, str. 3.

(28)  Komisija ugotavlja, da v tej kategoriji izdelkov za ZDA velja 25-odstotna dajatev, ki je posledica izravnalnih ukrepov Unije: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2018/may/tradoc_156909.pdf.

(29)  Za Indonezijo veljajo začasni protidampinški ukrepi, vendar nima tarifne kvote za posamezno državo. Količine prenesenih kvot za posamezno državo pripadajo – sicer – tarifnim kvotam za posamezno državo naslednjih držav: Kitajske, Tajvana in ZDA.

(30)  Primer je oznaka KN 7305 19 00, ki se je leta 2019 povišala za skoraj 300 % glede na povprečni uvoz v obdobju 2015–2017.

(31)  Oznaki KN: 7305 11 00 in 7305 12 00.

(32)  Oznake KN: 7305 19 00, 7305 20 000, 7305 31 00, 7305 39 00 in 7305 90 00.

(33)  Glej uvodne izjave od 54 do 59 uredbe o prvem pregledu.

(34)  Prilagoditev, uporabljena za kategoriji izdelkov 13 in 16, je predstavljala zgornjo mejo v višini 30 % prvotne količine v četrtem četrtletju za države, za katere sicer veljajo kvote za posamezne države. Za več podrobnosti glej uvodne izjave od 88 do 96 uredbe o prvem pregledu.

(35)  Februar–marec 2019, april–junij 2019, julij–september 2019, oktober–december 2019, januar–marec 2020.

(36)  Za to analizo je Komisija večinoma uporabila podatke za celotno četrtletje april–junij 2019, in če so to omogočali podatki, na voljo ob pripravi te uredbe, je prišla do nekaterih ugotovitev tudi na podlagi uporabe tarifnih kvot v četrtletju april–junij 2020.

(37)  Obstoječe države so tarifne kvote povprečno uporabljale v višini 96 % do 100 %.

(38)  Za posamezne količine, dovoljene v ustreznih kategorijah izdelkov, glej Prilogo III.

(39)  Če je bila povprečna uporaba tarifne kvote obstoječih držav v okviru preostale tarifne kvote v določeni kategoriji v ocenjenih štirih četrtletjih na primer 70 %, to pomeni, da bi lahko države, ki uporabljajo preostalo tarifno kvoto v četrtem četrtletju, skupaj izvozile največ 30 % količin preostale tarifne kvote, ki so bile prvotno na voljo v četrtem četrtletju.

(40)  Povprečna uporaba preostale tarifne kvote za te kategorije v zadevnih četrtletjih je znašala: 70 % (kat. 10), 40 % (kat. 12), 73 % (kat. 13), 44 % (kat. 14), 25 % (kat. 15), 79 % (kat. 21), 19 % (kat. 22), 29 % (kat. 28).

(41)  Za posamezne količine, dovoljene v ustreznih kategorijah izdelkov, glej Prilogo III.

(42)  Glej oddelek 3.2.6 te uredbe.

(43)  Vir: Eurostat.

(44)  Pri izračunu se ni upošteval uvoz iz držav, ki so izključene na podlagi člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159.

(45)  Pri količinah v Prilogi II je ta prenos že upoštevan.


PRILOGA I

„PRILOGA III.2

III.2 – Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi

Država / Skupina izdelkov

1

2

3.A

3.B

4.A

4.B

5

6

7

8

9

10

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

24

25

26

27

28

Brazilija

 

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Kitajska

 

 

 

X

 

X

 

X

 

X

 

X

X

 

 

X

 

 

X

X

 

X

 

X

X

X

X

X

Indija

X

X

 

X

X

X

X

X

X

 

X

X

 

 

X

X

 

 

 

 

X

 

X

X

 

X

 

 

Indonezija

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Malezija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Mehika

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Moldavija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

X

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Severna Makedonija

 

 

 

 

 

 

X

 

X

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

X

X

 

X

 

 

 

 

Tajska

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Tunizija

 

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Turčija

X

X

 

 

X

X

X

X

 

 

X

 

X

X

 

 

X

X

 

X

X

X

 

X

X

X

X

X

Ukrajina

 

X

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

X

X

 

X

X

 

 

X

X

X

X

 

 

X

X

Združeni arabski emirati

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

X

 

X

X

 

X

 

X

 

 

Vietnam

 

X

 

 

 

 

X

 

 

 

X

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

Vse druge države v razvoju

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

X

 

 

 

 

“

PRILOGA II

„PRILOGA IV

IV.1 – Količine tarifnih kvot

Številka izdelka

Kategorija izdelkov

Oznake KN

Dodelitev po državah (če je ustrezno)

Od 2.2.2019 do 30.6.2019

Od 1.7.2019 do 30.6.2020

Od 1.7.2020 do 30.9.2020

Od 1.10.2020 do 31.12.2020

Od 1.1.2021 do 31.3.2021

Od 1.4.2021 do 30.6.2021

Stopnja dodatne dajatve

Zaporedne številke

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

Količina tarifne kvote (v neto tonah)

1

Nelegirani in drugi legirani vroče valjani pločevina in trakovi

7208 10 00 , 7208 25 00 , 7208 26 00 , 7208 27 00 , 7208 36 00 , 7208 37 00 , 7208 38 00 , 7208 39 00 , 7208 40 00 , 7208 52 10 , 7208 52 99 , 7208 53 10 , 7208 53 90 , 7208 54 00 ,

7211 13 00 , 7211 14 00 , 7211 19 00 , 7212 60 00 , 7225 19 10 , 7225 30 10 , 7225 30 30 , 7225 30 90 , 7225 40 15 , 7225 40 90 , 7226 19 10 , 7226 91 20 , 7226 91 91 , 7226 91 99

Tretje države

3 359 532,08

8 476 618,01

 

25 %

 

Rusija

421 690,19

421 690,19

412 523,02

417 106,60

25 %

09 8966

Turčija

344 890,78

344 890,78

337 393,15

341 141,97

25 %

09 8967

Indija

168 367,79

168 367,79

164 707,62

166 537,71

25 %

09 8968

(Republika) Koreja

135 958,47

135 958,47

133 002,85

134 480,66

25 %

09 8969

Srbija

116 149,87

116 149,87

113 624,87

114 887,37

25 %

09 8970

Druge države

1 013 612,28

1 013 612,28

991 577,22

1 002 594,76

25 %

 (1)

2

Nelegirana in druga legirana hladno valjana pločevina

7209 15 00 , 7209 16 90 , 7209 17 90 , 7209 18 91 , 7209 25 00 , 7209 26 90 , 7209 27 90 , 7209 28 90 , 7209 90 20 , 7209 90 80 , 7211 23 20 , 7211 23 30 , 7211 23 80 , 7211 29 00 , 7211 90 20 , 7211 90 80 , 7225 50 20 , 7225 50 80 , 7226 20 00 , 7226 92 00

Indija

234 714,39

592 220,64

153 750,21

153 750,21

150 407,82

152 079,02

25 %

09 8801

(Republika) Koreja

144 402,99

364 351,04

94 591,52

94 591,52

92 535,18

93 563,35

25 %

09 8802

Ukrajina

102 325,83

258 183,86

67 028,78

67 028,78

65 571,63

66 300,20

25 %

09 8803

Brazilija

65 398,61

165 010,80

42 839,52

42 839,52

41 908,22

42 373,87

25 %

09 8804

Srbija

56 480,21

142 508,28

36 997,49

36 997,49

36 193,20

36 595,35

25 %

09 8805

Druge države

430 048,96

1 085 079,91

281 704,58

281 704,58

275 580,57

278 642,58

25 %

 (2)

3.A

Elektropločevina (razen GOES)

7209 16 10 , 7209 17 10 , 7209 18 10 , 7209 26 10 , 7209 27 10 , 7209 28 10

(Republika) Koreja

1 923,96

4 854,46

1 260,30

1 260,30

1 232,90

1 246,60

25 %

09 8806

Kitajska

822,98

2 076,52

 

 

 

 

25 %

09 8807

Rusija

519,69

1 311,25

340,42

340,42

333,02

336,72

25 %

09 8808

(Islamska republika) Iran

227,52

574,06

149,04

149,04

145,80

147,42

25 %

09 8809

Druge države

306,34

772,95

739,77

739,77

723,69

731,73

25 %

 (3)

3.B

7225 19 90 , 7226 19 80

Rusija

51 426,29

129 756,46

33 686,91

33 686,91

32 954,59

33 320,75

25 %

09 8811

(Republika) Koreja

31 380,40

79 177,59

20 555,80

20 555,80

20 108,94

20 332,37

25 %

09 8812

Kitajska

24 187,01

61 027,57

15 843,76

15 843,76

15 499,33

15 671,54

25 %

09 8813

Tajvan

18 144,97

45 782,56

11 885,91

11 885,91

11 627,52

11 756,71

25 %

09 8814

Druge države

8 395,39

21 182,87

5 499,42

5 499,42

5 379,87

5 439,65

25 %

 (4)

4.A (5)

Pločevina s kovinsko prevleko

Oznake TARIC:

7210 41 00 20, 7210 49 00 20,

7210 61 00 20, 7210 69 00 20,

7212 30 00 20, 7212 50 61 20,

7212 50 69 20, 7225 92 00 20,

7225 99 00 11, 7225 99 00 22,

7225 99 00 45, 7225 99 00 91,

7225 99 00 92, 7226 99 30 10,

7226 99 70 11, 7226 99 70 91,

7226 99 70 94,

(Republika) Koreja

69 571,10

328 792,63

45 572,71

45 572,71

44 582,00

45 077,36

25 %

 

09 8816

Indija

83 060,42

209 574,26

54 408,92

54 408,92

53 226,12

53 817,52

25 %

09 8817

Druge države

761 518,93

1 921 429,81

498 834,77

498 834,77

487 990,53

493 412,65

25 %

 (6)

4.B (7)

Oznake KN:

7210 20 00 , 7210 30 00 , 7210 90 80 , 7212 20 00 , 7212 50 20 , 7212 50 30 , 7212 50 40 , 7212 50 90 , 7225 91 00 , 7226 99 10

Oznake TARIC:

7210 41 00 30, 7210 41 00 80, 7210 49 00 30, 7210 49 00 80, 7210 61 00 30,

7210 61 00 80, 7210 69 00 30, 7210 69 00 80,

7212 30 00 80, 7212 50 61 30, 7212 50 61 80, 7212 50 69 30,

7212 50 69 80, 7225 92 00 80,

7225 99 00 23, 7225 99 00 41, 7225 99 00 93, 7225 99 00 95,

7226 99 30 90, 7226 99 70 19,

7226 99 70 96, 7225 99 00 41

Kitajska

204 951,07

517 123,19

134 253,68

134 253,68

131 335,12

132 794,40

25 %

09 8821

(Republika) Koreja

249 533,26

476 356,93

163 457,35

163 457,35

159 903,93

161 680,64

25 %

09 8822

Indija

118 594,25

299 231,59

77 685,44

77 685,44

75 996,63

76 841,03

25 %

09 8823

Tajvan

49 248,78

124 262,26

32 260,53

32 260,53

31 559,21

31 909,87

25 %

09 8824

Druge države

125 598,05

316 903,26

82 273,30

82 273,30

80 484,75

81 379,02

25 %

 (8)

5

Pločevina z organsko prevleko

7210 70 80 , 7212 40 80

Indija

108 042,36

272 607,54

70 773,40

70 773,40

69 234,85

70 004,12

25 %

09 8826

(Republika) Koreja

103 354,11

260 778,38

67 702,35

67 702,35

66 230,56

66 966,46

25 %

09 8827

Tajvan

31 975,79

80 679,86

20 945,82

20 945,82

20 490,48

20 718,15

25 %

09 8828

Turčija

21 834,45

55 091,68

14 302,71

14 302,71

13 991,78

14 147,24

25 %

09 8829

Severna Makedonija

16 331,15

41 206,02

10 697,76

10 697,76

10 465,20

10 581,48

25 %

09 8830

Druge države

43 114,71

108 785,06

28 242,39

28 242,39

27 628,42

27 935,41

25 %

 (9)

6

Izdelki iz bele pločevine

7209 18 99 , 7210 11 00 , 7210 12 20 , 7210 12 80 , 7210 50 00 , 7210 70 10 , 7210 90 40 , 7212 10 10 , 7212 10 90 , 7212 40 20

Kitajska

158 139,17

399 009,55

103 589,44

103 589,44

101 337,49

102 463,47

25 %

09 8831

Srbija

30 545,88

77 071,98

20 009,15

20 009,15

19 574,17

19 791,66

25 %

09 8832

(Republika) Koreja

23 885,70

60 267,31

15 646,38

15 646,38

15 306,25

15 476,31

25 %

09 8833

Tajvan

21 167,00

53 407,61

13 865,49

13 865,49

13 564,07

13 714,78

25 %

09 8834

Brazilija

19 730,03

49 781,91

 

 

 

 

25 %

09 8835

Druge države

33 167,30

83 686,22

34 650,52

34 650,52

33 897,25

34 273,88

25 %

 (10)

7

Nelegirane in druge legirane plošče kvarto

7208 51 20 , 7208 51 91 , 7208 51 98 , 7208 52 91 , 7208 90 20 , 7208 90 80 , 7210 90 30 , 7225 40 12 , 7225 40 40 , 7225 40 60

Ukrajina

339 678,24

857 060,63

222 507,03

222 507,03

217 669,92

220 088,47

25 %

09 8836

(Republika) Koreja

140 011,38

353 270,32

91 714,78

91 714,78

89 720,98

90 717,88

25 %

09 8837

Rusija

115 485,12

291 386,78

75 648,80

75 648,80

74 004,26

74 826,53

25 %

09 8838

Indija

74 811,09

188 759,93

49 005,18

49 005,18

47 939,85

48 472,51

25 %

09 8839

Druge države

466 980,80

1 178 264,65

305 896,87

305 896,87

299 246,94

302 571,91

25 %

 (11)

8

Nerjavni vroče valjani pločevina in trakovi

7219 11 00 , 7219 12 10 , 7219 12 90 , 7219 13 10 , 7219 13 90 , 7219 14 10 , 7219 14 90 , 7219 22 10 , 7219 22 90 , 7219 23 00 , 7219 24 00 , 7220 11 00 , 7220 12 00

Tretje države

 

 

91 870,53

91 870,53

89 873,34

90 871,93

25 %

 

Kitajska

87 328,82

220 344,09

 

25 %

(Republika) Koreja

18 082,33

45 624,52

25 %

 

Tajvan

12 831,07

32 374,77

25 %

 

Združene države Amerike

11 810,30

29 799,22

25 %

 

Druge države

10 196,61

25 727,62

25 %

 (12)

9

Nerjavni hladno valjani pločevina in trakovi

7219 31 00 , 7219 32 10 , 7219 32 90 , 7219 33 10 , 7219 33 90 , 7219 34 10 , 7219 34 90 , 7219 35 10 , 7219 35 90 , 7219 90 20 , 7219 90 80 , 7220 20 21 , 7220 20 29 , 7220 20 41 , 7220 20 49 , 7220 20 81 , 7220 20 89 , 7220 90 20 , 7220 90 80

(Republika) Koreja

70 813,18

178 672,60

46 386,34

46 386,34

45 377,94

45 882,14

25 %

09 8846

Tajvan

65 579,14

165 466,29

42 957,77

42 957,77

42 023,90

42 490,84

25 %

09 8847

Indija

42 720,54

107 790,51

27 984,19

27 984,19

27 375,84

27 680,01

25 %

09 8848

Združene države Amerike

35 609,52

89 848,32

23 326,10

23 326,10

22 819,01

23 072,56

25 %

09 8849

Turčija

29 310,69

73 955,39

19 200,03

19 200,03

18 782,64

18 991,34

25 %

09 8850

Malezija

19 799,24

49 956,54

12 969,54

12 969,54

12 687,59

12 828,57

25 %

09 8851

Vietnam

16 832,28

42 470,43

11 026,02

11 026,02

10 786,33

10 906,17

25 %

09 8852

Druge države

50 746,86

128 042,17

33 241,85

33 241,85

32 519,20

32 880,53

25 %

 (13)

10

Nerjavne vroče valjane plošče kvarto

7219 21 10 , 7219 21 90

Kitajska

6 765,50

17 070,40

4 431,76

4 431,76

4 335,41

4 383,58

25 %

09 8856

Indija

2 860,33

7 217,07

1 873,67

1 873,67

1 832,94

1 853,30

25 %

09 8857

Tajvan

1 119,34

2 824,27

733,23

733,23

717,29

725,26

25 %

09 8858

Druge države

1 440,07

3 633,52

943,32

943,32

922,81

933,07

25 %

 (14)

12

Nelegirane in druge legirane trgovske palice in lahki profili

7214 30 00 , 7214 91 10 , 7214 91 90 , 7214 99 31 , 7214 99 39 , 7214 99 50 , 7214 99 71 , 7214 99 79 , 7214 99 95 , 7215 90 00 , 7216 10 00 , 7216 21 00 , 7216 22 00 , 7216 40 10 , 7216 40 90 , 7216 50 10 , 7216 50 91 , 7216 50 99 , 7216 99 00 , 7228 10 20 , 7228 20 10 , 7228 20 91 , 7228 30 20 , 7228 30 41 , 7228 30 49 , 7228 30 61 , 7228 30 69 , 7228 30 70 , 7228 30 89 , 7228 60 20 , 7228 60 80 , 7228 70 10 , 7228 70 90 , 7228 80 00

Kitajska

166 217,87

419 393,33

108 881,40

108 881,40

106 514,42

107 697,91

25 %

09 8861

Turčija

114 807,87

289 677,97

75 205,16

75 205,16

73 570,27

74 387,72

25 %

09 8862

Rusija

94 792,44

239 175,96

62 094,01

62 094,01

60 744,14

61 419,08

25 %

09 8863

Švica

73 380,52

185 150,38

48 068,08

48 068,08

47 023,13

47 545,60

25 %

09 8864

Belorusija

57 907,73

146 110,15

37 932,60

37 932,60

37 107,97

37 520,28

25 %

09 8865

Druge države

76 245,19

192 378,37

49 944,59

49 944,59

48 858,84

49 401,71

25 %

 (15)

13

Armaturne palice

7214 20 00 , 7214 99 10

Turčija

117 231,80

295 793,93

76 792,97

76 792,97

75 123,55

75 958,26

25 %

09 8866

Rusija

94 084,20

237 388,96

61 630,08

61 630,08

60 290,29

60 960,18

25 %

09 8867

Ukrajina

62 534,65

157 784,58

40 963,47

40 963,47

40 072,96

40 518,21

25 %

09 8868

Bosna in Hercegovina

39 356,10

99 301,53

25 780,31

25 780,31

25 219,87

25 500,09

25 %

09 8869

Moldavija

28 284,59

71 366,38

18 527,89

18 527,89

18 125,11

18 326,50

25 %

09 8870

Druge države

217 775,50

549 481,20

142 654,35

142 654,35

139 553,17

141 103,76

 

 (16)

14

Nerjavne palice in lahki profili

7222 11 11 , 7222 11 19 , 7222 11 81 , 7222 11 89 , 7222 19 10 , 7222 19 90 , 7222 20 11 , 7222 20 19 , 7222 20 21 , 7222 20 29 , 7222 20 31 , 7222 20 39 , 7222 20 81 , 7222 20 89 , 7222 30 51 , 7222 30 91 , 7222 30 97 , 7222 40 10 , 7222 40 50 , 7222 40 90

Indija

44 433,00

112 111,32

29 105,94

29 105,94

28 473,20

28 789,57

25 %

09 8871

Švica

6 502,75

16 407,44

4 259,64

4 259,64

4 167,04

4 213,34

25 %

09 8872

Ukrajina

5 733,50

14 466,50

3 755,74

3 755,74

3 674,10

3 714,92

25 %

09 8873

Druge države

8 533,24

21 530,68

5 589,72

5 589,72

5 468,20

5 528,96

25 %

 (17)

15

Nerjavne žice

7221 00 10 , 7221 00 90

Indija

10 135,23

25 572,75

6 639,11

6 639,11

6 494,78

6 566,94

25 %

09 8876

Tajvan

6 619,68

16 702,47

4 336,24

4 336,24

4 241,97

4 289,10

25 %

09 8877

(Republika) Koreja

3 300,07

8 326,58

2 161.72

2 161.72

2 114,72

2 138,22

25 %

09 8878

Kitajska

2 216,86

5 593,48

1 452,16

1 452,16

1 420,59

1 436,38

25 %

09 8879

Japonska

2 190,40

5 526,72

1 434,83

1 434,83

1 403,63

1 419,23

25 %

09 8880

Druge države

1 144,43

2 887,57

749,66

749,66

733,36

741,51

25 %

 (18)

16

Nelegirane in druge legirane žice

7213 10 00 , 7213 20 00 , 7213 91 10 , 7213 91 20 , 7213 91 41 , 7213 91 49 , 7213 91 70 , 7213 91 90 , 7213 99 10 , 7213 99 90 , 7227 10 00 , 7227 20 00 , 7227 90 10 , 7227 90 50 , 7227 90 95

Ukrajina

149 009,10

375 972,95

97 608,76

97 608,76

95 486,83

96 547,79

25 %

09 8881

Švica

141 995,22

358 275,86

93 014,30

93 014,30

90 992,25

92 003,28

25 %

09 8882

Rusija

122 883,63

310 054,37

80 495,21

80 495,21

78 745,32

79 620,26

25 %

09 8883

Turčija

121 331,08

306 137,03

79 478,21

79 478,21

77 750,42

78 614,31

25 %

09 8884

Belorusija

97 436,46

245 847,23

63 825,98

63 825,98

62 438,46

63 132,22

25 %

09 8885

Moldavija

73 031,65

184 270,12

47 839,55

47 839,55

46 799,56

47 319,56

25 %

09 8886

Druge države

122 013,20

307 858,13

79 925,03

79 925,03

78 187,53

79 056,28

25 %

 (19)

17

Kotni profili in drugi profili iz železa ali nelegiranega jekla

7216 31 10 , 7216 31 90 , 7216 32 11 , 7216 32 19 , 7216 32 91 , 7216 32 99 , 7216 33 10 , 7216 33 90

Ukrajina

42 915,19

108 281,65

28 111,70

28 111,70

27 500,57

27 806,14

25 %

09 8891

Turčija

38 465,03

97 053,20

25 196,61

25 196,61

24 648,85

24 922,73

25 %

09 8892

(Republika) Koreja

10 366,76

26 156,94

6 790,77

6 790,77

6 643,15

6 716,96

25 %

09 8893

Rusija

9 424,08

23 778,40

6 173,26

6 173,26

6 039,06

6 106,16

25 %

09 8894

Brazilija

8 577,95

 

 

 

 

 

25 %

09 8895

Švica

6 648,01

16 773,96

4 354,79

4 354,79

4 260,13

4 307,46

25 %

09 8896

Druge države

14 759,92

58 885,04

15 287,53

15 287,53

14 955,19

15 121,36

25 %

 (20)

18

Piloti

7301 10 00

Kitajska

12 198,24

30 778,05

7 990,49

7 990,49

7 816,78

7 903,63

25 %

09 8901

Združeni arabski emirati

6 650,41

16 780,01

4 356,37

4 356,37

4 261,66

4 309,02

25 %

09 8902

Druge države

480,04

1 211,21

314,45

314,45

307,61

311,03

25 %

 (21)

19

Železniški material

7302 10 22 , 7302 10 28 , 7302 10 40 , 7302 10 50 , 7302 40 00

Rusija

2 147,19

5 417,70

1 433,84

1 433,84

1 402,67

1 418,25

25 %

09 8906

Kitajska

2 145,07

5 412,33

1 432,42

1 432,42

1 401,28

1 416,85

25 %

09 8907

Turčija

1 744,68

4 402,10

1 165,05

1 165,05

1 139,72

1 152,39

25 %

09 8908

Ukrajina

657,6

1 659,24

 

 

 

 

25 %

09 8909

Druge države

1 010,85

2 550,54

1 092,93

1 092,93

1 069,17

1 081,05

25 %

 (22)

20

Cevi za plinovode

7306 30 41 , 7306 30 49 , 7306 30 72 , 7306 30 77

Turčija

88 914,68

224 345,46

58 243,77

58 243,77

56 977,60

57 610,68

25 %

09 8911

Indija

32 317,40

81 541,78

21 169,59

21 169,59

20 709,38

20 939,48

25 %

09 8912

Severna Makedonija

9 637,48

24 316,84

6 313,05

6 313,05

6 175,81

6 244,43

25 %

09 8913

Druge države

22 028,87

55 582,25

14 430,07

14 430,07

14 116,37

14 273,22

25 %

 (23)

21

Votli profili

7306 61 10 , 7306 61 92 , 7306 61 99

Turčija

154 436,15

389 666,25

101 163,76

101 163,76

98 964,55

100 064,16

25 %

09 8916

Rusija

35 406,28

89 335,51

23 192,97

23 192,97

22 688,77

22 940,87

25 %

09 8917

Severna Makedonija

34 028,95

85 860,29

22 290,74

22 290,74

21 806,16

22 048,45

25 %

09 8918

Ukrajina

25 240,74

63 686,29

16 534,01

16 534,01

16 174,57

16 354,29

25 %

09 8919

Švica

25 265,29

56 276,65

14 610,34

14 610,34

14 292,73

14 451,53

25 %

09 8920

Belorusija

20 898,79

52 730,88

13 689,80

13 689,80

13 392,20

13 541,00

25 %

09 8921

Druge države

25 265,29

63 748,22

16 550,09

16 550,09

16 190,30

16 370,19

25 %

 (24)

22

Nerjavne brezšivne cevi

7304 11 00 , 7304 22 00 , 7304 24 00 , 7304 41 00 , 7304 49 10 , 7304 49 93 , 7304 49 95 , 7304 49 99

Indija

8 315,90

20 982,29

5 447,35

5 447,35

5 328,93

5 388,14

25 %

09 8926

Ukrajina

5 224,94

13 183,34

3 422,61

3 422,61

3 348,21

3 385,41

25 %

09 8927

(Republika) Koreja

1 649,31

4 161,47

1 080,39

1 080,39

1 056,90

1 068,64

25 %

09 8928

Japonska

1 590,45

4 012,94

1 041,83

1 041,83

1 019,18

1 030,50

25 %

09 8929

Združene države Amerike

1 393,26

3 515,42

912,66

912,66

892,82

902,74

25 %

09 8930

Kitajska

1 299,98

3 280,05

 

 

 

 

25 %

09 8931

Druge države

2 838,17

7 161,15

2 710,71

2 710,71

2 651,78

2 681,24

25 %

 (25)

24

Druge brezšivne cevi

7304 19 10 , 7304 19 30 , 7304 19 90 , 7304 23 00 , 7304 29 10 , 7304 29 30 , 7304 29 90 , 7304 31 20 , 7304 31 80 , 7304 39 10 , 7304 39 52 , 7304 39 58 , 7304 39 92 , 7304 39 93 , 7304 39 98 , 7304 51 81 , 7304 51 89 , 7304 59 10 , 7304 59 92 , 7304 59 93 , 7304 59 99 , 7304 90 00

Kitajska

49 483,75

124 855,14

32 414,45

32 414,45

31 709,78

32 062,12

25 %

09 8936

Ukrajina

36 779,89

92 801,35

24 092,76

24 092,76

23 569,00

23 830,88

25 %

09 8937

Belorusija

19 655,31

49 593,37

12 875,25

12 875,25

12 595,36

12 735,31

25 %

09 8938

Japonska

13 766,04

34 733,85

9 017,48

9 017,48

8 821,45

8 919,46

25 %

09 8939

Združene države Amerike

12 109,53

30 554,21

7 932,38

7 932,38

7 759,93

7 846,15

25 %

09 8940

Druge države

55 345,57

139 645,41

36 254,24

36 254,24

35 466,11

35 860,18

25 %

 (26)

25

Velike varjene cevi

7305 11 00 , 7305 12 00 , 7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00

Rusija

140 602,32

354 761,34

 

25 %

 

Turčija

17 543,40

44 264,71

25 %

 

Kitajska

14 213,63

35 863,19

25 %

 

Druge države

34 011,86

85 817,17

25 %

 

25.A

Velike varjene cevi

7305 11 00 , 7305 12 00

Tretje države

 

 

97 268,30

97 268,30

95 153,77

96 211,03

25 %

 (27)

25.B

Velike varjene cevi

7305 19 00 , 7305 20 00 , 7305 31 00 , 7305 39 00 , 7305 90 00

Turčija

11 245,20

11 245,20

11 000,73

11 122,97

25 %

09 8971

Kitajska

6 775,70

6 775,70

6 628,41

6 702,06

25 %

09 8972

Ruska federacija

6 680,59

6 680,59

6 535,36

6 607,97

25 %

09 8973

Republika Koreja

4 877,57

4 877,57

4 771,54

4 824,55

25 %

09 8974

Japonska

2 588,59

2 588,59

2 532,31

2 560,45

25 %

09 8975

Druge države

5 748,00

5 748,00

5 623,04

5 685,52

25 %

 (28)

26

Druge varjene cevi

7306 11 10 , 7306 11 90 , 7306 19 10 , 7306 19 90 , 7306 21 00 , 7306 29 00 , 7306 30 11 , 7306 30 19 , 7306 30 80 , 7306 40 20 , 7306 40 80 , 7306 50 20 , 7306 50 80 , 7306 69 10 , 7306 69 90 , 7306 90 00

Švica

64 797,98

163 495,29

42 446,07

42 446,07

41 523,33

41 984,70

25 %

09 8946

Turčija

60 693,64

153 139,43

39 757,51

39 757,51

38 893,22

39 325,37

25 %

09 8947

Združeni arabski emirati

18 676,40

47 123,44

12 234,02

12 234,02

11 968,06

12 101,04

25 %

09 8948

Kitajska

18 010,22

45 442,58

11 797,64

11 797,64

11 541,17

11 669,40

25 %

09 8949

Tajvan

14 374,20

36 268,32

9 415,85

9 415,85

9 211,16

9 313,51

25 %

09 8950

Indija

11 358,87

28 660,18

7 440,65

7 440,65

7 278,90

7 359,78

25 %

09 8951

Druge države

36 898,57

93 100,78

24 170,49

24 170,49

23 645,05

23 907,77

25 %

 (29)

27

Hladno dodelane palice iz nelegiranih in drugih legiranih jekel

7215 10 00 , 7215 50 11 , 7215 50 19 , 7215 50 80 , 7228 10 90 , 7228 20 99 , 7228 50 20 , 7228 50 40 , 7228 50 61 , 7228 50 69 , 7228 50 80

Rusija

117 519,41

296 519,61

76 981,37

76 981,37

75 307,86

76 144,61

25 %

09 8956

Švica

27 173,22

68 562,23

17 799,88

17 799,88

17 412,93

17 606,41

25 %

09 8957

Kitajska

20 273,26

51 152,57

13 280,05

13 280,05

12 991,35

13 135,70

25 %

09 8958

Ukrajina

15 969,02

40 292,29

10 460,54

10 460,54

10 233,14

10 346,84

25 %

09 8959

Druge države

17 540,47

44 257,32

11 489,93

11 489,93

11 240,15

11 365,04

25 %

 (30)

28

Nelegirana žica

7217 10 10 , 7217 10 31 , 7217 10 39 , 7217 10 50 , 7217 10 90 , 7217 20 10 , 7217 20 30 , 7217 20 50 , 7217 20 90 , 7217 30 41 , 7217 30 49 , 7217 30 50 , 7217 30 90 , 7217 90 20 , 7217 90 50 , 7217 90 90

Belorusija

88 294,51

222 780,67

57 837,52

57 837,52

56 580,19

57 208,86

25 %

09 8961

Kitajska

66 719,82

168 344,42

43 704,98

43 704,98

42 754,87

43 229,92

25 %

09 8962

Rusija

41 609,21

104 986,47

27 256,21

27 256,21

26 663,69

26 959,95

25 %

09 8963

Turčija

40 302,46

101 689,34

26 400,22

26 400,22

25 826,31

26 113,26

25 %

09 8964

Ukrajina

26 755,09

67 507,23

17 525,99

17 525,99

17 144,99

17 335,49

25 %

09 8965

Druge države

39 770,29

100 346,58

26 051,62

26 051,62

25 485,28

25 768,45

25 %

 (31)

IV.2 – Količine globalnih tarifnih kvot na četrtletje

 

LETO 1

LETO 2

LETO 3

Številka izdelka

 

Od 2.2.2019 do 31.3.2019

Od 1.4.2019 do 30.6.2019

Od 1.7.2019 do 30.9.2019

Od 1.10.2019 do 31.12.2019

Od 1.1.2020 do 31.3.2020

Od 1.4.2020 do 30.6.2020

Od 1.7.2020 do 30.9.2020

Od 1.10.2020 do 31.12.2020

Od 1.1.2021 do 31.3.2021

Od 1.4.2021 do 30.6.2021

1

Druge države

1 307 737,32

2 051 794,76

2 172 108,07

2 116 842,75

2 093 833,59

2 093 833,59

1 013 612,28

1 013 612,28

991 577,22

1 002 594,76

2

Druge države

167 401,61

262 647,35

278 048,49

270 974,05

268 028,68

268 028,68

281 704,58

281 704,58

275 580,57

278 642,58

3.A

Druge države

119,25

187,09

198,07

193,03

190,93

190,93

739,77

739,77

723,69

731,73

3.B

Druge države

3 268,01

5 127,39

5 428,05

5 289,94

5 232,44

5 232,44

5 499,42

5 499,42

5 379,87

5 439,65

4.A

Druge države

296 430,19

465 088,74

492 360,66

479 833,44

474 617,86

474 617,86

498 834,77

498 834,77

487 990,53

493 412,65

4.B

Druge države

48 890,51

76 707,53

81 205,51

79 139,39

78 279,18

78 279,18

82 273,30

82 273,30

80 484,75

81 379,02

5

Druge države

16 782,91

26 331,80

27 875,85

27 166,60

26 871,31

26 871,31

28 242,39

28 242,39

27 628,42

27 935,41

6

Druge države

12 910,76

20 256,54

21 444,34

20 898,73

20 671,57

20 671,57

34 650,52

34 650,52

33 897,25

34 273,88

7

Druge države

181 777,76

285 203,04

301 926,80

294 244,83

291 046,51

291 046,51

305 896,87

305 896,87

299 246,94

302 571,91

8

Druge države

3 969,15

6 227,46

6 592,63

6 424,89

6 355,05

6 355,05

91 870,53

91 870,53

89 873,34

90 871,93

9

Druge države

19 753,81

30 993,05

32 810,42

31 975,62

31 628,06

31 628,06

33 241,85

33 241,85

32 519,20

32 880,53

10

Druge države

560,56

879,51

931,08

907,39

897,53

897,53

943,32

943,32

922,81

933,07

12

Druge države

29 679,33

46 565,85

49 296,38

48 042,13

47 519,93

47 519,93

49 944,59

49 944,59

48 858,84

49 401,71

13

Druge države

84 771,67

133 003,83

140 802,92

137 220,44

135 728,92

135 728,92

142 654,35

142 654,35

139 553,17

141 103,76

14

Druge države

3 321,66

5 211,58

5 517,17

5 376,80

5 318,36

5 318,36

5 589,72

5 589,72

5 468,20

5 528,96

15

Druge države

445,48

698,95

739,93

721,11

713,27

713,27

749,66

749,66

733,36

741,51

16

Druge države

47 495,07

74 518,13

78 887,73

76 880,57

76 044,91

76 044,91

79 925,03

79 925,03

78 187,53

79 056,28

17

Druge države

5 745,47

9 014,45

9 543,04

16 567,39

16 387,31

16 387,31

15 287,52

15 287,52

14 955,19

15 121,36

18

Druge države

186,86

293,18

310,37

302,47

299,18

299,18

314,45

314,45

307,61

311,03

19

Druge države

393,49

617,37

653,57

636,94 (32)

630,02

630,02

1 092,93

1 092,93

1 069,17

1 081,05

20

Druge države

8 575,00

13 453,88

14 242,79

13 880,40

13 729,53

13 729,53

14 430,07

14 430,07

14 116,37

14 273,22

21

Druge države

9 834,81

15 430,48

16 335,29

15 919,67

15 746,63

15 746,63

16 550,09

16 550,09

16 190,30

16 370,19

22

Druge države

1 104,79

1 733,38

1 835,02

1 788,34  (33)

1 768,90

1 768,90

2 710,71

2 710,71

2 651,78

2 681,24

24

Druge države

21 543,91

33 801,65

35 783,72

34 873,27

34 494,21

34 494,21

36 254,24

36 254,24

35 466,11

35 860,18

25

Druge države

13 239,52

20 772,34

21 990,39

21 430,89  (34)

21 197,95

21 197,95

 

 

 

 

25.A

Druge države

 

 

 

 

 

 

97 268,30

97 268,30

95 153,77

96 211,03

25.B

Druge države

 

 

 

 

 

 

5 748,00

5 748,00

5 623,04

5 685,52

26

Druge države

14 363,20

22 535,37

23 856,80

23 249,80

22 997,09

22 997,09

24 170,49

24 170,49

23 645,05

23 907,77

27

Druge države

6 827,84

10 712,64

11 340,81

11 052,26

10 932,13

10 932,13

11 489,93

11 489,93

11 240,15

11 365,04

28

Druge države

15 481,05

24 289,24

25 713,51

25 059,28

24 786,90

24 786,90

26 051,62

26 051,62

25 485,28

25 768,45

“

(1)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8601.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8602.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Rusijo*: 09 8571, za Turčijo*: 09 8572, za Indijo*: 09 8573, za (Republiko) Korejo*: 09 8574, za Srbijo*: 09 8575.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(2)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8603.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8604.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Indijo*, (Republiko) Korejo*, Ukrajino*, Brazilijo* in Srbijo*: 09 8567.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(3)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8605.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8606.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za (Republiko) Korejo*, Rusijo* in (Islamsko republiko) Iran*: 09 8568.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(4)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8607.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8608.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Rusijo*, (Republiko) Korejo*, Kitajsko* in Tajvan*: 09 8569.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(5)  Izdelki, za katere veljajo protidampinške dajatve.

(6)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8609.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8610.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Indijo* in (Republiko) Korejo*: 09 8570.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(7)  Izdelki, za katere ne veljajo protidampinške dajatve (vključno z izdelki za avtomobilsko industrijo).

(8)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8611. Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8612.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko*: 09 8581, za (Republiko) Korejo*: 09 8582, za Indijo*: 09 8583, za Tajvan*: 09 8584.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(9)  Od 2. 2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8613.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8614.

(10)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8615.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8616.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko*, (Republiko) Korejo*, Tajvan* in Srbijo*: 09 8576.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(11)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8617.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8618.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Ukrajino*, (Republiko) Korejo*, Rusijo* in Indijo*: 09 8577.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(12)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8619.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8620.

(13)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09.8621.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8622.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za (Republiko) Korejo*, Tajvan*, Indijo*, Združene države Amerike*, Turčijo*, Malezijo* in Vietnam*: 09 8578.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(14)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8623.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8624.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko*, Indijo* in Tajvan*: 09 8591.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(15)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8625.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8626.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko*, Turčijo*, Rusijo*, Švico* in Belorusijo*: 09 8592.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(16)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8627.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019: 09 8628.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Bosno in Hercegovino* ter Moldavijo*: 09 8593.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(17)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8629.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8630.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Indijo*, Švico* in Ukrajino*: 09 8594.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(18)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8631.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8632.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Indijo*, Tajvan*, (Republiko) Korejo*, Kitajsko* in Japonsko*: 09 8595.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(19)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8633.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019: 09 8634.

Od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021:09 8634. * V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(20)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8635.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8636.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Ukrajino*, Turčijo*, (Republiko) Korejo*, Rusijo* in Švico*: 09 8579.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(21)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8637.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8638.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko* in Združene arabske emirate*: 09 8580.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(22)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8639.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8640.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Rusijo*, Kitajsko* in Turčijo*: 09 8585.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(23)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8641.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8642.

(24)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8643.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8644.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Severno Makedonijo*, Švico* in Belorusijo*: 09 8596.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(25)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8645.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8646.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Indijo*, Ukrajino*, (Republiko) Korejo*, Japonsko* in Združene države Amerike*: 09 8597.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(26)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8647.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8648.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Kitajsko*, Ukrajino*, Belorusijo*, Japonsko* in Združene države Amerike*: 09 8586.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(27)  Od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8657.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8658.

(28)  Od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8659.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8660.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo*, Kitajsko*, Rusko federacijo*, (Republiko) Korejo* in Japonsko*: 09 8587.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(29)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8651.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8652.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Švico*, Turčijo*, Združene arabske emirate, Kitajsko*, Tajvan* in Indijo*: 09 8588.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(30)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8653.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8654.

(31)  Od 2.2.2019 do 31.3.2019, od 1.7.2019 do 31.3.2020 in od 1.7.2020 do 31.3.2021: 09 8655.

Od 1.4.2019 do 30.6.2019, od 1.4.2020 do 30.6.2020 in od 1.4.2021 do 30.6.2021: 09 8656.

Od 1.4.2021 do 30.6.2021: za Turčijo*, Rusijo*, Ukrajino*, Kitajsko* in Belorusijo*: 09 8598.

* V primeru izčrpanja njihovih ustreznih kvot v skladu s členom 1(5).

(32)  Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporedno številko 09 8909 v skladu s členom 2 te uredbe.

(33)  Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporedno številko 09 8931 v skladu s členom 2 te uredbe.

(34)  Ta znesek bo spremenjen po prenosu neporabljene količine kvote za posamezne države pod zaporednimi številkami 09 8941, 09 8942 in 09 8943 v skladu s členom 2 te uredbe.


PRILOGA III

Največja količina preostale kvote, dostopna od 1. 4. 2021 do 30. 6. 2021 za države s kvoto za posamezno državo

Kategorija izdelkov

Nova dodeljena kvota od 1.4.2021 do 30.6.2021 v tonah

1

Posebna ureditev

2

278 642,58

3.A

731,73

3.B

5 439,65

4.A

493 412,65

4.B

Posebna ureditev

5

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

6

34 273,88

7

302 571,91

8

Se ne uporablja

9

32 880,53

10

276,19

12

29 542,22

13

37 251,39

14

3 068,57

15

552,42

16

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

17

15 121,36

18

311,03

19

1 081,05

20

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

21

3 421,37

22

2 174,49

24

35 860,18

25.A

Se ne uporablja

25.B

5 685,52

26

23 907,77

27

Brez dostopa do preostale kvote v četrtem četrtletju

28

18 295,60