<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-343/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0343</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:534">EU:C:2020:534</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>7</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>7</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20200709">9. 7. 2020</DATE> – Zadeva C‑343/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Verein für Konsumenteninformation</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 1215/2012</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7, točka 2</KEYWORD><KEYWORD>Sodna pristojnost v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti</KEYWORD><KEYWORD>Kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka</KEYWORD><KEYWORD>Kraj nastanka škode</KEYWORD><KEYWORD>Manipuliranje podatkov o izpustu izpušnih plinov motorjev, ki jih proizvaja proizvajalec avtomobilov</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑343/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Landgericht Klagenfurt (deželno sodišče v Celovcu, Avstrija) z odločbo z dne <DATE ISO="20190417">17. aprila 2019</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Verein für Konsumenteninformation</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Volkswagen AG,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, M. Safjan (poročevalec), L. Bay Larsen, sodnika, C. Toader, sodnica, in N. Jääskinen, sodnik,</P><P>generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za Verein für Konsumenteninformation M. Poduschka in A. Klauser, Rechtsanwälte,</P></ITEM><ITEM><P>za Volkswagen AG T. Kustor in S. Prossinger, Rechtsanwälte,</P></ITEM><ITEM><P>za vlado Združenega kraljestva F. Shibli in Z. Lavery, agenta, skupaj z B. Laskom, barrister,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo M. Heller in M. Wilderspin, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20050402">2. aprila 2005</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7, točka 2, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="351" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 351, str. 1</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Verein für Konsumenteninformation, združenjem za obveščanje potrošnikov s sedežem na Dunaju (Avstrija) (v nadaljevanju: VKI), in družbo Volkswagen AG, proizvajalko avtomobilov, ki je bila ustanovljena kot delniška družba nemškega prava in ki ima sedež v Wolfsburgu (Nemčija), glede odgovornosti te družbe za škodo, nastalo zaradi vgraditve programske opreme, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, v vozila, ki so jih kupili avstrijski potrošniki.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba št. 1215/2012</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 15 in 16 Uredbe št. 1215/2012 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(15)</NO.P><TXT>Pravila o pristojnosti bi morala biti čim bolj predvidljiva in morajo temeljiti na načelu, da se pristojnost praviloma določa po stalnem prebivališču toženca. Pri tem bi morala taka pristojnost vedno obstajati, razen v nekaterih točno opredeljenih primerih, v katerih je zaradi predmeta spora ali avtonomije strank upravičena druga navezna okoliščina. Da bi postala skupna pravila preglednejša in da ne pride do kolizije pristojnosti, je treba stalno prebivališče pravne osebe opredeliti kot avtonomen koncept.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(16)</NO.P><TXT>Poleg stalnega prebivališča toženca bi morala obstajati tudi alternativna podlaga pristojnosti, ki temelji na tesni povezavi med sodiščem in sporom, ali ki pripomore k pravilnemu delovanju pravosodja. Obstoj tesne povezave bi moral zagotoviti pravno varnost in [preprečiti] možnost, da bi bil toženec tožen pred sodiščem države članice, katerega pristojnosti razumno ni bilo mogoče predvideti. To je pomembno zlasti v sporih v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi, ki izvirajo iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Poglavje II Uredbe št. 1215/2012, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, med drugim vsebuje oddelek 1 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Splošne določbe<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> in oddelek 2 z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Posebna pristojnost<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>. Člen 4(1) te uredbe, ki je uvrščen v ta oddelek 1, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 7 Uredbe št. 1215/2012, ki je uvrščen v oddelek 2 poglavja II te uredbe, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti pred sodišči kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uredba Rim II</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 6 Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070711">11. julija 2007</DATE> o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Rim II<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="199" PAGE.FIRST="40" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 199, str. 40</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Uredba Rim II), naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Nelojalna konkurenca in akti, ki omejujejo svobodno konkurenco<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi nelojalne konkurence, je pravo države, v kateri je konkurenca ali skupni interes potrošnikov prizadet ali bi bil lahko prizadet.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Združenje VKI, katerega statutarni cilj vključuje nalogo, da pred sodišči uveljavlja pravice, ki so mu jih potrošniki odstopili za vložitev tožbe, je <DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE> pri Landesgericht Klagenfurt (deželno sodišče v Celovcu, Avstrija) vložilo tožbo, s katero je predlagalo, naj se družbi Volkswagen naloži, naj ji poleg pripadkov izplača znesek 3.611.806 EUR, in naj se ugotovi, da je odgovorna za vso škodo, ki je še ni mogoče količinsko opredeliti in/ali bo nastala v prihodnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Združenje VKI se v utemeljitev svoje zahteve sklicuje na deliktno in kvazideliktno odgovornost družbe Volkswagen, pri čemer navaja dejstvo, da je 574 potrošnikov, ki so nanj prenesli svoje pravice za vložitev tožbe v glavni stvari, v Avstriji pridobilo nova ali rabljena vozila, opremljena z motorjem EA 189, preden je bila <DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE> javnosti razkrita manipulacija družbe Volkswagen v zvezi s podatki o izpustih izpušnih plinov teh vozil. Po navedbah združenja VKI so ti motorji opremljeni z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>odklopno napravo<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, ki je nezakonita na podlagi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20070620">20. junija 2007</DATE> o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="171" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2007">UL 2007, L 171, str. 1</REF.DOC.OJ>). Šlo naj bi za programsko opremo, ki omogoča, da se med preskusi in merjenji pojavijo izpusti izpušnih plinov, ki izpolnjujejo določene maksimalne vrednosti, medtem ko v dejanskih razmerah, to je pri uporabi zadevnih vozil na cesti, dejansko izpuščena onesnaževala dosegajo vrednosti, ki za večkrat presegajo predpisane mejne vrednosti. Volkswagen naj bi za vozila, opremljena z motorjem EA 189, lahko pridobil homologacijo, ki jo določa ureditev Unije, le zaradi te programske opreme, s katero se manipulirajo podatki o teh izpustih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Po navedbah združenja VKI škoda za lastnike teh vozil izhaja iz tega, da če bi vedeli za zadevno manipulacijo, bodisi ne bi kupili takega vozila bodisi bi pridobili najmanj 30‑odstotni popust na ceno. Ker imajo zadevna vozila napako že od začetka, naj bi bila njihova tržna vrednost in torej nakupna cena znatno nižja od cene, ki je bila dejansko plačana. Razlika naj bi pomenila škodo, ki daje pravico do odškodnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Združenje VKI se, da bi utemeljilo mednarodno pristojnost predložitvenega sodišča, opira na člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012. Sklenitev prodajne pogodbe, plačilo kupnine in izročitve oziroma dobave vozil so se vsi zgodili na območju tega sodišča. Šlo naj ne bi zgolj za škodo, ki je bila posledica nakupa vozil, temveč za prvotno škodo, ki upravičuje pristojnost navedenega sodišča. To škodo naj bi pomenilo zmanjšanje premoženja vsakega zadevnega potrošnika, ki ga je utrpel najprej na dan nakupa in izročitve zadevnega vozila v kraju dobave in zato na območju pristojnosti predložitvenega sodišča. V tem kraju naj bi ravnanja družbe Volkswagen, iz katerih bi lahko izhajala njena deliktna odgovornost, prvič povzročila učinke in neposredno škodila zadevnim potrošnikom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Družba Volkswagen predlaga zavrnitev tožbe združenja VKI in izpodbija mednarodno pristojnost predložitvenega sodišča glede na člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>To sodišče dvomi o tem, ali v obravnavani zadevi že sam nakup zadevnih vozil pri prodajalcih avtomobilov s sedežem v Avstriji in dobava teh vozil v Avstriji sama po sebi zadostujeta za utemeljitev pristojnosti avstrijskih sodišč glede na to določbo. Iz sodne prakse Sodišča in zlasti iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950919">19. septembra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Marinari</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑364/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:289">EU:C:1995:289</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), sklepa, da se v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti neposredni oškodovanci lahko na sodišče obrnejo le, če se sklicujejo na prvotno škodo in ne zgolj na posledično škodo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Navedeno sodišče namreč meni, da je programska oprema, ki omogoča manipuliranje podatkov o izpustih izpušnih plinov iz zadevnih vozil, povzročila prvotno škodo, medtem ko škoda, na katero se sklicuje združenje VKI in ki jo pomeni zmanjšanje vrednosti teh vozil, pomeni posledično škodo, ki izhaja iz dejstva, da imajo navedena vozila stvarno napako.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Poleg tega se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko povsem premoženjska škoda, ki izhaja iz dejanskega stanja, na podlagi katerega je mogoče uveljavljati deliktno odgovornost, utemeljuje pristojnost iz člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>To sodišče navaja, da ob upoštevanju sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Universal Music International Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:449">EU:C:2016:449</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), nekateri vidiki zadeve v glavni stvari kažejo v prid določitvi, da je kraj nastanka zadevne škode v Nemčiji. Čeprav je po teoriji združenja VKI ta škoda nastala z nakupom in dobavo vozil, opremljenih s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, ki sta bila opravljena v Avstriji, naj bi se, kar zadeva dejstva, vsi odškodninski zahtevki nanašali na eno samo in isto stvar, in sicer na protipravna ravnanja, ki se očitajo družbi Volkswagen ter ki so bila storjena na sedežu te družbe, torej v Nemčiji. Z vidika ekonomičnosti postopka, zlasti zaradi povezanosti s predmetom spora in lažjega dokazovanja, naj bi bila tako nemška sodišča objektivno primernejša za določitev odgovornosti za zatrjevano škodo. Poleg tega naj pristojnost sodišč kraja nakupa zadevnih vozil in njihove dobave končnim uporabnikom, med katerimi so tudi kupci rabljenih vozil, ne bi nujno ustrezala zahtevi po predvidljivosti sodne pristojnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se nazadnje sprašuje, ali bi bilo priznanje mednarodne pristojnosti avstrijskih sodišč v skladu z ozko razlago posebnih pravil o pristojnosti iz Uredbe št. 1215/2012, kot se zahteva s sodno prakso Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Landgericht Klagenfurt (deželno sodišče v Celovcu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Ali je treba člen 7, točka 2, Uredbe […] št. 1215/2012 […] razlagati tako, da se v okoliščinah, kakršne so v postopku v glavni stvari, za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/>, lahko šteje kraj v državi članici, kjer je prišlo do škode, če je ta škoda izključno finančna izguba kot neposredna posledica nedovoljenega ravnanja, storjenega v drugi državi članici?<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dopustnost</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Združenje VKI v pisnih stališčih trdi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten, ker naj bi bilo postavljeno vprašanje hkrati brezpredmetno in hipotetično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Vendar pa v skladu z ustaljeno sodno prakso za vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, ki ga nacionalno sodišče postavi v pravnem in dejanskem okviru, za opredelitev katerega je odgovorno samo in katerega pravilnosti Sodišče ne preizkuša, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrže predlog nacionalnega sodišča samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, kadar je problem hipotetičen ali kadar<?PAGE NO="5"?> Sodišče nima na voljo potrebnih dejanskih in pravnih elementov, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200507">7. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Rina</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑641/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:349">EU:C:2020:349</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe šteti za dopusten, saj je iz predložitvene odločbe razvidno, da je zahtevana razlaga člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 potrebna za ugotovitev, ali je predložitveno sodišče na podlagi te določbe pristojno za odločanje o sporu o glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je, kadar je vozila v neki državi članici njihov proizvajalec nezakonito opremil s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, preden jih je tretja oseba pridobila v drugi državi članici, kraj nastanka škode v zadnjenavedeni državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Najprej je treba opozoriti, da ker Uredba št. 1215/2012 v skladu s svojo uvodno izjavo 34 razveljavlja in nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne <DATE ISO="20001222">22. decembra 2000</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42), ki je nadomestila Konvencijo z dne <DATE ISO="19680927">27. septembra 1968</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="299" PAGE.FIRST="32" DATE.PUB="1972">UL 1972, L 299, str. 32</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z zaporednimi konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija), se razlaga, ki jo je Sodišče podalo v zvezi z določbami teh drugih pravnih instrumentov, uporablja tudi za Uredbo št. 1215/2012, kadar je te določbe mogoče opredeliti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>enakovredne<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/> (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). To pa velja za člen 5, točka 3, Bruseljske konvencije in Uredbe št. 44/2001 na eni strani ter za člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 na drugi strani (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180531">31. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Nothartová</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑306/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:360">EU:C:2018:360</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Kot je Sodišče večkrat razsodilo v sodni praksi v zvezi s temi določbami, se pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/> nanaša tako na kraj nastanka škode kot na kraj vzročnega dogodka, zaradi katerega je ta škoda nastala, tako da je tožena stranka po izbiri tožeče stranke lahko tožena pred sodiščem enega ali drugega kraja (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Zuid-Chemie</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑189/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:475">EU:C:2009:475</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi, prvič, je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da je kraj vzročnega dogodka v državi članici, na ozemlju katere so bila zadevna motorna vozila opremljena s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnega plina, in sicer v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Drugič, glede kraja nastanka škode je treba določiti, kje je ta kraj v okoliščinah, kakršne so te v sporu o glavni stvari, torej kadar so se škodljive posledice pokazale šele po pridobitvi zadevnih vozil in v drugi državi članici, v obravnavani zadevi v Avstriji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>V zvezi s tem predložitveno sodišče natančno opozarja, da v skladu z ustaljeno sodno prakso pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/> ni mogoče razlagati tako široko, da bi obsegal vsak kraj, kjer se lahko občutijo škodljive posledice dogodka, ki je že povzročil škodo, ki pa je dejansko nastala na drugem kraju. Zato tega pojma ni mogoče razlagati tako, da bi vključeval kraj, kjer naj bi oškodovanec po svojih navedbah utrpel premoženjsko škodo, ki je sledila iz prvotne škode, ki je nastala in ki jo je ta utrpel v drugi državi (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950919">19. septembra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Marinari</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑364/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:289">EU:C:1995:289</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Sodišče je glede člena 5, točka 3, Bruseljske konvencije razsodilo tudi, da škoda, ki je zgolj posredna posledica škode, ki so jo sprva utrpele druge osebe, neposredno oškodovane s škodo, ki je nastala na drugem kraju, kot je kraj, na katerem je kasneje škodo utrpel posredni oškodovanec, ne more utemeljevati sodne pristojnosti na podlagi te določbe (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900111">11. januarja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Dumez France in Tracoba</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑220/88</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:8">EU:C:1990:8</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Prav tako je Sodišče razsodilo, da poznejše škodljive posledice ne morejo utemeljevati podelitve pristojnosti na podlagi člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede na vse to je v postopku v glavni stvari iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno – s pridržkom presoje dejstev, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče – da škodo, ki jo zatrjuje združenje VKI, pomeni zmanjšanje vrednosti zadevnih vozil, ki izhaja iz razlike med ceno, ki jo je pridobitelj plačal za tako vozilo, in njegovo dejansko vrednostjo zaradi namestitve programske opreme, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Zato je treba, čeprav so ta vozila imela napako vse od namestitve te programske opreme, ugotoviti, da je zatrjevana škoda nastala šele ob nakupu navedenih vozil s tem, da so bila pridobljena po ceni, ki je višja od njihove dejanske vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Taka škoda, ki ni obstajala, preden je vozilo kupil končni pridobitelj, ki meni, da je bil oškodovan, pomeni prvotno škodo v smislu sodne prakse, navedene v točki 26 te sodbe, in ne posredne posledice škode, ki so jo prvotno utrpele druge osebe, v smislu sodne prakse, navedene v točki 27 te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Poleg tega v nasprotju s tem, kar meni predložitveno sodišče, ta škoda tudi ne pomeni povsem premoženjske škode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Res je sicer, da je namen odškodninske tožbe iz postopka v glavni stvari pridobiti nadomestilo za zmanjšanje vrednosti zadevnih vozil, ocenjeno na 30 odstotkov njihove nakupne cene, kar je količinsko opredeljivo finančno nadomestilo. Vendar, kot je poudarila Evropska komisija v pisnih stališčih, dejstvo, da je odškodninski zahtevek izražen v eurih, ne pomeni, da gre za povsem premoženjsko škodo. Drugače kot v zadevah, v katerih so bile izdane sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040610">10. junija 2004</DATE>, <NAME.CASE>Kronhofer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑168/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:364">EU:C:2004:364</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kolassa</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑375/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:37">EU:C:2015:37</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180912">12. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Löber</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑304/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:701">EU:C:2018:701</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v katerih so finančne naložbe povzročile zmanjšanje finančnega premoženja zadevnih oseb, ki ni bilo povezano z nobeno telesno stvarjo, gre namreč v postopku v glavni stvari za napako vozil, ki so telesne stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Tako v obravnavani zadevi ne gre za povsem premoženjsko škodo, temveč za premoženjsko škodo, ki je posledica izgube vrednosti posameznega zadevnega vozila in ki izhaja iz dejstva, da je bilo zaradi razkritja namestitve programske opreme, s katero se manipulirajo podatki o izpustu izpušnih plinov, plačilo, opravljeno za pridobitev takega vozila, dano za vozilo z napako, ki je torej imelo nižjo vrednost.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Tako je treba skleniti, da v primeru trženja vozil, ki jih je njihov proizvajalec opremil s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, škoda, ki je nastala končnemu pridobitelju, ni niti posredna niti povsem premoženjska in nastane ob pridobitvi takega vozila od tretje osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>V okoliščinah, kakršne so te iz točk 34 in 35 te sodbe, se s tako razlago člena 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 spoštuje cilj predvidljivosti pravil o pristojnosti, naveden v uvodni izjavi 15 te uredbe, saj lahko proizvajalec avtomobilov s sedežem v neki državi članici, ki izvaja protipravne manipulacije na vozilih, ki se tržijo v drugih državah članicah, razumno pričakuje, da bo tožen pred sodišči teh držav (glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150128">28. januarja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Kolassa</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑375/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:37">EU:C:2015:37</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180912">12. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Löber</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑304/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:701">EU:C:2018:701</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Tak proizvajalec, ki naklepno krši pravne predpise, ki veljajo zanj, mora namreč pričakovati, da bo škoda nastala v kraju, kjer je zadevno vozilo pridobila oseba, ki je lahko upravičeno menila, da je to vozilo v skladu s temi predpisi, in je nato ugotovila, da ima v lasti blago z napako in manjše vrednosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Ta razlaga je tudi v skladu s ciljema bližine in učinkovitega izvajanja sodne oblasti iz uvodne izjave 16 Uredbe št. 1215/2012, ker bo nacionalno sodišče za določitev vrednosti nastale škode morda moralo oceniti tržne razmere v državi članici, na ozemlju katere je bilo navedeno vozilo kupljeno. Sodišča zadnjenavedene države članice pa imajo najverjetneje najlaže dostop do dokazov, potrebnih za izvedbo teh ocen (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Nazadnje, navedena razlaga je v skladu z zahtevami skladnosti iz uvodne izjave 7 Uredbe Rim II, saj je na podlagi člena 6(1) te uredbe kraj nastanka škode v zadevi, v kateri je prišlo do nelojalne konkurence, kraj, kjer je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>konkurenca ali skupni interes potrošnikov prizadet ali bi bil lahko prizadet<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>. Dejanje, kot je to v postopku v glavni stvari, ki – ker lahko prizadene kolektivne interese potrošnikov kot skupine – pomeni dejanje nelojalne konkurence (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160728">28. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Verein für Konsumenteninformation</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑191/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:612">EU:C:2016:612</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), lahko vpliva na te interese v vsaki državi članici, na ozemlju katere potrošniki kupijo proizvod z napako. Tako je v skladu z Uredbo Rim II kraj nastanka škode kraj, kjer je bil tak izdelek kupljen (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190729">29. julija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Tibor-Trans</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑451/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:635">EU:C:2019:635</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je treba na vprašanje odgovoriti, da je treba člen 7, točka 2, Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je, kadar je vozila v neki državi članici njihov proizvajalec nezakonito opremil s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, preden jih je tretja oseba pridobila v drugi državi članici, kraj nastanka škode v zadnjenavedeni državi članici.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 7, točka 2, Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20121212">12. decembra 2012</DATE> o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da je, kadar je vozila v neki državi članici njihov proizvajalec nezakonito opremil s programsko opremo, s katero se manipulirajo podatki o izpustih izpušnih plinov, preden jih je tretja oseba pridobila v drugi državi članici, kraj nastanka škode v zadnjenavedeni državi članici.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>