–

za PN Killybegs Fishing Enterprises Ltd., Killybegs Seafoods Unlimited in Killybegs Fishermen’s Organisation Ltd., D. Conlan Smyth, SC, E. Sweetman, BL, in R. McDonagh, solicitor,

–

za Sea Fisheries Protection Authority T. F. Creed, SC, P. McGarry, SC, D. McCarthy, BL, M. A. Cleary in C. Derrig, solicitors,

–

za Evropsko komisijo A. Dawes in C. Perrin, agenta,

1

Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 60(2) in (6) ter člena 61(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL 2009, L 343, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 (UL 2015, L 133, str. 1; v nadaljevanju: Uredba št. 1224/2009).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med PN, kapitanom ribiškega plovila, Killybegs Fishing Enterprises Ltd in Killybegs Seafoods Unlimited, družbama, ki delujeta v ribiški industriji, ter Killybegs Fishermen’s Organisation Ltd, organizacijo, ki predstavlja proizvajalce rib, na eni strani, in Sea Fisheries Protection Authority (uprava za varstvo morskega ribolova, Irska; v nadaljevanju: SFPA), na drugi strani, v zvezi z odločitvijo te uprave, da se ribiški proizvodi, ki jih ulovi to ribiško plovilo, stehtajo na kraju iztovarjanja na Irskem, preden se prepeljejo drugam.

Pravni okvir

Uredba (ES) št. 1380/2013

3

Člen 2(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL 2013, L 354, str. 22), ki ureja cilje skupne ribiške politike (v nadaljevanju: SRP), določa:

Uredba (ES) št. 1224/2009

4

V uvodni izjavi 29 Uredbe št. 1224/2009 je navedeno:

5

Člen 4, točka 18, te uredbe določa:

6

Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Splošna načela“, v odstavkih 1 in 4 določa:

7

Člen 60 navedene uredbe, naslovljen „Tehtanje ribiških proizvodov“, v odstavkih 2 in 6 določa:

8

Člen 61 navedene uredbe, naslovljen „Tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja iztovarjanja“, v odstavku 1 določa:

Izvedbena uredba (EU) št. 404/2011

9

Člen 79 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 2011, 30.4.2011, str. 1) določa:

–

če je za namembne kraje v državi članici zadevna država članica sprejela nadzorni načrt iz člena 61(1) [Uredbe št. 1224/2009] v skladu z metodologijo, ki temelji na oceni tveganja in je opisana v Prilogi XXI,

Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

10

PN, kapitan ribiškega plovila, registriranega na Irskem, je 11. oktobra 2020 upravi SFPA v skladu s členom 17 Uredbe št. 1224/2009 poslal predhodno obvestilo o prihodu v pristanišče in ji posredoval informacije o teži ulovljenih ribiških proizvodov. To ribiško plovilo je bilo ob prihodu na kraj iztovarjanja v skladu s členom 60(6) Uredbe št. 1224/2009 izbrano za nadzor ulova teh proizvodov na tem kraju. Kapitan je ta pregled izpodbijal, ker je bilo po njegovem mnenju tvegano, da bo – v nasprotju s tehtanjem, opravljenim po prevozu s kraja iztovarjanja v obratu za predelavo teh proizvodov – vplival na kakovost navedenih proizvodov.

11

Iz predložitvene odločbe je razvidno, da uprava SFPA pred zadevnim nadzorom ni opravljala nadzorov na kraju iztovarjanja, vendar je po reviziji, ki jo je opravila Komisija in ki naj bi razkrila obstoj nepravilnosti in manipulacij pri tehtanju ribiških proizvodov v nekaterih obratih za predelovaje teh proizvodov, ta uprava napovedala, da bo opravila več naključnih pregledov.

12

Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so pri High Court (višje sodišče, Irska) vložile tožbo zoper odločitev uprave SFPA o tehtanju ribiških proizvodov, ki jih je ulovilo navedeno ribiško plovilo, na kraju iztovarjanja. V utemeljitev tožbe so trdile, da odstopanje iz člena 61(1) Uredbe št. 1224/2009, ki omogoča tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja iztovarjanja, prevlada nad uporabo člena 60(6) te uredbe. To sodišče je s sodbo z dne 3. novembra 2023 to tožbo zavrnilo v bistvu z obrazložitvijo, da tudi če se tehtanje ribiških proizvodov načeloma opravlja po prevozu s kraja iztovarjanja, pristojni organ ohrani možnost, da zahteva, da se to tehtanje opravi na kraju iztovarjanja.

13

Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so zoper to sodbo vložile pritožbo pri Court of Appeal (pritožbeno sodišče, Irska), ki je predložitveno sodišče in ki na podlagi jezikovne razlage člena 61(1) Uredbe št. 1224/2009 ter sodne prakse v zvezi z metodami razlage meni, da je treba njihovo tožbo zavrniti, vendar glede tega izraža dvome.

14

V teh okoliščinah je Court of Appeal (pritožbeno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

Vprašanje za predhodno odločanje

15

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 61(1) Uredbe št. 1224/2009 razlagati tako, da kadar je država članica s sprejetjem nadzornega načrta, ki ga je odobrila Komisija, določila odstopanje od člena 60(2) te uredbe, pristojni organ te države članice ne more več na podlagi člena 60(6) navedene uredbe zahtevati, da se kateri koli ribiški proizvodi, ki so bili prvič iztovorjeni v tej državi članici, stehtajo na kraju svojega iztovarjanja, preden se prepeljejo drugam.

16

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 10. februarja 2022, Minister for Agriculture Food and the Marine in SFPA, C‑564/20, EU:C:2022:90, točka 27 in navedena sodna praksa).

17

Iz ustaljene sodne prakse izhaja tudi, da se z razlago določbe prava Unije jasnemu in natančnemu besedilu te določbe ne sme odvzeti polni učinek. Če torej pomen določbe prava Unije nedvoumno izhaja iz njenega besedila, Sodišče od te razlage ne sme odstopati (sodba z dne 20. septembra 2022, VD in SR, C‑339/20 in C‑397/20, EU:C:2022:703, točka 71 in navedena sodna praksa).

18

Na prvem mestu, iz člena 60(2) Uredbe št. 1224/2009 je razvidno, da se „brez poseganja v posebne določbe“ ribiški proizvodi stehtajo ob svojem iztovarjanju, preden se skladiščijo, prevažajo ali prodajo.

19

Člen 61(1) te uredbe, ki je posebna določba, določa, da „z odstopanjem od člena 60(2)“ države članice lahko dovolijo, da se ribiški proizvodi stehtajo po prevozu s kraja iztovarjanja, če se prevažajo v namembni kraj na ozemlju zadevne države članice in če je ta država članica sprejela nadzorni načrt, ki ga je odobrila Komisija.

20

V zvezi s tem je treba navesti, da je Irska to možnost uporabila in da je bil nadzorni načrt odobren z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/474/EU z dne 13. avgusta 2012 o odobritvi načrtov vzorčenja za tehtanje ribiških proizvodov v skladu s členom 60(1) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ter nadzornih načrtov za tehtanje ribiških proizvodov v skladu s členom 61(1) navedene uredbe s strani Komisije (UL 2012, L 218, str. 17).

21

V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje, ali obstoj takega nadzornega načrta zadevnemu nadzornemu organu preprečuje, da na podlagi člena 60(6) Uredbe št. 1224/2009 na kraju iztovarjanja ulova ribiških proizvodov izvede nadzorno tehtanje.

22

Glede tega je treba navesti, da je iz besedila člena 61(1) Uredbe št. 1224/2009 razvidno, da lahko države članice dovolijo tehtanje ribiških proizvodov po prevozu s kraja njihovega iztovarjanja zgolj „z odstopanjem od člena 60(2)“ te uredbe.

23

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba vsako odstopanje od načelnega pravila razlagati ozko.

24

Iz nedvoumnega besedila člena 61(1) Uredbe št. 1224/2009 je jasno razvidno, da ta določba uvaja odstopanje le od člena 60(2) te uredbe, ne pa od drugih določb iste uredbe. Druge določbe, kot je člen 60(6) navedene uredbe, niso omenjene. Iz tega izhaja, da je treba ta člen 61(1) razlagati tako, da ne odstopa od tega člena 60(6) in da zato pristojni nadzorni organ na podlagi istega člena 60(6) lahko zahteva tehtanje ribiških proizvodov ob iztovarjanju, tudi če obstaja nadzorni načrt, ki ga je odobrila Komisija, v smislu člena 61(1) navedene uredbe.

25

Jezikovna razlaga člena 61(1) Uredbe št. 1224/2009, kot je navedena v točkah 22 in 24 te sodbe, je, na drugem mestu, podprta s kontekstom, v katerega je umeščena ta določba, in s cilji, ki jim sledi ta uredba, katere del je navedena določba.

26

V zvezi s tem je treba glede konteksta navesti, da v skladu s členom 5(1) in (4) Uredbe št. 1224/2009 države članice nadzorujejo dejavnosti, ki se opravljajo v okviru SRP, vsaka država članica pa zagotovi, da se nadzor, inšpekcijski pregledi in izvrševanje izvajajo med drugim na podlagi obvladovanja tveganja. V členu 4, točka 18, te uredbe je pojem „obvladovanje tveganj“ opredeljen kot „sistematično prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev uresničitve tega tveganja“ in tako, da „vključuje dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, priprava in izvajanje ukrepov ter redno spremljanje in pregledovanje postopka in njegovih izidov na podlagi mednarodnih in nacionalnih virov in strategij ter virov in strategij Unije“. V tem okviru je tehtanje ribiških proizvodov ob iztovarjanju v skladu s členom 60(6) Uredbe št. 1224/2009 lahko koristno orodje za oceno tveganja.

27

V zvezi s ciljem, ki mu sledi Uredba št. 1224/2009, je treba opozoriti, da ta spada v okvir SRP, katere cilji, zlasti cilj ohranjanja živih vodnih virov, so opredeljeni v členu 2(1) Uredbe št. 1380/2013. V skladu s to določbo SRP zagotavlja, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Kot pa Komisija navaja v pisnem stališču, lahko države članice pravilno spremljajo uporabo ribolovnih kvot in prispevajo k doseganju ciljev SRP iz navedene določbe le, če se lahko prepričajo, da imajo na voljo točne in celovite informacije in podatke o ribolovnih možnostih ter, kot je razvidno iz uvodne izjave 29 Uredbe št. 1224/2009, natančno težo ulova ribiških proizvodov. S tega vidika bi bilo v nasprotju s ciljem SRP, ki je ohranjanje živih vodnih virov, če pristojni organ države članice v skladu s členom 60(6) Uredbe št. 1224/2009 ne bi mogel zahtevati, da se kateri koli ribiški proizvodi, ki so bili prvič iztovorjeni v tej državi članici, stehtajo v prisotnosti uradnikov tega organa, preden se iz kraja iztovarjanja prepeljejo drugam.

28

Glede na vse zgornje navedbe je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 61(1) Uredbe št. 1224/2009 razlagati tako, da kadar je država članica s sprejetjem nadzornega načrta, ki ga je odobrila Komisija, določila odstopanje od člena 60(2) te uredbe, lahko pristojni organ te države članice na podlagi člena 60(6) navedene uredbe kljub temu zahteva, da se kateri koli ribiški proizvodi, ki so bili prvič iztovorjeni v navedeni državi članici, stehtajo na kraju svojega iztovarjanja, preden se prepeljejo drugam.

Stroški

29

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.