|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/914 |
19.5.2025 |
UREDBA (EU) 2025/914 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 7. maja 2025
o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 v zvezi s področjem uporabe pravil za referenčne vrednosti, uporabo referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, v Uniji in nekaterimi zahtevami glede poročanja
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
po posvetovanju z Evropsko centralno banko,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Zato je pomembno te zahteve racionalizirati, da se omeji upravno breme in zagotovi, da izpolnjujejo predvideni namen. |
|
(2) |
V skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) morajo vsi upravljavci referenčnih vrednosti ne glede na sistemsko pomembnost teh referenčnih vrednosti ali znesek finančnih instrumentov ali pogodb, ki te referenčne vrednosti uporabljajo kot referenčne mere ali kot referenčna merila za uspešnost, izpolnjevati zelo podrobne zahteve, vključno z zahtevami glede svoje organizacije, upravljanja in navzkrižij interesov, funkcij nadzora, vhodnih podatkov, kodeksov ravnanja, poročanja o kršitvah ter razkritij v zvezi z uporabljeno metodologijo in izjavo o referenčnih vrednostih. Te zahteve pomenijo nesorazmerno regulativno breme za upravljavce manjših referenčnih vrednosti v Uniji glede na cilje Uredbe (EU) 2016/1011, tj. ohranitev finančne stabilnosti in preprečevanje negativnih gospodarskih posledic, ki izhajajo iz nezanesljivosti referenčnih vrednosti. Zato je treba to regulativno breme zmanjšati, in sicer z osredotočanjem na referenčne vrednosti, ki so gospodarsko najbolj pomembne za trg Unije, tj. pomembne in ključne referenčne vrednosti, ter na referenčne vrednosti, ki prispevajo k spodbujanju ključnih politik Unije, tj. referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom. Zato bi bilo treba področje uporabe naslovov II, III, IV, V in VI Uredbe (EU) 2016/1011 omejiti na te specifične referenčne vrednosti. Vendar so posebne določbe iz členov 23a, 23b in 23c namenjene zagotavljanju pravne varnosti in gospodarske stabilnosti v primeru postopne ukinitve referenčne vrednosti in bi se zato morale še naprej uporabljati za vse referenčne vrednosti. |
|
(3) |
Upravljavcem, ki bi bili izključeni iz področja uporabe Uredbe (EU) 2016/1011 po spremembah, uvedenih s to uredbo o spremembi, in ki se želijo vključiti v ureditev, bi bilo treba dovoliti, da svojemu pristojnemu organu predložijo utemeljeno zahtevo, da eno ali več referenčnih vrednosti, ki jih ponujajo, določi za pomembne. Ta zahteva bi morala pristojnemu organu zagotoviti dovolj informacij za oceno, ali referenčna vrednost izpolnjuje zahteve, da se določi za pomembno v okviru ureditve prostovoljne vključitve. Kadar so informacije v zahtevi netočne ali zavajajoče, bi moral organ zavrniti določitev zadevne referenčne vrednosti za pomembne. Upravljavci referenčnih vrednosti, ki jim je bila odobrena vključitev v ureditev, bi morali izpolnjevati vse zahteve, ki se uporabljajo za upravljavce pomembnih referenčnih vrednosti iz Uredbe (EU) 2016/1011. |
|
(4) |
Uredba (EU) 2016/1011 pooblašča Komisijo, da pod posebnimi pogoji iz njene uporabe izvzame referenčne promptne menjalne tečaje. Za zagotovitev, da imajo uporabniki referenčnih vrednosti v Uniji dostop do instrumentov za varovanje pred tveganji, ki temeljijo na referenčnih promptnih menjalnih tečajih, kadar se uporablja valutni nadzor, je treba predvideti, da bi morala Komisija določiti referenčne menjalne tečaje kot izvzete, kadar se sklicujejo na promptni menjalni tečaj valute tretje države, za katero se uporablja tak valutni nadzor. Valutni nadzor običajno vključuje pravna ali regulativna pravila, ki prepovedujejo ali omejujejo prosto pretvorbo določene valute v katero koli drugo valuto. Vrste nadzora se razlikujejo glede na posebne omejitve, ki jih nalagajo, in se nenehno spreminjajo. Zato je treba pri dokazovanju izpolnjevanja ustreznega merila, da se zagotovi njegova uporaba v praksi, upoštevati raznolikost in razvoj valutnega nadzora. Za zagotovitev enotne uporabe pogojev, pod katerimi bi bilo treba referenčni promptni menjalni tečaj izvzeti iz uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za vzpostavitev in vzdrževanje seznama izvzetih referenčnih vrednosti. |
|
(5) |
Na podlagi člena 19d Uredbe (EU) 2016/1011 si morajo upravljavci pomembnih referenčnih vrednosti prizadevati, da bi zagotovili referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom. Ker se je izkazalo, da je to določbo težko izvrševati, jo je primerno črtati. Vendar njenega črtanja ne bi smeli razumeti kot zmanjšanje zavezanosti Unije ciljem podnebnega prehoda in Pariškega sporazuma. Da bi spodbudili uporabo skupnih standardov za referenčne vrednosti, povezane s podnebjem, in zagotovili njihovo ustrezno ponudbo v Uniji, se zato upravljavce referenčnih vrednosti spodbuja k zagotavljanju takih referenčnih vrednosti v Uniji. |
|
(6) |
Upravljavci referenčnih vrednosti bi morali spremljati uporabo referenčnih vrednosti, ki jih zagotavljajo, v Uniji in uradno obvestiti zadevni pristojni organ ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4), odvisno od tega, kje ima upravljavec sedež, kadar je skupni obseg uporabe ene od njihovih referenčnih vrednosti dosegel prag 50 milijard EUR iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011. Upravljavci referenčnih vrednosti pogosto ponujajo več različic referenčne vrednosti za zadovoljitev posebnih potreb uporabnikov referenčnih vrednosti, vključno z zapadlostmi ali roki zapadlosti, valutami in različicami izračuna donosa. Kadar take različice obstajajo, bi bilo treba njihovo uporabo združiti. |
|
(7) |
Za zagotovitev, da imajo upravljavci referenčnih vrednosti dovolj časa za prilagoditev zahtevam, ki veljajo za pomembne referenčne vrednosti, bi morale te zahteve začeti veljati šele 60 delovnih dni od datuma predložitve takega uradnega obvestila. Poleg tega bi morali upravljavci referenčnih vrednosti zadevnemu pristojnemu organu ali ESMA na zahtevo tega organa ali ESMA zagotoviti vse informacije, potrebne za oceno skupnega obsega uporabe referenčne vrednosti v Uniji. |
|
(8) |
Kadar upravljavec referenčnih vrednosti zadevnemu pristojnemu organu ali ESMA, kot je ustrezno, ne pošlje uradnega obvestila, da je uporaba ene od njegovih referenčnih vrednosti dosegla prag iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, in kadar ima zadevni pristojni organ ali ESMA jasne in dokazljive razloge za domnevo, da je bil ta prag dosežen, bi moral imeti zadevni pristojni organ ali ESMA možnost podati izjavo, da je bil prag dosežen, potem ko je najprej upravljavcu dal možnost, da poda izjavo. Taka izjava bi morala za upravljavca referenčnih vrednosti povzročiti enake obveznosti kot uradno obvestilo upravljavca referenčnih vrednosti. To ne bi smelo posegati v možnost pristojnih organov ali ESMA, da naložijo upravne sankcije upravljavcem, ki uradno ne obvestijo, da je ena od njihovih referenčnih vrednosti dosegla prag. |
|
(9) |
Vendar lahko v izjemnih primerih obstajajo referenčne vrednosti, katerih skupni obseg uporabe je nižji od praga iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, ki pa so zaradi posebnih razmer na trgu države članice za to državo članico kljub temu tako pomembne, da bi vsakršno pomanjkanje zanesljivosti imelo učinek, ki je podoben učinku referenčne vrednosti, katere uporaba je dosegla ta prag. Zato bi moral imeti pristojni organ te države članice za referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v Uniji, možnost, da tako referenčno vrednost določi za pomembno na podlagi sklopa kvalitativnih meril. Za referenčne vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem zunaj Unije, bi moral na zahtevo pristojnega organa ali na lastno pobudo tako referenčno vrednost za pomembno določiti ESMA. |
|
(10) |
Da bi zagotovili doslednost in usklajenost nacionalnih določitev referenčnih vrednosti za pomembne referenčne vrednosti, bi se morali pristojni organi, ki nameravajo referenčno vrednost določiti za pomembno, posvetovati z ESMA. Iz istega razloga bi se moral pristojni organ države članice, ki namerava za pomembno določiti referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v drugi državi članici, tudi posvetovati s pristojnim organom te druge države članice. Kadar se pristojni organi ne strinjajo, kateri od njih bi moral določiti in nadzorovati referenčno vrednost, bi moral ESMA to nesoglasje rešiti v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež, lahko vedno sklene sporazume o sodelovanju glede prenosa nalog iz Uredbe (EU) 2016/1011, in sicer s pristojnim organom, odgovornim za določitev, ali z ESMA. |
|
(11) |
Da bi se spoštovala njegova pravica, da poda izjavo, bi moral pristojni organ ali ESMA pred določitvijo referenčne vrednosti za pomembno upravljavcu te referenčne vrednosti omogočiti, da zagotovi vse koristne informacije, ki so pomembne za določitev. |
|
(12) |
Da bi bila določitev referenčne vrednosti za pomembno čim bolj pregledna, bi morali pristojni organi ali ESMA izdati odločitev o določitvi z razlogi, zakaj se ta referenčna vrednost šteje za pomembno. Pristojni organi bi morali odločitev o določitvi objaviti na svojem spletnem mestu in o njej uradno obvestiti ESMA. Iz istih razlogov bi moral ESMA, kadar na zahtevo pristojnega organa ali na lastno pobudo referenčno vrednost določi za pomembno, odločitev o določitvi objaviti na svojem spletnem mestu in o tem obvestiti pristojni organ, ki je dal zahtevo. |
|
(13) |
Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da po posvetovanju z ESMA sprejme delegirani akt, s katerim podrobneje opredeli metodo izračuna za določitev praga iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, merila za oceno, ali je uporaba referenčne vrednosti dosegla ta prag, informacije, ki jih je treba ESMA predložiti v postopku določitve referenčne vrednosti, ki ne dosega tega praga, in merila za oceno vpliva prenehanja zagotavljanja referenčne vrednosti. Glede na prihodnji razvoj cen in regulativni razvoj bi morala Komisija oceniti ustreznost praga v treh letih od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi ter o tem predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Če ESMA ugotovi, da obstajajo kakršne koli težave v zvezi s pragom pred datumom tega poročila ali po njem, se pričakuje, da bo o tem ustrezno obvestil Komisijo. |
|
(14) |
Referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, so posebne kategorije referenčnih vrednosti, opredeljene glede na njihovo skladnost s pravili, ki urejajo njihovo metodologijo in zadevna razkritja. Zato in da se preprečijo trditve, na podlagi katerih bi uporabniki lahko menili, da so nekatere referenčne vrednosti skladne s standardi, povezanimi s tema oznakama, je treba za te referenčne vrednosti in njihove upravljavce, kot je ustrezno, uvesti obvezno registracijo, dovoljenje, priznanje ali odobritev in nadzor. |
|
(15) |
Regulativno obravnavo referenčnih vrednosti za blago bi bilo treba prilagoditi njihovim posebnim značilnostim. Referenčne vrednosti za blago, za katere veljajo splošna pravila za finančne referenčne vrednosti, bi bilo treba obravnavati enako kot druge finančne referenčne vrednosti ter bi morale biti zajete v Uredbi (EU) 2016/1011 le, če so pomembne ali ključne referenčne vrednosti in niso bile izvzete iz področja uporabe navedene uredbe. Referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na takoj dostopnih podatkih, ne ustrezajo posebnostim referenčnih vrednosti za blago, ki večinoma temeljijo na prispevkih nereguliranih subjektov, zato bi zanje morala veljati splošna pravila za finančne referenčne vrednosti. Referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na vhodnih podatkih, ki jih večinoma prispevajo nenadzorovani subjekti, bi morale spadati na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, kadar njihova referenčna vrednost doseže prag de minimis, da se zagotovita konsistentnost in zanesljivost njihovih ocen. |
|
(16) |
Za zagotovitev pravočasnega začetka nadzora pomembnih referenčnih vrednosti bi morali upravljavci referenčnih vrednosti, ki so postale pomembne, v 60 delovnih dneh od tega, ko so postale pomembne, zaprositi za dovoljenje ali registracijo ali, v primeru referenčnih vrednosti, ki jih zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, odobritev ali priznanje. |
|
(17) |
Za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo referenčnih vrednosti, ki morda niso varne za uporabo v Uniji, in opozarjanje morebitnih uporabnikov bi morali imeti pristojni organi in ESMA možnost, da v obliki javnega obvestila izdajo opozorilo, da upravljavec pomembne referenčne vrednosti ne izpolnjuje veljavnih zahtev, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, da mora upravljavec referenčnih vrednosti pridobiti dovoljenje, registracijo, priznanje, ali sprejeti odločitev o odobritvi, kot je ustrezno. Po izdaji takega opozorila nadzorovani subjekti ne bi smeli več imeti možnosti dodajati novih sklicevanj na take referenčne vrednosti ali kombinacijo referenčnih vrednosti. Kadar se referenčna vrednost, za katero je bilo izdano opozorilo, uporablja v obstoječih finančnih instrumentih, finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskega sklada, bi morali uporabniki referenčne vrednosti to referenčno vrednost v omejenem roku nadomestiti z alternativo. Da bi se preprečila tveganja, povezana z uporabo referenčnih vrednosti, za katere se trdi, da so skladne z oznakama referenčna vrednost EU za podnebni prehod in referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom, ne da bi bile pod ustreznim nadzorom, nadzorovani subjekti prav tako ne bi smeli imeti možnosti dodajati novih sklicevanj na referenčno vrednost EU za podnebni prehod ali referenčno vrednost EU, usklajeno s Pariškim sporazumom, ali na kombinacije takih referenčnih vrednosti v Uniji, kadar upravljavec teh referenčnih vrednosti ni vključen v register upravljavcev in referenčnih vrednosti, ki ga vodi ESMA. |
|
(18) |
Da bi se izognili morebitnim pretiranim motnjam na trgu po prepovedi uporabe referenčne vrednosti, bi morali imeti pristojni organi ali ESMA možnost, da dovolijo začasno nadaljnjo uporabo take referenčne vrednosti. Da bi upoštevali različne vplive prenehanja uporabe take referenčne vrednosti in različne stopnje zapletenosti pri iskanju ustrezne alternative zanjo, bi morali pristojni organi ali ESMA za vsak posamezni primer določiti obdobje, v katerem je uporaba še naprej dovoljena, ob upoštevanju posebnih okoliščin, vključno z obsegom in vrsto uporabe referenčne vrednosti. Za zagotovitev zadostne ravni preglednosti in varstva v odnosu do končnih vlagateljev bi morali uporabniki referenčnih vrednosti, za katere velja opozorilo v obliki javnega obvestila, v šestih mesecih od objave navedenega javnega obvestila poiskati ustrezno alternativo za te referenčne vrednosti ali pa zagotoviti, da so stranke ustrezno obveščene o odsotnosti alternativne referenčne vrednosti. |
|
(19) |
Na podlagi Uredbe (EU) 2016/1011 se priznanje upravljavcev referenčnih vrednosti s sedežem v tretji državi uporablja kot začasen način dostopa do trga Unije, dokler Komisija ne sprejme sklepa o enakovrednosti. Zaradi zelo omejenega števila referenčnih vrednosti iz tretjih držav, zajetih v sklepih o enakovrednosti, bi moralo tako priznanje za take upravljavce referenčnih vrednosti postati stalen način dostopa do trga Unije. |
|
(20) |
Upravljavci referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki imajo dostop do trga Unije v okviru ureditve priznanja, so trenutno pod centralnim nadzorom ESMA. Z uskladitvijo nadzora v okviru pristojnosti ESMA za ureditvi odobritve in priznanja bi bili vsi upravljavci iz tretjih držav v enakopravnem položaju. Poleg tega bi bilo tako mogoče ESMA določiti kot edini ustrezni sorodni organ v Uniji za upravljavce referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, s čimer bi čezmejno sodelovanje postalo učinkovitejše in uspešnejše. |
|
(21) |
Za referenčne vrednosti, zajete v sklepu o enakovrednosti, se šteje, da so enakovredno regulirane in nadzorovane kot referenčne vrednosti iz Unije. Obveznost pridobitve odobritve ali priznanja se zato ne bi smela uporabljati za upravljavce pomembnih referenčnih vrednosti s sedežem v tretji državi, ki jih zajema sklep o enakovrednosti. |
|
(22) |
Zaradi preglednosti in da se zagotovi pravna varnost, bi morali pristojni organi, ki referenčno vrednost določijo za pomembno, določiti morebitne omejitve uporabe za primere, kadar upravljavec take referenčne vrednosti ne uspe pridobiti dovoljenja ali registracije oziroma ne izpolnjuje zahtev za odobritev ali priznanje, kot je ustrezno. |
|
(23) |
Uporabniki referenčnih vrednosti se zanašajo na preglednost v zvezi z regulativnim statusom referenčnih vrednosti, ki jih uporabljajo ali jih nameravajo uporabljati. Zato bi moral ESMA v registru upravljavcev in referenčnih vrednosti navesti tiste referenčne vrednosti, za katere veljajo najpodrobnejše zahteve iz Uredbe (EU) 2016/1011, ker obseg njihove uporabe v Uniji presega določen prag za pomembne referenčne vrednosti, ker jih je nacionalni pristojni organ ali ESMA določil za pomembne ali ker so ključne referenčne vrednosti. Iz istega razloga bi moral ESMA v navedenem registru navesti tudi referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, ki jih zagotavljajo upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani. ESMA bi moral v registru navesti tudi referenčne vrednosti, za katere je pristojni organ ali ESMA izdal javno obvestilo o prepovedi nadaljnje uporabe teh referenčnih vrednosti. Za nadaljnje zmanjšanje bremena za uporabnike bi morale biti vse take informacije takoj na voljo tudi na evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta (5). |
|
(24) |
Da bi povečali preglednost v zvezi z uporabo referenčnih vrednosti v Uniji, se upravljavce referenčnih vrednosti spodbuja, vendar se od njih ne zahteva, da pridobijo identifikator pravnih subjektov (LEI) in mednarodno identifikacijsko številko vrednostnega papirja (ISIN) za referenčne vrednosti, ki jih zagotavljajo. Kadar upravljavci pridobijo LEI ali ISIN, ga je treba sporočiti ustreznim pristojnim organom in ga vključiti v register ESMA. Kadar upravljavci referenčnih vrednosti pristojnim organom ali ESMA sporočijo identifikatorje, bi jih moral ESMA vključiti v svoj register. Za spodbujanje dostopa do LEI in ISIN ter njune uporabe se od subjektov, pristojnih za njuno izdajo, pričakuje, da to storijo na pravični in nediskriminatorni podlagi. |
|
(25) |
Za zagotovitev nemotenega prehoda na nadzor s strani ESMA bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki bi omogočili prenos nadzora nad upravljavci, ki odobrijo referenčne vrednosti iz tretjih držav, ki so trenutno pod nadzorom pristojnega organa države članice, in prenos vseh vlog za odobritev, prejetih po takem datumu, ki bi pristojnim organom omogočal, da sprejmejo odločitev o uporabi pred datumom prenosa nadzora. |
|
(26) |
Za zagotovitev, da lahko ESMA učinkovito izvaja svoja nadzorna pooblastila, mora ta imeti možnost, da sprejme nadzorne ukrepe tudi v primeru nesodelovanja v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu oziroma ravnanja, ki ni v skladu s preiskavo ali inšpekcijskim pregledom. Zato bi moral imeti ESMA možnost, da v teh primerih sprejme odločitev o naložitvi globe. |
|
(27) |
Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je za vse referenčne vrednosti, razen referenčnih obrestnih mer in referenčnih menjalnih tečajev, določila pravila o preglednosti v zvezi s tem, ali in kako referenčne vrednosti upoštevajo okoljske, socialne ali upravljavske (ESG) dejavnike, ter uvedla dve kategoriji referenčnih vrednosti, povezanih z navedenimi dejavniki, ki morajo biti skladne z dodatnimi minimalnimi standardi, določenimi v pravu Unije, in sicer referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom. Da bi ohranili visoko raven preglednosti v zvezi s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, in ustrezno raven zaščite za uporabnike, je primerno, da upravljavci referenčnih vrednosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, ki jih upravljajo in ki v pravni ali tržni dokumentaciji navajajo trditve, povezane z ESG dejavniki, še naprej razkrivajo potrebne informacije. Da bi preprečili izogibanje zahtevam glede razkritij z zvezi ESG za upravljavce referenčnih vrednosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1011, bi morale te zahteve po razkritju veljati za vse upravljavce, ki zagotavljajo referenčne vrednosti v isti skupini. Komisija bi morala do 30. junija 2029 po posvetovanju z ESMA pripraviti poročilo, v katerem bi ocenila, ali je sedanji obseg referenčnih vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, za katere veljajo zahteve po razkritju iz Uredbe (EU) 2016/1011, ustrezen in uporabnikom teh referenčnih vrednosti omogoča, da ustrezno izpolnjujejo svoje zahteve po razkritju, povezane s trajnostnostjo. Za zagotovitev doslednosti pri razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, bi bilo treba v tem poročilu oceniti tudi, ali so razkritja v zvezi ESG iz Uredbe (EU) 2016/1011 skladna z zahtevami glede razkritij, povezanih s trajnostnostjo, na podlagi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (7) in ustreznimi smernicami ESMA. Temu poročilu bi bilo treba po potrebi priložiti tudi zakonodajni predlog. |
|
(28) |
Za zagotovitev nemotenega prehoda na uporabo pravil, uvedenih s to uredbo o spremembi, bi morale obstoječe registracije, dovoljenja, priznanja ali odobritve upravljavcev, ki se trenutno nadzorujejo na podlagi Uredbe (EU) 2016/1011, ostati veljavni devet mesecev od datuma začetka uporabe te uredbe o spremembi. V tem obdobju bi morali imeti pristojni organi in ESMA dovolj časa, da se odločijo, ali bi se moral kateri od trenutno nadzorovanih upravljavcev šteti kot upravljavec referenčnih vrednosti, določenih v skladu s to uredbo o spremembi. V tem primeru bi bilo treba upravljavcem, ki so predhodno pridobili dovoljenje, registracijo, priznanje, ali sprejeli odločitev o odobritvi, ali upravljavcem referenčnih vrednosti, določenih na zahtevo, dovoliti, da obdržijo svoj prejšnji status, ne da bi jim bilo treba ponovno zaprositi zanj. Upravljavcem pomembnih referenčnih vrednosti bi bilo treba v vsakem primeru dovoliti, da obdržijo svoj status upravljavcev referenčnih vrednosti, ki so pridobili dovoljenje, registracijo, priznanje, ali sprejeli odločitev o odobritvi. Če niso imenovani, bi morali obstoječi imetniki dovoljenja, registracije, priznanja ali odobritve imeti pravno varnost, da se je obdobje imenovanja izteklo in da se lahko njihova imena varno izbrišejo iz registra ESMA, nadzorovani subjekti pa bodo lahko še naprej uporabljali te indekse. Neimenovanje v tem devetmesečnem obdobju imenovanja pomeni tudi, da pristojnemu organu ni več treba vzdrževati obstoječega dovoljenja, registracije, priznanja ali odobritve. |
|
(29) |
Da se omogoči nadaljnja uporaba referenčnih promptnih menjalnih tečajev, dokler Komisija ne izvede potrebnega javnega posvetovanja in ne sprejme izvedbenega akta za izvzetje nekaterih referenčnih vrednosti, kadar je to potrebno, bi bilo treba odložiti uporabo vseh omejitev uporabe za referenčne promptne menjalne tečaje, ki jih zagotavljajo upravljavci s sedežem zunaj Unije. |
|
(30) |
Uredbo (EU) 2016/1011 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(31) |
Da bi imeli pristojni organi in ESMA dovolj časa za pridobitev informacij o morebitnih pomembnih referenčnih vrednostih in za prilagoditev obstoječe infrastrukture novemu okviru, določenem na podlagi te uredbe o spremembi, bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe o spremembi odložiti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011
Uredba (EU) 2016/1011 se spremeni:
|
(1) |
člen 2 se spremeni:
|
|
(2) |
v členu 3 se odstavek 1 spremeni:
|
|
(3) |
člen 5 se spremeni:
|
|
(4) |
člen 11 se spremeni:
|
|
(5) |
člen 13 se spremeni:
|
|
(6) |
člen 16 se spremeni:
|
|
(7) |
v členu 18 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Člen 25 se ne uporablja za zagotavljanje referenčnih obrestnih mer ali prispevanje podatkov zanje.“ ; |
|
(8) |
člen 18a se nadomesti z naslednjim: „Člen 18a Referenčni promptni menjalni tečaji 1. Komisija določi kot izvzete referenčne promptne menjalne tečaje, ki jih upravljajo upravljavci s sedežem zunaj Unije, kadar sta izpolnjeni obe naslednji merili:
2. Komisija opravi javno posvetovanje, da bi določila referenčne promptne menjalne tečaje, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1. 3. Komisija po zaključku javnega posvetovanja do 9. junija 2026 sprejme izvedbeni akt, s katerim ustvari seznam referenčnih promptnih menjalnih tečajev, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1. Komisija ta seznam po potrebi posodablja.“ |
|
(9) |
v naslovu III se poglavje 3 nadomesti z naslednjim: „POGLAVJE 3 Referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na prispevanih vhodnih podatkih Člen 19 Referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na prispevanih vhodnih podatkih Referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na prispevanih vhodnih podatkih, so skladne s členom 10, naslovi IV, V in VI ter posebnimi zahtevami iz Priloge II.“ |
|
(10) |
v členu 19a se dodata naslednja odstavka: „4. Upravljavci, ki niso vključeni v register iz člena 36, ne smejo:
5. Upravljavci v ime referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod vključijo kratico ‚CTB‘, v ime referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, pa kratico ‚PAB‘.“ |
|
(11) |
člen 24 se nadomesti z naslednjim: „Člen 24 Pomembne referenčne vrednosti 1. Referenčna vrednost, ki ni ključna referenčna vrednost, je pomembna, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
2. Upravljavec nemudoma uradno obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima sedež, ali ESMA, če ima sedež v tretji državi, kadar ena ali več referenčnih vrednosti upravljavca doseže prag iz odstavka 1, točka (a). Po prejemu tega uradnega obvestila pristojni organ ali ESMA, kot je ustrezno, na svojem spletnem mestu objavi izjavo, v kateri navede, da je ta referenčna vrednost pomembna. Upravljavec pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, ali, če ima sedež v tretji državi, ESMA na njegovo zahtevo, kot je ustrezno, zagotovi informacije o tem, ali je bil prag iz odstavka 1, točka (a), dosežen. Kadar ima pristojni organ ali, v primeru upravljavca iz tretje države, ESMA jasne in dokazljive razloge za domnevo, da je referenčna vrednost dosegla prag iz odstavka 1, točka (a), lahko pristojni organ ali ESMA v ta namen izda obvestilo. Tako obvestilo za upravljavca referenčnih vrednosti povzroči enake obveznosti kot uradno obvestilo iz prvega pododstavka tega odstavka. Pristojni organ ali ESMA, kot je ustrezno, vsaj 10 delovnih dni pred izdajo takega obvestila upravljavca zadevne referenčne vrednosti obvesti o svojih ugotovitvah in ga pozove, naj predloži morebitne pripombe. 3. Pristojni organ lahko po posvetovanju z ESMA v skladu z odstavkom 4 in ob upoštevanju njegovega nasveta določi referenčno vrednost, ki ne dosega praga iz odstavka 1, točka (a), in ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v Uniji, za pomembno, kadar ta referenčna vrednost izpolnjuje naslednje pogoje:
Kadar pristojni organ ugotovi, da referenčna vrednost izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka, pripravi osnutek odločitve o določitvi referenčne vrednosti za pomembno ter o tem osnutku odločitve uradno obvesti zadevnega upravljavca in po potrebi pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež. Pristojni organ, odgovoren za določitev, se o osnutku odločitve posvetuje tudi z ESMA. Upravljavec in po potrebi pristojni organ države članice, v kateri ima upravljavec sedež, imata na voljo 15 delovnih dni od datuma uradnega obvestila o osnutku odločitve pristojnega organa, odgovornega za določitev, da predložita pisna mnenja in pripombe. Pristojni organ, odgovoren za določitev, obvesti ESMA o prejetih mnenjih in pripombah ter jih ustrezno upošteva, preden sprejme končno odločitev. Pristojni organ, odgovoren za določitev, o svoji končni odločitvi uradno obvesti ESMA in jo brez nepotrebnega odlašanja objavi na svojem spletnem mestu, vključno z razlogi zanjo in pravnimi obveznostmi za upravljavca, ki izhajajo iz nje. Kadar pristojni organ določi referenčno vrednost za pomembno v nasprotju z nasvetom, ki ga izda ESMA na podlagi odstavka 4, na svojem spletnem mestu nemudoma objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za to. 4. Kadar se pristojni organ posvetuje z ESMA o nameravani določitvi referenčne vrednosti za pomembno v skladu z odstavkom 3, prvi pododstavek, ESMA v treh mesecih od tega posvetovanja izda nasvet, v katerem upošteva naslednja dejavnika glede na posebne značilnosti zadevne referenčne vrednosti:
Za namene točke (b) tega odstavka ESMA upošteva vse informacije, ki jih predloži pristojni organ, ki prosi za nasvet, na podlagi odstavka 3, tretji pododstavek. 5. Kadar ESMA ugotovi, da referenčna vrednost izpolnjuje pogoje iz odstavka 3, prvi pododstavek, v več kot eni državi članici, o tem obvesti pristojne organe zadevnih držav članic. Pristojni organi zadevnih držav članic se dogovorijo o tem, kateri od njih bo določil referenčno vrednost za pomembno. Kadar pristojni organi ne dosežejo takega dogovora, zadevo predložijo ESMA, ki to nesoglasje reši v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. 6. ESMA lahko na zahtevo pristojnega organa ali na lastno pobudo določi referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, ki ne dosega praga iz odstavka 1, točka (a), za pomembno, kadar ta referenčna vrednost izpolnjuje naslednja pogoja:
ESMA pred odločitvijo o določitvi in takoj, ko je to mogoče, obvesti upravljavca referenčne vrednosti o svoji nameri ter ga pozove, naj ESMA v 15 delovnih dneh predloži utemeljeno izjavo, ki vsebuje vse ustrezne informacije za namene ocene v zvezi z določitvijo referenčne vrednosti za pomembno. Kadar je ustrezno, ESMA čim prej pozove pristojni organ tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, da zagotovi vse ustrezne informacije za namene ocene v zvezi z določitvijo referenčne vrednosti za pomembno. ESMA utemelji vsako odločitev o določitvi, pri čemer upošteva, ali obstajajo zadostni dokazi, da so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevne referenčne vrednosti. ESMA svojo utemeljeno odločitev objavi na svojem spletnem mestu in o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti pristojni organ, ki je dal zahtevo. 7. Pristojni organ lahko določi referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v Uniji, ki ne izpolnjuje pogoja iz odstavka 1, točka (a), za pomembno, kadar ta referenčna vrednost izpolnjuje naslednja pogoja:
Pristojni organ zavrne določitev referenčne vrednosti za pomembno, kadar utemeljeno meni, da je bila zahteva za to netočna ali zavajajoča. Pristojni organ, odgovoren za določitev, o vsaki odločitvi o določitvi referenčne vrednosti za pomembno uradno obvesti ESMA in odločitev brez nepotrebnega odlašanja objavi na svojem spletnem mestu, vključno z razlogi zanjo in pravnimi obveznostmi za upravljavca, ki izhajajo iz nje. 8. Kadar upravljavec referenčne vrednosti, določene v skladu z odstavkom 7, želi, da se ta odločitev prekliče, v ta namen na svoj pristojni organ naslovi pisno zahtevo ne prej kot štiri leta od datuma, ko je bila ta referenčna vrednost določena. Pristojni organ prekliče določitev, razen če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, točka (a), ali pogoji iz odstavka 3. Sklep o preklicu določitve se sprejme najpozneje tri mesece od datuma zahteve. Pristojni organ sklep o preklicu določitve objavi na svojem spletnem mestu. V sklepu se določi datum začetka veljavnosti, ki ne sme biti poznejši od 12 mesecev od njegove objave. 9. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da po posvetovanju z ESMA dopolni to uredbo s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 49, da se določijo:
10. Komisija do 31. decembra 2028 v sodelovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o ustreznosti praga iz odstavka 1, točka (a), glede na razvoj trga in cen ter regulativni razvoj. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“ |
|
(12) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 24a Zahteve za upravljavce pomembnih referenčnih vrednosti 1. Upravljavec referenčne vrednosti, ki izpolnjuje pogoj iz člena 24(1), točka (a), v 60 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 24(2) zaprosi za dovoljenje ali registracijo pri pristojnem organu države članice, v kateri ima sedež. Kadar ima ta upravljavec sedež v tretji državi in v kolikor referenčna vrednost ni zajeta v sklepu o enakovrednosti, sprejetem na podlagi člena 30, ta upravljavec v 60 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 24(2) zaprosi bodisi za:
2. Upravljavec referenčne vrednosti v 60 delovnih dneh od določitve iz člena 24(3) zaprosi za dovoljenje ali registracijo pri pristojnem organu države članice, v kateri ima sedež, v skladu s členom 34, razen če je navedeni upravljavec že pridobil dovoljenje ali je že registriran. 3. Upravljavec referenčne vrednosti v 60 delovnih dneh od določitve iz člena 24(6), razen če je referenčna vrednost zajeta v sklepu o enakovrednosti, sprejetem v na podlagi člena 30, zaprosi bodisi za:
4. Upravljavec referenčne vrednosti v 60 delovnih dneh od določitve iz člena 24(7) zaprosi za dovoljenje ali registracijo pri pristojnem organu, odgovornem za določitev, v skladu s členom 34, razen če je navedeni upravljavec že pridobil dovoljenje ali je že registriran. 5. ESMA in pristojni organi uporabljajo nadzorna pooblastila in pooblastila za sankcioniranje, ki so jim podeljena na podlagi te uredbe, da zagotovijo, da upravljavci izpolnjujejo svoje obveznosti. 6. Pristojni organ ali ESMA, kot je ustrezno, izda javno obvestilo, v katerem navede, da pomembna referenčna vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec, ni skladna s to uredbo in da je uporabniki ne smejo uporabljati, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo ESMA o vseh izdanih javnih obvestilih. ESMA vsa izdana javna obvestila objavi na svojem spletnem mestu. ESMA in pristojni organ umakneta javno obvestilo brez nepotrebnega odlašanja takoj, ko preneha razlog, zaradi katerega je bilo izdano.“ |
|
(13) |
v členu 25 se doda naslednji odstavek: „10. Ta člen se ne uporablja za referenčne vrednosti za blago.“ |
|
(14) |
v naslovu III se črta poglavje 6; |
|
(15) |
v členu 27 se spremeni:
|
|
(16) |
v členu 28 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Nadzorovani subjekti, razen upravljavca iz odstavka 1, ki uporabljajo referenčno vrednost, pripravijo in vzdržujejo zanesljive pisne načrte ukrepov, ki bi jih sprejeli, če bi se referenčna vrednost bistveno spremenila ali bi se prenehala zagotavljati. Kadar je izvedljivo in primerno, se v takih načrtih določi ena ali več alternativnih referenčnih vrednosti, na katere bi se bilo mogoče sklicevati, da se nadomestijo referenčne vrednosti, ki se ne bi več zagotavljale, vključno z razlogi, zakaj bi bile take alternativne referenčne vrednosti primerne. Nadzorovani subjekti te načrte in vse njihove posodobitve na zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja predložijo ustreznemu pristojnemu organu in jih upoštevajo v svojih rezervnih določbah, ki se uporabljajo za finančne pogodbe, finančne instrumente in investicijske sklade.“ |
|
(17) |
člen 29 se spremeni:
|
|
(18) |
člen 32 se spremeni:
|
|
(19) |
člen 33 se spremeni:
|
|
(20) |
člen 34 se spremeni:
|
|
(21) |
v členu 36 se odstavek 1 spremeni:
|
|
(22) |
v členu 40(1) se doda naslednja točka:
; |
|
(23) |
v členu 41(1) se dodata naslednji točki:
; |
|
(24) |
člen 42 se spremeni:
|
|
(25) |
v členu 48f(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je katera koli oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila eno ali več kršitev iz člena 42(1), točka (a), ali da ni sodelovala v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi, zajeti v oddelku 1 tega poglavja, oziroma ni ravnala v skladu s preiskavo, inšpekcijskim pregledom ali zahtevo, zajeto v oddelku 1 tega poglavja, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.“ ; |
|
(26) |
člen 48i se spremeni:
|
|
(27) |
člen 48n se nadomesti z naslednjim: „Člen 48n Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA 1. Vse pristojnosti in naloge, ki so povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točki (a) in (b), in so prenesene na pristojne organe iz člena 40(2), prenehajo 1. januarja 2022. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA. 1a. Vse pristojnosti in naloge, ki so povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi z upravljavci, ki odobrijo referenčne vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi, iz člena 40(1), točka (c), in so prenesene na pristojne organe iz člena 40(2), prenehajo 1. januarja 2026. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA. 2. ESMA na datum iz odstavka 1 tega člena prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točki (a) in (b), vključno s preiskavami v teku, in izvršilnimi ukrepi, ali njihove overjene kopije. Vendar se vloge za izdajo dovoljenja, ki jih predložijo upravljavci ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1), točki (a) in (c), ter vloge za priznanje v skladu s členom 32, ki jih pristojni organi prejmejo pred 1. oktobrom 2021, ne prenesejo na ESMA, odločitev o izdaji dovoljenja ali priznanju pa sprejme zadevni pristojni organ. 2a. ESMA na datum iz odstavka 1a tega člena prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo v zvezi z upravljavci, ki odobrijo referenčne vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi, iz člena 40(1), točka (c), vključno s preiskavami v teku in izvršilnimi ukrepi, ali njihove overjene kopije. Vendar se na ESMA ne prenesejo vloge za odobritev, ki jih pristojni organi prejmejo pred 1. oktobrom 2025, odločitev o izdaji dovoljenja ali odobritvi pa sprejme zadevni pristojni organ. 3. Pristojni organi zagotovijo, da se vse obstoječe evidence in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točki (a) in (b), čim prej in v vsakem primeru do 1. januarja 2022 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točki (a) in (b). 3a. Pristojni organi zagotovijo, da se vse obstoječe evidence in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točka (c), čim prej in v vsakem primeru do 1. januarja 2026 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), točka (c). 4. ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavkov 1 in 1a v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v področje uporabe te uredbe. 5. Vsa dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1), točki (a) in (c), priznanja v skladu s členom 32 in vsa dovoljenja ali registracije upravljavca, ki odobri ali namerava odobriti referenčne vrednosti, ki se zagotavljajo v tretji državi, in ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1 tega člena, ostanejo veljavni po prenosu pristojnosti na ESMA.“ |
|
(28) |
člen 49 se spremeni:
|
|
(29) |
člen 51 se spremeni:
|
|
(30) |
v členu 53 se črta odstavek 1; |
|
(31) |
v členu 54 se doda naslednji odstavek: „8. Komisija po posvetovanju z ESMA do 30. junija 2029 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali je področje uporabe te uredbe, kar zadeva referenčne vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, in zlasti razkritja v zvezi ESG dejavniki s strani upravljavcev teh referenčnih vrednosti, ustrezno. Komisija pri tej oceni upošteva razpoložljivost referenčnih vrednosti s trditvami, povezanimi z ESG dejavniki, v Uniji in njihovo uporabo, pri čemer po možnosti upošteva stroške teh referenčnih vrednosti ter spreminjajočo se naravo ESG kazalnikov in metod, ki se uporabljajo za njihovo merjenje. V poročilo se tudi vključi ocena, ali je vsebina razkritij, zahtevanih na podlagi te uredbe, skladna z razkritji, povezanimi s trajnostnostjo, na podlagi Uredbe (EU) 2019/2088 in ustreznimi smernicami ESMA. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“ |
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2026.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 7. maja 2025
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednik
A. SZŁAPKA
(1) Mnenje z dne 14. februarja 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2024 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 24. marca 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2025 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1011/oj).
(4) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1095/oj).
(5) Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L, 2023/2859, 20.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2859/oj).
(6) Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2089/oj).
(7) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2088/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/914/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)