<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>T-388/11</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62011TJ0388</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2019:237">EU:T:2019:237</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL><AUTHOR>T</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20190410">10. 4. 2019</DATE> – Zadeva T‑388/11</HT></P><P><HT TYPE="SC">Deutsche Post/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Splošnega sodišča</HT> (prvi razširjeni senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20190410">10. aprila 2019</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Državne pomoči</KEYWORD><KEYWORD>Poštno področje</KEYWORD><KEYWORD>Financiranje dodatnih stroškov plač in prispevkov socialnega varstva za del osebja družbe Deutsche Post prek subvencij in prihodkov, ustvarjenih s plačevanjem storitev po reguliranih cenah</KEYWORD><KEYWORD>Sklep o razširitvi formalnega postopka preiskave</KEYWORD><KEYWORD>Odločba o ugotovitvi obstoja novih pomoči po koncu faze predhodne preučitve</KEYWORD><KEYWORD>Ničnostna tožba</KEYWORD><KEYWORD>Izpodbojni akt</KEYWORD><KEYWORD>Pravni interes</KEYWORD><KEYWORD>Dopustnost</KEYWORD><KEYWORD>Posledice razglasitve ničnosti končne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Obveznost obrazložitve</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi T‑388/11,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Deutsche Post AG</HT> s sedežem v Bonnu (Nemčija), ki jo zastopajo J. Sedemund, T. Lübbig in M. Klasse, odvetniki,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Evropski komisiji</HT>, ki jo zastopajo D. Grespan, T. Maxian Rusche in R. Sauer, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P>ob intervenciji</P><P><HT TYPE="BOLD">UPS Europe SPRL/BVBA</HT>, prej UPS Europe NV/SA, s sedežem v Bruslju (Belgija)</P><P>in</P><P><HT TYPE="BOLD">United Parcel Service Deutschland Sàrl &amp; Co. OHG</HT>, prej UPS Deutschland Inc. &amp; Co. OHG, s sedežem v Neussu (Nemčija),</P><P>ki sta ju sprva zastopala T. Ottervanger in E. Henny, nato T. Ottervanger in nazadnje R. Wojtek, odvetniki,</P><PARTY.STATUS>intervenientki,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><P>zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2011) 3081 final z dne <DATE ISO="20110510">10. maja 2011</DATE> o razširitvi formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v zvezi z državno pomočjo C 36/07 (ex NN 25/07), ki jo je Zvezna republika Nemčija odobrila v korist družbe Deutsche Post, katerega povzetek je bil objavljen v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu Evropske unije</HT> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="263" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2011">UL 2011, C 263, str. 4</REF.DOC.OJ>),</P><?PAGE NO="2"?><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat),</P><P>v sestavi I. Pelikánová, predsednica, V. Valančius, P. Nihoul, J. Svenningsen in U. Öberg (poročevalec), sodniki,</P><P>sodna tajnica: N. Schall, administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20180207">7. februarja 2018</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Postopek preiskave med letoma 1999 in 2002</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija je leta 1950 ustanovila poštno podjetje Deutsche Bundespost. Leta 1989 je Zvezna republika Nemčija podjetje Deutsche Bundespost nadomestila s tremi ločenimi subjekti. To so bila podjetja Postdienst (poštne dejavnosti), Postbank (bančne dejavnosti) in Telekom (telekomunikacijske dejavnosti).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>V skladu z Gesetz zur Umwandlung der Unternehmen der Deutschen Bundespost in die Rechtsform der Aktiengesellschaft (zakon o preoblikovanju podjetij nemške zvezne pošte v delniške družbe) z dne <DATE ISO="19940914">14. septembra 1994</DATE> (BGBl. 1994 I, str. 2325) je podjetje Postdienst postalo družba Deutsche Post AG, tožeča stranka v tej zadevi, prav tako pa sta bili <DATE ISO="19950101">1. januarja 1995</DATE> v delniški družbi preoblikovani podjetji Postbank in Telekom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Komisija Evropskih skupnosti se je <DATE ISO="19990817">17. avgusta 1999</DATE>, potem ko je prejela pritožbo družbe UPS Europe NV/SA, zdaj UPS Europe SPRL/BVBA (v nadaljevanju: UPS), intervenientke v tej zadevi, odločila začeti formalni postopek preiskave zoper Zvezno republiko Nemčijo glede več pomoči, dodeljenih podjetju Postdienst in nato tožeči stranki (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka iz leta 1999). Med zadevnimi pomočmi so bile subvencije, ki so jih nemški organi plačali tožeči stranki za kritje stroškov pokojnin za zaposlene s statusom uradnika (v nadaljevanju: subvencije za pokojnine).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Komisija je z Odločbo 2002/753/ES z dne <DATE ISO="20020619">19. junija 2002</DATE> o ukrepih, ki jih je sprejela Zvezna republika Nemčija v korist Deutsche Post (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="247" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2002">UL 2002, L 247, str. 27</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: končna odločba iz leta 2002), zaključila formalni postopek preiskave, ki ga je začela leta 1999. Potem ko je Komisija ugotovila, da je državno nadomestilo, dodeljeno za neto dodatne stroške, nastale zaradi politike popustov glede – za konkurenco odprtih – storitev dostave paketov od vrat do vrat, prednost v smislu člena 87(1) ES, je v členu 1 izreka te odločbe ugotovila nezdružljivost te državne pomoči v višini 572 milijonov EUR, odobrene tožeči stranki, s skupnim trgom in v členu 2 tega izreka Zvezni republiki Nemčiji naložila izterjavo pomoči. Po mnenju Komisije se je zadevna pomoč izvajala v več oblikah, med drugim v obliki finančnih transferjev prek družbe Telekom v korist tožeče stranke, državnih poroštev, ki jih je dobila ta stranka, in subvencij za pokojnine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20020904">4. septembra 2002</DATE> pri Splošnem sodišču vložila tožbo, vpisano pod opravilno številko T‑266/02, za razglasitev ničnosti končne odločbe iz leta 2002.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>S sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑266/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:235">EU:T:2008:235</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Splošno sodišče razveljavilo končno odločbo iz leta 2002, ker Komisija ni dokazala obstoja prednosti za tožečo stranko.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Sodišče je s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100902">2. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Deutsche Post</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑399/08 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:481">EU:C:2010:481</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), zavrnilo pritožbo zoper navedeno sodbo.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Odločba o začetku formalnega postopka preiskave iz leta 2007</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Komisija je v dopisu z dne <DATE ISO="20070912">12. septembra 2007</DATE>, potem ko je družba UPS vložila drugo pritožbo, v kateri je zatrjevala, da vsi ukrepi, našteti v prvi pritožbi, niso bili preučeni in da so bile po sprejetju končne odločbe iz leta 2002 odobrene nezakonite pomoči, ter je pritožbo vložil še en konkurent tožeče stranke, Zvezno republiko Nemčijo obvestila, da bo začela postopek iz člena 88(2) ES v zvezi z državno pomočjo C 36/07 (ex NN 25/07), ki so jo v korist družbe Deutsche Post odobrili nemški organi (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="245" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2007">UL 2007, C 245, str. 21</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: odločba o začetku postopka iz leta 2007). Komisija je v tem novem sklepu zatrjevala, da je nujna splošna preiskava o vseh primerih izkrivljanja konkurence, ki so posledica javnih sredstev, odobrenih tožeči stranki. Navedla je, da bo postopek, ki se je začel z odločbo o začetku postopka iz leta 1999, dopolnjen, da bi se vključile nedavno sporočene informacije in sprejelo dokončno stališče o združljivosti odobritve teh javnih sredstev s Pogodbo ES.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20071122">22. novembra 2007</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, vpisano pod opravilno številko T‑421/07, s katero je predlagala razglasitev ničnosti odločbe o začetku postopka iz leta 2007.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točki 75 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:720">EU:T:2011:720</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>se s sprejetjem [odločbe o začetku postopka iz leta 2007] formalni postopek preiskave, ki se je začel leta 1999 v zvezi s spornimi ukrepi, [s končno] odločbo iz leta 2002, v delu, ki presega 572 milijonov EUR, navedenih v izreku te odločbe, ni končal<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>. Na podlagi tega je Splošno sodišče v točki 78 navedene sodbe izpeljalo sklep, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>[odločba o začetku postopka iz leta 2007] takrat, ko je bil[a] sprejet[a], ni spremenil[a] niti pravnega obsega spornih ukrepov niti pravnega položaja tožeče stranke<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>, in nato v točki 80 sodbe ugotovilo, da je treba tožbo razglasiti za nedopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>V pritožbenem postopku je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑77/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:695">EU:C:2013:695</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da je Komisija s tem, ko je v členu 1 izreka končne odločbe iz leta 2002 razglasila, da je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, in v členu 2 Zvezni republiki Nemčiji naložila vračilo pomoči, v celoti končala postopek, začet z odločbo o začetku postopka iz leta 1999. Sodišče je ugotovilo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je menilo, da se formalni postopek preiskave, ki se je začel leta 1999, s končno odločbo iz leta 2002 v delu, ki presega 572 milijonov EUR, navedenih v izreku te odločbe, ni končal. Sodišče je zato razveljavilo sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:720">EU:T:2011:720</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in zadevo vrnilo v odločanje Splošnemu sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>V sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07 RENV</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:654">EU:T:2015:654</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Splošno sodišče v točki 44 sodbe ugotovilo, da je treba odločbo o začetku postopka iz leta 2007 z vidika vseh ukrepov, na katere se nanaša, šteti za odločbo o ponovni uvedbi v celoti končanega formalnega postopka preiskave. Splošno sodišče je ugotovilo, da je bila ta odločba sprejeta ob kršitvi Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne <DATE ISO="19990322">22. marca 1999</DATE> o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) in načela pravne varnosti, ker je Komisija ponovno uvedla formalni postopek preiskave, ki je bil v celoti končan s končno odločbo iz leta 2002, z namenom, da se – ne da bi se zadnjenavedena odločba izpodbijala ali umaknila – sprejme nova končna odločba. Ker zoper to sodbo ni bila vložena pritožba, je postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sklep o razširitvi formalnega postopka preiskave iz leta 2011 in končni sklep iz leta 2012</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20110510">10. maja 2011</DATE> uradno obvestila Zvezno republiko Nemčijo o Sklepu C(2011) 3081 final o razširitvi formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v zvezi s pomočjo C 36/07 (ex NN 25/07), ki jo je Zvezna republika Nemčija odobrila v korist družbe Deutsche Post, katerega povzetek je bil objavljen v <HT TYPE="ITALIC">Uradnem listu Evropske unije</HT> (<REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="263" PAGE.FIRST="4" DATE.PUB="2011">UL 2011, C 263, str. 4</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: izpodbijani sklep). S tem sklepom je bil formalni postopek preiskave v zvezi z državnimi pomočmi, dodeljenimi tožeči stranki kot nadomestilo za zagotavljanje univerzalnih storitev, razširjen na subvencije, ki so jih nemški organi izplačali tožeči stranki, da bi pokrili stroške pokojnin za zaposlene s statusom uradnika. Namen tega novega sklepa je bil razširiti formalni postopek preiskave, ki je bil ponovno odprt leta 2007, da bi se natančneje analiziral pokojninski sistem, ki je bil prej obravnavan le površno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>S Sklepom 2012/636/EU z dne <DATE ISO="20120125">25. januarja 2012</DATE> o ukrepu C 36/07 (ex NN 25/07), ki ga je Nemčija izvedla za podjetje Deutsche Post AG (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="289" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 289, str. 1</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: končni sklep iz leta 2012), je Komisija med drugim ugotovila, da financiranje pokojnin iz javnih sredstev ni bilo zakonita državna pomoč, ki je združljiva z notranjim trgom. Nasprotno pa je menila, da so nekateri javni transferji v korist tožeče stranke bili državna pomoč, združljiva z notranjim trgom, in da je treba državna poroštva za dolgove, ki jih je podjetje Deutsche Bundespost najelo pred preoblikovanjem v tri delniške družbe, analizirati kot obstoječo pomoč.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Zvezna republika Nemčija je z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena <DATE ISO="20120330">30. marca 2012</DATE> in vpisana pod opravilno številko T‑143/12, vložila tožbo za razglasitev ničnosti končnega sklepa iz leta 2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Tudi tožeča stranka je z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena <DATE ISO="20120404">4. aprila 2012</DATE> in vpisana pod opravilno številko T‑152/12, vložila tožbo za razglasitev ničnosti členov 1, 2 in od 4 do 6 končnega sklepa iz leta 2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>S sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Splošno sodišče člene 1 in od 4 do 6 končnega sklepa iz leta 2012 razglasilo za nične, ker Komisija ni dokazala obstoja prednosti za tožečo stranko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Zoper sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), do izteka veljavnega roka ni bila vložena pritožba. Zato je ta sodba postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>S sklepom z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170317">17. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑152/12</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:188">EU:T:2017:188</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Splošno sodišče razsodilo, da ni treba odločiti o tožbi v zadevi T‑152/12, ker ima enak predmet kot tožba v zadevi T‑143/12, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s katero je bila razglašena delna ničnost in ki je postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Postopek in predlogi strank</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20110722">22. julija 2011</DATE> v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20111006">6. oktobra 2011</DATE> z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114(1) Poslovnika Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="19910502">2. maja 1991</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Po zaslišanju strank je bil s sklepom z dne <DATE ISO="20130723">23. julija 2013</DATE> postopek v tej zadevi prekinjen do izdaje odločbe Sodišča, s katero se je končal postopek v zadevi C‑77/12 P, katere predmet je sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:720">EU:T:2011:720</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), pri čemer je bila navedena odločba izdana <DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20140512">12. maja 2014</DATE> je bila družbama UPS in UPS Deutschland Inc. &amp; Co. OHG, zdaj United Parcel Service Deutschland Sàrl &amp; Co. OHG, dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>S sklepom z dne <DATE ISO="20140915">15. septembra 2014</DATE> je bil postopek v tej zadevi znova prekinjen do sprejetja končne odločbe v zadevi T‑421/07 RENV, kar je bilo <DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE>, ki je pripeljala do razglasitve ničnosti odločbe o začetku postopka iz leta 2007.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Splošno sodišče je po ponovnem začetku postopka s sklepom z dne <DATE ISO="20151120">20. novembra 2015</DATE> odločilo, da odločanje o ugovoru nedopustnosti pridrži za končno odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20160107">7. januarja 2016</DATE> vložila odgovor na tožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20160225">25. februarja 2016</DATE> vložila repliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Intervenientki sta <DATE ISO="20160314">14. marca 2016</DATE> vložili skupno intervencijsko vlogo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20160420">20. aprila 2016</DATE> vložila dupliko.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Z dopisom sodnega tajništva z dne <DATE ISO="20161124">24. novembra 2016</DATE> je Splošno sodišče v okviru ukrepov procesnega vodstva stranke pozvalo, naj predložijo stališča o posledicah, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v zvezi z morebitno ustavitvijo postopka v skladu s členom 131(1) Poslovnika Splošnega sodišča, zlasti glede nadaljevanja formalnega postopka preiskave, ki se nanaša na del končnega sklepa iz leta 2012, ki je bil razveljavljen, ter glede nadaljnjega obstoja pravnega interesa tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Stranke so stališča predložile v predpisanih rokih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na predlog prvega senata na podlagi člena 28 Poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjenemu senatu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Z dopisom sodnega tajništva z dne <DATE ISO="20171218">18. decembra 2017</DATE> je Splošno sodišče v okviru ukrepov procesnega vodstva strankam za potrebe obravnave postavilo nekaj vprašanj za pisni odgovor.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Stranke so Splošnemu sodišču odgovorile v predpisanih rokih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>zavrne ugovor nedopustnosti;</P></ITEM><ITEM><P>izpodbijani sklep razglasi za ničen;</P></ITEM><ITEM><P>Komisiji naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Komisija ob podpori intervenientk Splošnemu sodišču predlaga, naj:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>primarno, tožbo zavrže kot nedopustno;</P></ITEM><ITEM><P>podredno, ugotovi, da je treba postopek s tožbo ustaviti, ker je tožeča stranka izgubila pravni interes;</P></ITEM><ITEM><P>še bolj podredno, tožbo zavrne kot neutemeljeno;</P></ITEM><ITEM><P>tožeči stranki naloži plačilo stroškov.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Komisija z ugovorom nedopustnosti trdi, da je bil edini namen izpodbijanega sklepa varovati pravico Zvezne republike Nemčije do obrambe v zvezi s pojmom pomoči in združljivostjo zadevnih ukrepov z notranjim trgom, ne da bi imel samostojne pravne učinke, in da torej to ni izpodbojni akt. Iz istega razloga naj bi tožeča stranka vsekakor ne imela interesa za razglasitev njegove ničnosti. Komisija prav tako nasprotuje ustavitvi postopka po izdaji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Tožeča stranka izpodbija trditve Komisije in trdi, da njen pravni interes obstaja, dokler Komisija ne bo umaknila izpodbijanega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Intervenientki podpirata ugotovitve Komisije o dopustnosti tožbe in prav tako nasprotujeta ustavitvi postopka po izdaji sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Po njunem mnenju je tožeča stranka, potem ko je Splošno sodišče končni sklep iz leta 2012 razglasilo za ničen, ohranila interes za to, da Komisija sprejme nov končni sklep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da se Komisija v bistvu sklicuje na nedopustnost te tožbe iz istih razlogov, kot jih je navedla že v okviru tožbe, vložene zoper odločbo o začetku postopka iz leta 2007. Čeprav je Sodišče te trditve že zavrnilo v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑77/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:695">EU:C:2013:695</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je Komisija na obravnavi potrdila, da vztraja pri ugovoru nedopustnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so akti ali odločbe, zoper katere je mogoče vložiti ničnostno tožbo v smislu člena 263 PDEU, ukrepi z zavezujočimi pravnimi učinki, ki vplivajo na interese tožeče stranke tako, da bistveno spremenijo njen pravni položaj (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111013">13. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post in Nemčija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑463/10 P in C‑475/10 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:656">EU:C:2011:656</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑77/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:695">EU:C:2013:695</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Zlasti v zvezi z zavezujočimi pravnimi učinki odločbe o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU glede ukrepa, ki se izvaja in je bil opredeljen kot nova pomoč, taka odločba nujno spremeni pravni položaj zadevnega ukrepa in podjetij, ki imajo koristi od tega ukrepa, zlasti glede nadaljevanja njegovega izvajanja. Po sprejetju take odločbe obstaja vsaj resen dvom o zakonitosti tega ukrepa, zaradi česar mora država članica začasno odložiti njegovo uporabo, saj začetek postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU izključuje takojšnjo odločitev o združljivosti s skupnim trgom, ki bi omogočila zakonito izvedbo navedenega ukrepa. Na tako odločbo bi se bilo mogoče sklicevati pred nacionalnim sodiščem, ki bi bilo pozvano, naj ugotovi vse posledice kršitve člena 108(3), zadnji stavek, PDEU. Nazadnje, taka odločba bi lahko podjetja, ki imajo od nje koristi, spodbudila, da bi v vsakem primeru zavrnila nova izplačila ali da bi oblikovala rezervacije za morebitna poznejša finančna nadomestila. Tudi poslovni partnerji bodo v odnosih z navedenimi prejemniki upoštevali njihov negotov pravni in finančni položaj (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131024">24. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑77/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:695">EU:C:2013:695</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa, in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150522">22. maja 2015</DATE>, <NAME.CASE>Autoneum Germany/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑295/14</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:350">EU:T:2015:350</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je Komisija v točki 80 izpodbijanega sklepa subvencije za pokojnine opredelila kot novo pomoč. V točki 103 izpodbijanega sklepa je navedla znesek več milijard eurov, ki ustreza znesku, ki bi ga tožeča stranka morala prispevati v pokojninski sklad med letoma 1995 in 2007, da bi zagotovila ohranitev konkurence z drugimi subjekti na istem trgu. Poleg tega je v točki 106 izpodbijanega sklepa opozorila na obveznost Zvezne republike Nemčije, da začasno odloži sporne ukrepe pomoči.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 42 zgoraj, obveznost odložitve izvajanja zadevnega ukrepa ni edini pravni učinek sklepa o začetku formalnega postopka preiskave, kot je izpodbijani sklep. Tožeča stranka je zaradi takšnega sklepa namreč zlasti izpostavljena tveganju, da lahko nacionalno sodišče sprejme začasne ukrepe, da zavaruje na eni strani interese zadevnih strank, na drugi strani pa polni učinek sklepa o začetku formalnega postopka preiskave. V zvezi s tem lahko nacionalno sodišče odredi zlasti izterjavo morebitnih pomoči, ki so bile odobrene (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hansestadt Lübeck</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑524/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:971">EU:C:2016:971</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 31).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je tožeča stranka na obravnavi potrdila, da je po sprejetju izpodbijanega sklepa oblikovala rezervacije za morebitna vračila, ki bi ji bila naložena, če bi bil sprejet dokončen negativen sklep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da je bil izpodbijani sklep ob vložitvi tožbe akt, ki bi lahko vplival na interese tožeče stranke, tako da bi bistveno spremenil njen pravni položaj, in da zato izpolnjuje vse elemente izpodbojnega akta v smislu člena 263 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v zvezi s trditvami, s katerimi želijo Komisija in intervenientki postaviti pod vprašaj ohranitev pravnega interesa tožeče stranke, spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso pravni interes bistveni in prvi pogoj za vsa pravna sredstva pred sodišči (glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130515">15. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Post Invest Europe/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑413/12</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:246">EU:T:2013:246</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Ta zahteva namreč na procesni ravni zagotavlja, da Splošnemu sodišču v interesu učinkovitega izvajanja sodne oblasti niso predložene prošnje za mnenja ali vprašanja, ki so popolnoma teoretična (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090619">19. junija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Socratec/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑269/03</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:211">EU:T:2009:211</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Sodišče Evropske unije lahko, celo zunaj okvira trditev, ki jih navajajo stranke, po uradni dolžnosti preuči neobstoj interesa tožeče stranke za vložitev ali nadaljevanje tožbe zaradi dejanja, ki se je zgodilo po tožbi in bi lahko tej odvzelo ves ugoden učinek za tožečo stranko, ter ugotovi, da je iz tega razloga tožba nedopustna ali brezpredmetna (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19951019">19. oktobra 1995</DATE>, <NAME.CASE>Rendo in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑19/93 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:339">EU:C:1995:339</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0013">13</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Pravni interes mora obstajati do razglasitve sodne odločbe – sicer se postopek ustavi – kar predpostavlja, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi izida tožbe koristi (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070607">7. junija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Wunenburger/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑362/05 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:322">EU:C:2007:322</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111207">7. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Fellah/Svet</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑255/11</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:718">EU:T:2011:718</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>V okviru ničnostne tožbe je nadaljnji obstoj pravnega interesa tožeče stranke treba presojati <HT TYPE="ITALIC">in concreto</HT>, pri tem pa upoštevati zlasti posledice domnevne nezakonitosti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130528">28. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Abdulrahim/Svet in Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑239/12 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:331">EU:C:2013:331</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Nadaljnji obstoj pravnega interesa tožeče stranke predpostavlja, da ima lahko razglasitev ničnosti izpodbijanega akta sama po sebi še vedno pravne učinke za tožečo stranko (glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130515">15. maja 2013</DATE>, <NAME.CASE>Post Invest Europe/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑413/12</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2013:246">EU:T:2013:246</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba – ne da bi se nujno omejili le na trditve strank – preučiti, ali ima izpodbijani sklep, s katerim je bil postopek, ki je bil ponovno uveden z odločbo o začetku postopka iz leta 2007, razširjen, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>temeljiteje preuči<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, ali subvencije za pokojnine tožeči stranki zagotavljajo prednost ali ne, še naprej pravne učinke za tožečo stranko po sprejetju končnega sklepa iz leta 2012, s katerim se je zaključil postopek, ponovno uveden leta 2007, kot je bil razširjen z izpodbijanim sklepom, in izreku sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s katero je bil končni sklep iz leta 2012 razveljavljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Iz sodne prakse izhaja, da če se tožbi vložita na eni strani zoper odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi z nacionalnim ukrepom in na drugi strani zoper končno odločbo, s katero se zaključi navedeni postopek in ugotovi, da je preučeni nacionalni ukrep državna pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom, zavrnitev tožbe zoper zadnjenavedeno odločbo povzroči prenehanje predmeta tožbe, vložene zoper odločbo o začetku formalnega postopka preiskave (glej v tem smislu<?PAGE NO="8"?> sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20000613">13. junija 2000</DATE>, <NAME.CASE>EPAC/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑204/97 in T‑270/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2000:148">EU:T:2000:148</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 153 do 159; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020306">6. marca 2002</DATE>, <NAME.CASE>Diputación Foral de Álava/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑168/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2002:60">EU:T:2002:60</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 22 do 26, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090909">9. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>od T‑30/01 do T‑32/01 in od T‑86/02 do T‑88/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2009:314">EU:T:2009:314</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 345 do 363).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Te sodne prakse vseeno ni mogoče prenesti na obravnavani primer, ker je za izpodbijani sklep značilno, prvič, da je bil sprejet po sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑266/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:235">EU:T:2008:235</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), s katero je Splošno sodišče razglasilo za nično končno odločbo iz leta 2002, drugič, da je njegov namen poglobiti odločbo o začetku postopka iz leta 2007, ki je bila nato razglašena za nično s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07 RENV</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:654">EU:T:2015:654</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in, tretjič, da je bil sprejet pred končnim sklepom iz leta 2012, ki je bil tudi razglašen za ničen s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Spomniti je treba, da zoper zadnjenavedeno sodbo ni bila vložena pritožba in da je torej postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Ob upoštevanju razglasitve ničnosti končnega sklepa iz leta 2012 s sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je treba nasprotno ugotoviti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso, razen če je zaradi ugotovljene nepravilnosti nezakonit celoten postopek, postopek za nadomestitev nezakonitega akta, ki je bil razglašen za ničen, lahko nadaljuje v točki, na kateri je nastala nezakonitost. Razglasitev ničnosti akta Unije torej ne vpliva nujno na pripravljalne akte, razglasitev ničnosti akta, s katerim se konča upravni postopek, ki zajema različne faze, pa ne povzroči nujno ničnosti celotnega postopka pred sprejetjem izpodbijanega akta, ne glede na obrazložitev ničnostne sodbe, kar zadeva vsebino ali postopek (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131107">7. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑587/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:721">EU:C:2013:721</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170706">6. julija 2017</DATE>, <NAME.CASE>SNCM/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑1/15</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:470">EU:T:2017:470</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba pojasniti, da čeprav je Komisija v postopku v tej zadevi implicitno priznala, da se izpodbijani sklep, ne da bi prenehal biti del pravnega reda Unije, ne more več uporabiti kot podlaga za novo odločbo o koncu formalnega postopka preiskave, do zdaj tega sklepa še ni preklicala. Iz tega bi lahko sledilo, da ima Komisija v tej fazi še vedno možnost ponovno začeti postopek v fazi sprejetja izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka je zato še vedno izpostavljena iz tega sklepa izhajajočemu tveganju vračila pomoči, ki jih zatrjuje Komisija, kot je bilo že navedeno v točki 44 zgoraj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Poleg tega je treba glede na prepletenost treh formalnih postopkov preiskave, ki jih je Komisija začela od leta 1999, in različnih zaporednih odločb Sodišča in Splošnega sodišča, ki so se nanašale na odločbe o začetku in koncu teh postopkov, ugotoviti, da mora Komisija na podlagi svojih obveznosti iz člena 266 PDEU sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodb z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080701">1. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑266/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:235">EU:T:2008:235</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07 RENV</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:654">EU:T:2015:654</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki sta jih sodišči Unije že izdali in so postale pravnomočne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso mora institucija, ki je izdala akte, ki jih je sodišče Unije razglasilo za nične, določiti, kateri ukrepi so potrebni za izvršitev ničnostnih sodb. Toda zadevna institucija mora pri izvajanju diskrecijske pravice, ki jo ima v ta namen, upoštevati tako obrazložitve navedenih sodb kot tudi določbe prava Unije, ki se uporabljajo (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170424">24. aprila 2017</DATE>, <NAME.CASE>HF/Parlament</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑584/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2017:282">EU:T:2017:282</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0079">79</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Člen 266 PDEU pa zadevni instituciji nalaga, da mora preprečiti, da bi kateri koli akt, ki bo nadomestil razveljavljeni akt, vseboval enake nepravilnosti, kot so bile ugotovljene v razveljavljenem aktu. Ta načela se uporabljajo še toliko bolj, če je zadevna ničnostna sodba postala pravnomočna (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101110">10. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>UUNT/Simões Dos Santos</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑260/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2010:461">EU:T:2010:461</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da tožeča stranka ohrani interes za to, da se izpodbijani sklep razglasi za ničen in da ta sklep preneha biti del pravnega reda, ker bo morala Komisija v primeru razglasitve njegove ničnosti, če bi za namene sprejetja ukrepov za izvršitev treh ničnostnih sodb, navedenih v točki 55 zgoraj, ki se zahtevajo v skladu s členom 266 PDEU, sprejela nov sklep o ponovni uvedbi formalnega postopka preiskave, zagotoviti, da ta novi sklep ne bo vseboval istih nepravilnosti kot vse prejšnje odločbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>Vsekakor je treba ob upoštevanju izjemne zapletenosti postopka, povezane z obstojem več upravnih in sodnih odločb v zvezi z istimi ukrepi pomoči, ugotoviti, da je tožeča stranka v položaju posebne pravne negotovosti, ki bi jo lahko razjasnila samo vsebinska obravnava te zadeve in morebitna razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, kar še povečuje pravni interes, ki ga ima proti temu sklepu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba pojasniti, da dokler Komisija meni, da ima še vedno možnost sprejeti nov končni sklep, tožeča stranka ne more niti začasno predvideti, kolikšen znesek pomoči ali, glede na okoliščine, obresti za obdobje nezakonitosti bi lahko morala vrniti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Namreč, ker Komisija meni, da so zneski, ki so bili zagotovljeni tožeči stranki, samodejno predmet postopka, ki se je začel leta 1999, leta 2007 ali leta 2011, bi se znesek morebitnih pomoči, ki se lahko povrnejo, če bi bile zadevne pomoči opredeljene kot nove pomoči in bi bila ugotovljena nezdružljivost z notranjim trgom, lahko znatno spremenil, ker v skladu s členom 17(2) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne <DATE ISO="20150713">13. julija 2015</DATE> o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="248" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 248, str. 9</REF.DOC.OJ>) prvi ukrep glede nezakonite pomoči, ki ga sprejme Komisija ali država članica na zahtevo Komisije, prekine zastaralni rok. Glede na okoliščine, če bi bilo treba morebitno pomoč šteti za združljivo z notranjim trgom, tako da bi lahko Komisija odredila samo vračilo obresti za obdobje nezakonitosti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE>, <NAME.CASE>CELF in ministre de la Culture et de la Communication</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑199/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:79">EU:C:2008:79</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), bi bilo trajanje obdobja nezakonitosti, na podlagi katerega bi morale biti izračunane te obresti, prav tako drugačno glede na izhodišče formalnega postopka preiskave Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da tožeča stranka ohrani pravni interes zoper izpodbijani sklep, in to tudi če sta bila odločba o ponovnem začetku postopka iz leta 2007 in končni sklep iz leta 2012 že razglašena za nična.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Posledično je treba ugotoviti, da je na eni strani tožba dopustna in da na drugi strani ni postala brezpredmetna. Ugovor nedopustnosti je treba zato zavrniti v celoti, tako kot vse trditve Komisije in intervenientk, s katerimi te predlagajo ugotovitev izgube pravnega interesa tožeče stranke.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Tožeča stranka v utemeljitev tožbe v bistvu navaja šest tožbenih razlogov. Prvih pet tožbenih razlogov se nanaša na očitne napake pri presoji Komisije. Šesti tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU ter načel sorazmernosti, pravne varnosti in prepovedi diskriminacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Spomniti je treba, da se tožbeni razlog v zvezi z neobstojem ali pomanjkljivostjo obrazložitve nanaša na bistveno kršitev postopka in kot tak zahteva presojo, ki je ločena od presoje nepravilnosti obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se preverja med preizkusom utemeljenosti tega sklepa (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980402">2. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Sytraval in Brink’s France</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑367/95 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:154">EU:C:1998:154</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051215">15. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Italija/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑66/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:768">EU:C:2005:768</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je torej treba preučiti šesti tožbeni razlog v delu, ki se nanaša predvsem na kršitev obveznosti obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, preden se, če je potrebno, preveri vsebinska zakonitost izpodbijanega sklepa, na katero se nanašajo drugi tožbeni razlogi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Člen 107(1) PDEU določa, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti za opredelitev državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe. Prvič, intervencija mora biti državna ali iz državnih sredstev. Drugič, intervencija mora biti taka, da lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Tretjič, pomeniti mora selektivno prednost za upravičenca. Četrtič, biti mora taka, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Hansestadt Lübeck</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑524/14 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:971">EU:C:2016:971</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Za začasno pravno opredelitev ukrepa kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>državne pomoči<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave je treba obveznost obrazložitve upoštevati v zvezi z vsemi pogoji, določenim v členu 107(1) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Obrazložitev, ki se zahteva v členu 296, drugi odstavek, PDEU in členu 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, mora biti namreč prilagojena naravi obravnavanega akta ter mora jasno in nedvoumno izražati razlogovanje institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in lahko pristojno sodišče izvede nadzor (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161221">21. decembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Club Hotel Loutraki in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑131/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:989">EU:C:2016:989</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Natančneje, glede obrazložitve odločbe Komisije o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU je treba spomniti, da se v skladu s členom 4(2) in (4) Uredbe 2015/1589 taka odločba lahko sprejme le, če Komisija po predhodni preučitvi ugotovi, da je ukrep nova državna pomoč in da obstajajo dvomi o njegovi združljivosti z notranjim trgom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da mora vsaka odločitev, ki jo Komisija sprejme po koncu faze predhodne preučitve, če naj obveznost obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU, ne izgubi svojega pomena, vsebovati predhodno oceno zadevnega državnega ukrepa, katere namen je ugotoviti, ali ima ukrep značaj državne pomoči, in – če se Komisija odloči uvesti formalni postopek preiskave – izpostaviti razloge, zaradi katerih ta dvomi o njegovi združljivosti s skupnim trgom (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>TV2/Danmark in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑309/04, T‑317/04, T‑329/04 in T‑336/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:457">EU:T:2008:457</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0138">138</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Taka odločitev, sprejeta po koncu faze predhodne preučitve, mora zainteresiranim strankam zlasti omogočiti učinkovito sodelovanje v formalnem postopku preiskave, v katerem bodo imele možnost uveljavljati svoje trditve. V ta namen jim mora omogočiti, da se seznanijo z obrazložitvijo, na podlagi katere je Komisija začasno sklenila, da bi zadevni ukrep lahko pomenil novo državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE>, <NAME.CASE>TV2/Danmark in drugi/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑309/04, T‑317/04, T‑329/04 in T‑336/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2008:457">EU:T:2008:457</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0139">139</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>V okviru analize šestega tožbenega razloga je treba še posebej preveriti, ali je Komisija v izpodbijanem sklepu zadostno pojasnila razloge, iz katerih je po predhodni preučitvi menila, da je zadevni ukrep začasno mogoče opredeliti kot državno pomoč, še preden je preverila, ali je ta pomoč nova in združljiva z notranjim trgom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Tožeča stranka v bistvu trdi, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve, ki jo ima v obravnavani zadevi. Prvič, v izpodbijanem sklepu naj ne bi izračunala razlike med zneskom prispevkov za socialno varnost, ki jih je Zvezna republika Nemčija dejansko plačala tožeči stranki (od katerega je treba odšteti znesek, ki ustreza zvišanju odobrenih poštnih tarif), in zneskom prispevkov za socialno varnost, ki so jih plačali njeni konkurenti, vključeni v splošni sistem socialnega zavarovanja. Drugič, Komisija naj ne bi podrobno predstavila razlogov, iz katerih je menila, da vprašanje, v kolikšni meri je tožeča stranka<?PAGE NO="11"?> plačala prispevke za socialno varnost, ni upoštevno za izračun zneska zatrjevane državne pomoči. Tretjič, ta institucija naj ne bi zadostno obrazložila svoje presoje obstoja domnevnega navzkrižnega subvencioniranja, uvedenega v obliki zvišanja odobrenih poštnih tarif, da bi se upoštevali prispevki za socialno varnost, ki jih je plačala tožeča stranka. Četrtič, Komisija naj ne bi pojasnila, zakaj se je treba v okviru take analize opreti samo na preučitev združljivosti stroškov z notranjim trgom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Komisija in intervenientki izpodbijajo trditve tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Na prvem mestu, spomniti je treba, da izpodbijani sklep ni prva odločba o začetku formalnega postopka preiskave, ki jo je Komisija sprejela v zvezi s spornim ukrepom. Pomoč, odobrena v obliki prispevkov v pokojninski sklad tožeče stranke, je bila namreč že predmet odločbe o začetku postopka iz leta 1999, odločbe o začetku postopka iz leta 2007 ter končne odločbe iz leta 2002 in končnega sklepa iz leta 2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Splošno sodišče pa je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150918">18. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Deutsche Post/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑421/07 RENV</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:654">EU:T:2015:654</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razglasilo ničnost odločbe o začetku postopka iz leta 2007, v okviru katere je bilo – kot je Komisija navedla v točki 5 izpodbijanega sklepa – vprašanje, ali subvencije za pokojnine tožeči stranki zagotavljajo prednost ali ne, predmet <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>površne preučitve<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> in ga je treba še <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>temeljiteje preuči[ti]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Glede na ta posebni postopkovni okvir je treba ugotoviti, da je za Komisijo ob sprejetju izpodbijanega sklepa veljala posebna obveznost obrazložitve v smislu člena 296, drugi odstavek, PDEU, saj se je že v okviru formalnega postopka preiskave, ki se je prvotno začel leta 1999 in je bil nato ponovno uveden leta 2007, lahko vprašala, ali državni prispevki v pokojninski sklad tožeče stranke pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Ker je Komisija izpodbijani sklep opredelila kot sklep o razširitvi postopka, ponovno uvedenega leta 2007, ni mogoče šteti – ne da bi bila kršena obveznost obrazložitve iz člena 296, drugi odstavek, PDEU – da ni mogla vsaj začasno ugotoviti, ali je eno od meril iz člena 107(1) PDEU izpolnjeno, in le izraziti svoj dvom, ne da bi navedla zadostne razloge v zvezi s tem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Iz točk od 64 do 67 izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Komisija v delu o presoji obstoja državne pomoči z vidika člena 107(1) PDEU in zlasti obstoja izključne gospodarske prednosti le navedla težave, ki bi jih imela, če bi morala opredeliti gospodarske subjekte, katerih pravni in dejanski položaj bi se lahko štel za primerljiv s položajem tožeče stranke. Med drugim je navedla, da je tožeča stranka, ker je imela izključno pravico na področju univerzalnih poštnih storitev in je prejela številne transferje in državna poroštva v okviru preoblikovanja zvezne pošte, v posebnem in popolnoma novem položaju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh elementov je Komisija ugotovila, da obstoja izključne gospodarske prednosti ni mogoče dokazati s primerjavo stroškov, ki jih ima tožeča stranka, in stroškov njenih konkurentov. Nasprotno, pojasnila je, da bi bila primerjava s konkurenti tožeče stranke primerna v okviru preučitve združljivosti pomoči, zlasti v fazi temeljitejše analize vpliva na konkurenco.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Komisija je tako v nadaljevanju izpodbijanega sklepa pri preučitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom menila, da je na podlagi referenčne stopnje mogoče primerjati prispevke za socialno varnost, ki jih je plačala tožeča stranka, in prispevke, ki so jih plačali njeni zasebni konkurenti. Vendar ni ponudila nobenega razlogovanja za pojasnitev, kako ugotovitve, do katerih je prišla v okviru preučitve združljivosti sporne pomoči, podpirajo ugotovitve, do katerih je prišla pri presoji obstoja selektivne gospodarske prednosti in <HT TYPE="ITALIC">a fortiori</HT> državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, oziroma jim ne nasprotujejo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Glede na vse te preudarke je treba ugotoviti, da je tožeča stranka s tem, ko je izpostavila, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenega izračuna, ki bi omogočal primerjavo njenih stroškov in stroškov njenih konkurentov v fazi opredelitve spornega ukrepa kot državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU, čeprav je bila taka primerjava opravljena za presojo združljivosti zadevne pomoči z notranjim trgom, pravilno dokazala obstoj kršitve obveznosti obrazložitve iz člena 296 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da je Splošno sodišče v točki 148 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ki se je nanašala na razglasitev ničnosti končnega sklepa iz leta 2012, ki ga je Komisija sprejela po koncu formalnega postopka preiskave, ki ga je ponovno uvedla leta 2007 in razširila z izpodbijanim sklepom, spomnilo na sodno prakso, v skladu s katero mora Komisija že v fazi uporabe člena 107(1) PDEU – torej fazi dokazovanja obstoja prednosti – dokazati, da delna oprostitev obveznosti prispevanja v pokojninski sklad pomeni gospodarsko prednost za nekdanji uveljavljeni gospodarski subjekt pred njegovimi konkurenti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v točkah 150 in 151 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v bistvu menilo, da čeprav je Komisija v končnem sklepu iz leta 2012 poskušala dokazati obstoj selektivne gospodarske prednosti, je to preučila šele v fazi preučitve združljivosti pomoči z notranjim trgom. Tako je sprejelo trditev Zvezne republike Nemčije, da je Komisija napačno uporabila pravo, ker je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>šele pri presoji združljivosti zadevnega ukrepa z notranjim trgom opravila začetno primerjavo s stroški, ki jih mora podjetje <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>običajno<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> plačati za zasebne uslužbence v skladu z nemško socialno zakonodajo<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>Poleg tega je Splošno sodišče v točkah od 152 do 154 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Nemčija/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑143/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2016:406">EU:T:2016:406</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), spomnilo, da mora Komisija dokazati obstoj selektivne gospodarske prednosti za upravičenca do pomoči, ko preučuje, ali ukrep spada na področje uporabe člena 107(1) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Ker pa mora biti ukrep začasno opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>pomoč<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> v smislu člena 107(1) PDEU v skladu s členom 108(2) PDEU v povezavi s členom 4(2) in (4) Uredbe 2015/1589 že ob predhodni preučitvi tega ukrepa in sprejetju odločbe o začetku formalnega postopka preiskave, je treba v obravnavani zadevi ugotoviti, da je obveznost obrazložitve v zvezi z obstojem selektivne gospodarske prednosti za tožečo stranki na podlagi člena 107(1) PDEU za Komisijo veljala že ob koncu faze predhodne preučitve, in ne šele v zvezi s sklepom, sprejetim po koncu formalnega postopka preiskave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je Komisija, ker ni dovolj jasno in nedvoumno obrazložila obstoja prednosti v skladu z zahtevami iz člena 107(1) PDEU, čeprav je že opravila presojo združljivosti sporne pomoči z notranjim trgom, tožečo stranko postavila v položaj pravne negotovosti po koncu faze predhodne preučitve in v fazi sprejetja izpodbijanega sklepa. Ta opustitev Komisije poleg tega sodišču Unije ne omogoča, da bi opravilo nadzor v zvezi z začasno opredelitvijo spornega ukrepa kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>pomoč<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> v smislu člena 107(1) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Zato je treba šesti tožbeni razlog sprejeti v delu, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Ker je analiza tega tožbenega razloga, ker se opira na kršitev obveznosti obrazložitve, pokazala, da izpodbijani sklep vsebuje napake v zvezi z elementi, ki so bistveni v splošni sistematiki izpodbijanega sklepa, je treba ta sklep razglasiti za ničen zaradi bistvenih kršitev postopka, ne da bi bilo treba preučiti utemeljenost drugih trditev, predstavljenih v okviru tega in drugih tožbenih razlogov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi Komisija s svojimi predlogi ni uspela, in ker je tožeča stranka priglasila stroške, je treba Komisiji naložiti, da nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Družbi UPS in United Parcel Service Deutschland nosita na podlagi člena 138(3) Poslovnika vsaka svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO><P>Iz teh razlogov je</P><P>SPLOŠNO SODIŠČE (prvi razširjeni senat)</P><P>razsodilo:</P></INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Ugovor nedopustnosti se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Sklep Evropske komisije C(2011) 3081 final z dne <DATE ISO="20110510">10. maja 2011</DATE> o razširitvi formalnega postopka preiskave iz člena 108(2) PDEU v zvezi s pomočjo C 36/07 (ex NN 25/07), ki jo je Zvezna republika Nemčija odobrila v korist družbe Deutsche Post, se razglasi za ničen.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila družba Deutsche Post AG.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Družbi UPS Europe SPRL/BVBA in United Parcel Service Deutschland Sàrl &amp; Co. OHG nosita vsaka svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Pelikánová</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Valančius</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Nihoul</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Svenningsen</P></SIGNATORY><SIGNATORY><P>Öberg</P></SIGNATORY><P>Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, <DATE ISO="20190410">10. aprila 2019</DATE>.</P><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>