|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/1026 |
24.1.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/1026)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Rheinburgen-Landwein“
PGI-DE-A1298-AM01
Datum obvestila: 27. oktober 2023
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Opis spremembe
(a) Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti
Dovoljen je izraz za vsebnost sladkorja „polsladko“.
Najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu pri vinu „Rheinburgen-Landwein“ sta bila prestavljena v to točko. Vsebina ni spremenjena. Za pojasnitev je bila vstavljena naslednja poved o kletarskih evidencah: „Evidentirati je treba vsebnost sladkorja v moštu v vrelni posodi.“
Navedeni so tudi organoleptični opisi različnih proizvodov.
(b) Razmejitev območja
Spremenjena je bila razmejitev območja ZGO „Rheinburgen-Landwein“.
Navedene so posamezne občine, vključno s katastrskimi občinami.
Natančna razmejitev je razvidna iz zemljevidov, ki prikazujejo vinogradniške površine v navedenih občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so dostopni na povezavi: www.ble.de/eu-qualitätskennzeichen-wein.
Območje, na katerem se lahko proizvaja „Landwein“ (deželno vino), je bilo spremenjeno. Vino „Rheinburgen-Landwein“ je bilo do zdaj mogoče pridelovati le na vinorodnem območju Mittelrhein (srednja dolina Rena). Pravila o tem so bila usklajena s pravnimi zahtevami in zdaj omogočajo, da se vino „Rheinburgen-Landwein“ prideluje tudi na drugem območju iste zvezne dežele ali v sosednji zvezni deželi:
„ ‚Landwein‘ (deželno vino) se lahko vinificira zunaj svojega območja proizvodnje, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.“
(c) Sorte vinske trte
Do zdaj so bile v točki 7 (ki bo postala točka 8) specifikacije proizvoda navedene naslednje sorte vinske trte:
„V zvezni deželi Porenje - Pfalška
Bela vina
Auxerrois, bacchus, chardonnay, ehrenbreitsteiner, ehrenfelser, faberrebe, findling, früher malingre, gelber muskateller, grauer burgunder, grüner silvaner, grüner veltliner, helios, huxelrebe, johanniter, kerner müller-thurgau, muskat ottonel, nobling, optima, ortega, osteiner, phoenix, reichensteiner, roter traminer, sauvignon blanc, scheurebe, schönburger, weißer riesling, würzer.
Rdeča vina in vina rosé
Blauer frühburgunder, blauer portugieser, blauer spätburgunder, cabernet dorsa, cabernet sauvignon, dakapo, deckrot, dornfelder, dunkelfelder, regent, rotberger, saint-laurent.
V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija
Bela vina
Auxerrois, bacchus, ehrenfelser, faberrebe, freisamer, früher malingre, gelber muskateller, grüner silvaner, grüner veltliner, huxelrebe, kanzler, kerner, morio muskat, müller-thurgau, muskat ottonel, optima, ortega, perle, phoenix, reichensteiner, rieslaner, roter traminer, ruländer, scheurebe, siegerrebe, solaris, weißer burgunder, weißer elbling, weißer gutedel, weißer riesling, würzer.
Rdeča vina in vina rosé
Blauer frühburgunder, blauer limberger, blauer portugieser, blauer spätburgunder, domina, dornfelder, dunkelfelder, früher roter malvasier, gewürztraminer, helfensteiner, heroldrebe, regent, rotberger, roter elbling, roter gutedel, saint-laurent.“
SPREMEMBE
Trsna izbora za zvezni deželi Porenje - Pfalška in Severno Porenje - Vestfalija bosta združena v en sam seznam.
Bela sorta vinske trte früher roter malvasier, ki je bila nepravilno navedena med rdečimi sortami, bo odslej navedena pri belih sortah.
V prihodnje se bosta naslova glasila Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte, ne več Bela vina in Rdeča vina in vina rosé.
Dodane so bile naslednje sorte:
bele sorte vinske trte:
„blütenmuskateller, cabernet blanc, donauriesling, felicia, gm 643-10, gm 643-17, goldmuskateller, goldriesling, hibernal, muscaris, petite arvine, roter elbling, roter riesling, sauvignac, sauvignon gris, savagnin blanc, we S 523“;
rdeče sorte vinske trte:
„accent, baron, cabernet cortis, cabernet cubin, cabernet franc, cabernet mitos, divico, merlot, müllerebe, syrah“.
(d) Druge zahteve, ki jih je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Naslednja določba iz obstoječe zakonodaje je delno ohranjena: 100 % grozdja, uporabljenega za proizvodnjo, mora izvirati z območja, po katerem je „Landwein“ (deželno vino) dobilo ime, vsebnost ostanka sladkorja pa ne sme presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za izraz „polsuho“. Ta pravila so zdaj navedena kot zahteva organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito), in ne več kot zahteva iz nacionalne zakonodaje. 100-odstotni delež je zdaj v specifikaciji proizvoda izrecno naveden tako za kraje na razmejenem območju kot za trsni izbor.
Naslednje besedilo: „ ‚Rheinburgen-Landwein‘ se lahko prideluje samo iz grozdja dovoljenih sort vinske trte, ki izvira iz vinogradov na vinorodnem območju.“
je zdaj nadomeščeno z naslednjim: „100 % grozdja, ki se uporablja za proizvodnjo vina ‚Rheinburgen-Landwein‘, mora izvirati iz občin ali katastrskih občin iz točke 4 in iz dovoljenih sort vinske trte iz točke 8.“
Za najvišjo vrednost ostanka sladkorja se zdaj uporabljajo zakonsko predpisane vrednosti za „polsladko“ in ne za „polsuho“.
(e) Nadzorni organi
V točki 11 specifikacije proizvoda je bila spremenjena številka faksa nadzornih organov. Poleg tega so bile naloge nadzornih organov popravljene, saj je bila odgovornost za nova dovoljenja za zasaditev prenesena s kmetijske zbornice zvezne dežele Porenje - Pfalška na zvezni urad za kmetijstvo in prehrano.
(f) Drugo
Redakcijske spremembe v skladu z zahtevami EU. Te spremembe vključujejo vse spremembe, ki odražajo veljavno zakonodajo. V ta namen je bil vključen sklic na veljavno zakonodajo ali črtan zadevni del.
2. Utemeljitev spremembe
(a) Opis vin/proizvodov vinske trte ter analitske in/ali organoleptične lastnosti
Črtane so bile zakonsko predpisane omejitve skupne vsebnosti sladkorja, kar pomeni, da je zdaj mogoče tudi polsladko in sladko vino z izrazom „Landwein“ (deželno vino). Izraz za vsebnost sladkorja za ZGO „Rheinburgen-Landwein“ je bil razširjen le na „polsladko“, saj je treba še naprej razlikovati med proizvodi z ZOP in proizvodi z ZGO.
Da bi bila specifikacija proizvoda jasnejša, sta v tej točki navedena najmanjši delež naravnega alkohola in najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu. Črtanje pretvorbene tabele pomeni, da ni več pravne podlage za navedbo najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu. Ker pa proizvajalci v praksi uporabljajo Oechslovo lestvico (lestvica vsebnosti sladkorja v moštu), bo ta še naprej navedena v specifikaciji proizvoda. Navedba najmanjšega deleža naravnega alkohola in navedba najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu bosta zato združeni z besedo „in“. To jasno kaže, da morajo proizvajalci upoštevati tako vrednost najmanjšega deleža naravnega alkohola kot tudi vrednost najnižje vsebnosti naravnega sladkorja v moštu, če želijo tržiti „Rheinburgen-Landwein“. Da bi se izognili nesporazumom v kletarskih evidencah, se je združenje za zaščito odločilo vključiti pojasnilo, da mora biti v evidencah vinske kleti zabeležena le najnižja vsebnost naravnega sladkorja v moštu.
Organoleptični opisi zdaj natančneje razločujejo lastnosti, da se lahko bolje opredelijo različni proizvodi.
(b) Razmejitev območja
Ta sprememba razmejitve območja ni samovoljna, temveč je potrebna, da se preprečijo znatne pomanjkljivosti za vinogradništvo in kmetijstvo, širšo javnost in naravno okolje ter obdelano pokrajino regije Mittelrhein (srednja dolina Rena), ki se je sčasoma razvijala.
Razlogi za razmejitev območja so podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju.
|
— |
Sklenjene vinogradniške površine so potrebne za zagotavljanje kakovosti, zlasti pri ukrepih za varstvo rastlin. |
V vinogradništvu so potrebni ukrepi za varstvo rastlin, ki niso vedno združljivi z zahtevami za druge kmetijske rastline. Postavitev vinogradov ob zemljiščih za druge namene (npr. travinje, zemljišča za poljedelstvo, pridelavo sadja ali zelenjave) pogosto povzroča težave, ki bi jih bilo treba čim bolj preprečiti.
Manj ko je stičnih točk med zemljišči, ki se uporabljajo za vinogradništvo, in zemljišči za druge namene (zemljišča za poljedelstvo, sadjarstvo, travinje itd.), manj je s tem povezanih negativnih učinkov na pridelavo in kakovost vina.
To je posledica posebnih obdelovalnih zahtev v vinogradništvu, zlasti za varstvo rastlin. Fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo, se včasih precej razlikujejo, zlasti glede vrste uporabe, dovoljenja za posamezno kmetijsko rastlino ali karence. Poleg tega se na številnih tradicionalnih vinogradniških pobočjih regije Mittelrhein varstvo rastlin izvaja s škropljenjem s helikopterjem, pri katerem je iz tehničnih in fizičnih razlogov večje tveganje za zanašanje škropiva. Geometrični sistem škropljenja v obliki dolgih, ravnih sledi vzdolž pobočja je ugoden za učinkovito škropljenje s helikopterjem. Za to je potrebno neprekinjeno vinogradniško območje. Kmetje in vinogradniki morajo preprečiti širjenje fitofarmacevtskih sredstev na druge pridelke in neciljna območja, tudi tako da upoštevajo zahteve glede razdalje.
Tudi če so fitofarmacevtska sredstva pravilno uporabljena, jih lahko zanese na sosednje parcele z drugačno rabo, kar lahko povzroči neželeno poškodovanje vegetacije na neciljnih območjih ali zmanjša kakovost ali tržljivost proizvodov zaradi prisotnosti nekaterih ostankov. Ta sredstva so lahko včasih prepovedana za tam gojene kmetijske rastline, posledično pa se z raziskavami za ugotavljanje ostankov na podlagi natančne analize in nizkih mejnih vrednosti ostankov ugotovi, da proizvod ni primeren za prodajo na trgu. V praksi se taki primeri pogosto pojavljajo. Čeprav lahko onesnaževalec odgovarja za tako škodo, lahko vinogradnik take težave prepreči z ohranjanjem sklenjenih vinogradniških površin, da se zmanjšajo obrobna območja.
|
— |
Zaščita splošne javnosti in naravnega okolja z upravljanjem kmetijskih strmih pobočij |
Danes imajo strma pobočja ključno vlogo pri preprečevanju erozije tal in odtekanja. Terasasto vinogradništvo in vinogradniški zidovi preprečujejo, da bi površinske vode odtekale navzdol. Vinska trta in travna ruša stabilizirata tla in se vzdržujeta s stalnimi vzdrževalnimi deli. Ustrezno upravljanje tal omogoča dobro strukturo tal in dobro pronicanje vode v tla. Erozija tal je torej čim manjša, moč vode se ob močnem dežju ublaži, prepreči pa se tudi odtekanje hranil (predvsem fosfatov) v površinsko vodo. Brez aktivnega upravljanja bi se terasasti tereni in zidovi zrušili. Tla bi se zarasla z grmičevjem ter bi izgubila rodovitnost in strukturo. Posledice tega bi bili erozija, odtekanje tal in hranil ter zemeljski plazovi ob močnem dežju, kar bi ogrozilo prebivalce in promet ter povzročilo škodo.
|
— |
Združeni vinogradi omogočajo učinkovite metode upravljanja in zaščite na področju vinogradništva. |
|
— |
Strategije za varstvo rastlin z majhnim vplivom s kvalitativnimi, okoljskimi in gospodarskimi koristmi so pomembne za trajnostno proizvodnjo visokokakovostnih vin: |
na primer uporaba feromonov za boj proti grozdnim sukačem. Ta zaščitni ukrep deluje samo, če so razpršilniki feromona, ki zmedejo škodljive organizme in omejijo njihovo razmnoževanje, čim bolj razširjeni. Pri tem je bistveno ceneje, če se izognemo praksi dvojnega nameščanja razpršilnikov na robovih (meje z drugimi pridelki, rabami ali vegetacijo), kar je potrebno iz tehničnih razlogov. Sklenjene vinogradniške površine pomagajo močno znižati stroške, povezane z razpršilniki feromonov. Poleg tega je zvezna dežela Porenje - Pfalška uvedla razvojni program „EULLE“ (okoljski ukrepi, razvoj podeželja, kmetijstvo in hrana), ki vključuje podporo biotehničnim praksam za varstvo rastlin na področju vinogradništva, ta pa se lahko pridobi za neprekinjene vinogradniške površine v velikosti vsaj 2 ha. Če pa parcele zaradi preusmeritve posameznih vinogradov v orna zemljišča pokrivajo manj kot 2 ha, preostali vinogradi ne izpolnjujejo več pogojev za podporo RAK. Upravljavci preostalih vinogradov tako utrpijo finančne izgube. Brez te finančne podpore biotehnično varstvo rastlin trenutno ni gospodarsko vzdržno. Posledica tega je povečanje uporabe insekticidov, kar negativno vpliva na naravno okolje.
|
— |
Sklenjene vinogradniške površine so potrebne tudi s tehničnega in gospodarskega vidika, da se zrelo grozdje zaščiti pred škodo, ki jo povzročajo ptice, saj je to edini način za zagotovitev učinkovite zaščite. Nasprotno pa razpršeni vinogradi povzročajo višje stroške, kar vključuje celo izpostavljenost ljudi večji zvočni obremenitvi. |
|
— |
Sklenjene vinogradniške površine prav tako pomagajo preprečiti škodo, ki jo povzroča divjad. |
Zmanjšanje prevelike populacije divjih prašičev je pomembno vprašanje z vidika vinogradništva. Med razlogi, zakaj je tako zmanjšanje potrebno, je to, da se škoda, ki jo na vinogradih povzroča divjad, v zvezni deželi Porenje - Pfalška ne povrne samodejno. Prav tako se zmanjša tveganje za izbruh afriške prašičje kuge, ki jo je treba obvezno prijaviti in ki predstavlja veliko tveganje za živinorejo v Nemčiji. Obvladovanje divjih prašičev na sklenjenih vinogradniških površinah je lažje in cenejše kot na območjih za mešano pridelavo (npr. grozdja, poljščin in sadja), ki pogosto zagotavljajo več pribežališč za divje prašiče.
|
— |
V suhih poletjih postaja kapljično namakanje vse pomembnejše, zlasti v mladih vinogradih. Za rast vinske trte je bistvenega pomena. Sklenjene vinogradniške površine so prednost pri gradnji in upravljanju potrebne infrastrukture (vodnjaki, cevi itd.). V takih vinogradih sta skupna oskrba z vodo ter skupna uporaba prometnih in distribucijskih vodov učinkovitejši in cenejši. |
|
— |
Zahteve pri vinogradniškem gospodarjenju so drugačne kot na primer v poljedelstvu. Če se ta območja ne bi več uporabljala za vinogradništvo, obstaja tveganje, da bi tla, zlasti na strmih pobočjih, preraslo grmičevje, saj niso primerna za poljedelstvo ali travinje. Na teh neobdelanih površinah bi lahko začele spontano rasti gostiteljske rastline (npr. robide) za neželene škodljive organizme, kot je plodova vinska mušica, kar bi ogrozilo zdravje in kakovost grozdja v sosednjih vinogradih. |
|
— |
ZGO „Rheinburgen-Landwein“ in njen sloves zaznamujeta obdelana pokrajina, ki se je sčasoma razvijala, in naravna krajina, ki vključuje tradicionalne vinograde. |
|
— |
Vinogradništvo v tradicionalnih vinogradih, ki oblikujejo pokrajino, opredeljuje značaj vinske regije za domačine, člane vinskega sektorja regije, strokovnjake in potrošnike. To je razvidno tudi iz tega, da se pri oglaševanju vina pri predstavitvi vinske regije redno uporabljajo fotografije, posnete v tradicionalnih vinogradih. |
|
— |
Raba vinogradov za tradicionalno poljedelstvo bi spremenila značilno naravno krajino in vplivala na obdelano pokrajino, ki se je razvila in ki je uvrščena celo na Unescov seznam svetovne dediščine. V Unescovi izjavi o izjemni univerzalni vrednosti območja ter zahtevah glede varstva in upravljanja je navedeno: „Namen ukrepov, sprejetih na zemljišču [zgornje srednje doline Rena], je predvsem [...] ohraniti tradicijo vinogradništva na strmih pobočjih doline, zavarovati habitate za redke živalske in rastlinske vrste ter na splošno zagotoviti nespremenjeno stanje okolja.“ |
|
— |
Vino ima v povezavi s tradicionalno vinogradniško regijo in tradicionalnimi vinogradi pomembno vlogo tudi na področju turizma. Po zaslugi krajine in raznih turističnih izkušenj, ki jih ponujajo vinogradniška območja (npr. vinske poti v regiji Mittelrhein, pohodniška pot Rheinsteig in Renska grajska pot), je tradicionalna vinogradniška regija gospodarski vir za številna podjetja, ki delujejo v turističnem sektorju, kot so restavracije in hoteli. Če v specifikaciji proizvoda ne bi razmejili območja, bi lahko vinograde zasadili na zemljišča, ki se trenutno uporabljajo kot pašniki ali orna zemljišča. Kot je bilo že navedeno, bi lahko zaraščanje ogrozilo številne tradicionalne vinograde, saj zaradi svoje majhnosti, značilnosti in pogosto slabe dostopnosti niso primerni za druge namene kot za vinogradništvo. Poleg navedenih posledic za okolje bi imelo razraščanje grmičevja tudi gospodarske posledice, saj take pokrajine niso vizualno privlačne za turiste. |
|
— |
Skratka, ZGO „Rheinburgen-Landwein“ z neprekinjenimi vinogradniškimi površinami, ki oblikujejo pokrajino, vzbuja pozitiven odziv javnosti, trgovcev na drobno, potrošnikov in turistov. Nakup in pitje vin iz regije Mittelrhein pri potrošnikih prikličeta podobe tradicionalnih vinogradov, ki so zaradi morebitnih počitniških izkušenj še močnejše. Zaradi tega je ZGO „Rheinburgen-Landwein“ izjemna in edinstvena. |
Iz teh razlogov je razvidno, da ima gojenje vinogradov na združenem in po možnosti sklenjenem območju številne različne prednosti za lastnike in upravljavce vinogradov, pa tudi za okolje in splošno javnost. Zaradi številnih zgoraj opisanih slabosti se torej ne bi smel povečati zdaj majhen delež vinogradov, ki so razpršeni prek več območij.
Območje, na katerem se lahko prideluje vino „Rheinburgen-Landwein“, zato v specifikaciji proizvoda ne bo opredeljeno ožje, kot je dovoljeno z zakonodajo.
To pravilo se uporablja za zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in Porenje - Pfalška.
(c) Sorte vinske trte
Prejšnji seznam sort vinske trte je bil nepopoln. Razširjen je bil tako, da vključuje sorte, uvrščene v katalog, ki se gojijo na območju pridelave, saj so se te sorte že izkazale. Vina, pridelana iz teh sort, izpolnjujejo zahteve iz specifikacije proizvoda.
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte in ne več pod naslovoma Bela vina in Rdeča vina in vina rosé, saj seznam sort vinske trte v specifikaciji proizvoda določa, ali se sorte lahko gojijo ali ne, in ne končni proizvod.
(d) Druge zahteve, ki jih je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Spremenjena nacionalna zakonodaja ne vključuje pravila 100 %. Zato je navedeno kot zahteva, ki jo je določila organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO (združenje za zaščito). Spremembe besedila (npr. izrecna navedba 100-odstotnega deleža) so namenjene pojasnitvi vsebine prvotne določbe.
Pravilo 100 % ni bilo vsebinsko spremenjeno. Kar zadeva pravila o ostanku sladkorja, je bila najvišja vrednost zvišana na „polsladko“ iz razlogov iz točke 5.3(a) tega zahtevka.
(e) Nadzorni organi
Spremenjen je bil naslov kmetijske zbornice zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Spremenjena je bila številka faksa kmetijske zbornice zvezne dežele Porenje - Pfalška.
Popravek pri novih dovoljenjih upošteva veljavne predpise.
(f) Drugo
Za uskladitev z zahtevami EU so bile izvedene redakcijske spremembe.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime proizvoda
Rheinburgen-Landwein
2. Vrsta geografske označbe
ZGO – zaščitena geografska označba
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
4. Opis vin
1. Belo vino
KRATEK OPIS
Glede na samostojno ali v zvrsti uporabljene sorte imajo bela vina običajno sveže, sadne note lokalnega pečkatega in koščičastega sadja ter pridih agrumov. Prisotne so lahko tudi zelene, travnate in zeliščne note s cvetličnim in začimbnim pridihom, arome eksotičnega ali celo tropskega sadja, arome medu, suhega sadja in praženega, odvisno od sorte vinske trte in staranja vina. Barvni spekter običajno sega od bledo rumene z zelenimi odtenki do zlato rumene. Bela vina, pridelana z maceriranjem, so lahko tudi oranžne barve z rdečkastimi in zlatimi do rjavkastimi odtenki. Pri belih vinih se lahko razvije tudi rahla naravna motnost, ki je včasih jasno vidna (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov). Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena. Cvetica lahko vsebuje manj izrazite značilne lastnosti sort in ima manj izrazit sadni značaj. Vina so na splošno lahkega do srednjega telesa s kislinami in sladkorji, ki ustrezajo slogu. Glede na slog vina obstajajo tudi tanična vina in vina z blago vsebnostjo kislin. Obstajajo lahko tudi namerne oksidativne, fenolne ali reduktivne note rahle do zmerne intenzivnosti.
Delež naravnega alkohola z obogatitvijo ne sme presegati 11,5-odstotnega volumenskega deleža skupnega alkohola.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
2. Rdeče vino
KRATEK OPIS
Glede na samostojno ali v zvrsti uporabljene sorte imajo vina cvetico, v kateri prevladujejo sadne note lokalnega koščičastega sadja in jagodičja, pa tudi vkuhanega in suhega sadja. Prisotne so lahko tudi zelene, začimbne, zemeljske in čokoladne note. Odvisno od tega, kako se ta vina starajo, imajo lahko rdeča vina subtilno do izrazito fenolno strukturo in arome po praženem. Barvni spekter sega od blede do srednje intenzivno rdeče do temno vijolične z občasnimi intenzivnimi rjavimi odtenki. Pri vinih je lahko prisotna tudi rahla do znatna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki se včasih kaže kot usedlina na dnu. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena. Vina so običajno lahkega do polnega telesa, na splošno z blago do izrazito vsebnostjo kislin. Taninski spekter sega od komaj zaznavnih do močno prevladujočih taninov, ki lahko izražajo tudi zelene note.
Delež naravnega alkohola z obogatitvijo ne sme presegati 12-odstotnega volumenskega deleža skupnega alkohola.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
3. Vino rosé in belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
KRATEK OPIS
Te vrste vina so pridelane iz svetle obdelave rdečih sort vinske trte. Vina rosé so običajno različnih barv, od bledo rožnate do rožnate in svetlo rdeče z včasih rjavkastimi odtenki, medtem ko imajo bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) barvo belega vina. Na splošno prevladujejo sveže sadne note jagodičja in agrumov, čeprav so lahko prisotne tudi začimbne ter lesne in dimne arome. Vina rosé imajo običajno blage do živahne kisline, nežne tanine, majhen delež alkohola in komaj zaznaven ostanek sladkorja. Razvijejo se lahko bolj raznolike arome in barve ter opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Delež naravnega alkohola z obogatitvijo ne sme presegati 11,5-odstotnega volumenskega deleža skupnega alkohola.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
4. Rdečkasto vino (rotling)
KRATEK OPIS
Rdečkasta vina (rotling) imajo, odvisno od izbrane sorte vinske trte, večinoma bledo do močno svetlo rdečo barvo. Na splošno razvijejo sadne, včasih nežno začimbne arome, zlasti z notami jagodičja, pečkatega sadja in agrumov. Odvisno od uporabljene sorte se lahko njihov sadni značaj razlikuje po intenzivnosti in vonju. Običajno imajo nežen do bogat okus in večinoma svežo strukturo kislin. Razvijejo se lahko bolj raznolike arome in barve ter opazna naravna motnost (npr. zaradi vinskih kvasovk, grozdnih droži ali usedlin taninov in kristalov), ki je bodisi stalna bodisi se pokaže ob pretresanju. Vendar motnost, ustvarjena umetno z dodajanjem pomožnih tehnoloških sredstev ali nastala zaradi pomanjkljivosti v vinu, ni dovoljena.
Delež naravnega alkohola z obogatitvijo ne sme presegati 11,5-odstotnega volumenskega deleža skupnega alkohola.
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporabljajo veljavni predpisi.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
|
1. |
Posebni enološki postopek Uporabljajo se veljavni predpisi. |
|
2. |
Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin Uporabljajo se veljavni predpisi. |
|
3. |
Pridelovalne prakse Uporabljajo se veljavni predpisi. |
5.2. Največji donosi
|
1. |
Vsi proizvodi 105 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
V zvezni deželi Porenje - Pfalška
Proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Rheinburgen-Landwein“ morajo izvirati iz vinogradov, ki pripadajo naslednjim občinam in občinskim delom: Bacharach (Bacharach (3503), Steeg (3502)), Bad Ems (0950), Bad Hönningen (0326), Boppard (Boppard (1820), Hirzenach (1824)), Bornich (0905), Braubach (0934), Breitscheid (Landkreis Mainz-Bingen) (0261), Brey (1388), Damscheid (1845), Dattenberg (0315), Dausenau (0947), Dörscheid (0904), Fachbach (0951), Filsen (0932), Hammerstein (Niederhammerstein (0328), Oberhammerstein (0329)), Kamp-Bornhofen (0931), Kasbach-Ohlenberg (Niederkasbach (0307)), Kaub (0902), Kestert (0918), Koblenz (Ehrenbreitstein (1416), Koblenz (1401), Niederberg (1413)), Lahnstein (Oberlahnstein (0961)), Langscheid (1207, 1843), Leubsdorf (0316), Leutesdorf (0330), Linz am Rhein (0310), Manubach (3504), Nassau (0837), Niederburg (1840), Niederheimbach (3507), Nochern (0914), Oberdiebach (3505), Oberheimbach (3506), Obernhof (0832), Oberwesel (Dellhofen (1842), Oberwesel (1841)), Osterspai (0933), Patersberg (0909), Perscheid (1844), Rheinbreitbach (0291), Rheinbrohl (0327), Rhens (1387), Sankt Goar (St. Goar (1837), Werlau (1836)), Sankt Goarshausen (Ehrenthal (0908), St. Goarshausen (0906), Wellmich (0907)), Spay (Oberspay (1390)), Trechtingshausen (3508), Unkel (Heister (0294), Scheuren (0292), Unkel (0293)), Urbar (1355, 1839), Vallendar (1352), Weinähr (0833).
V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija
Proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Rheinburgen-Landwein“ morajo izvirati iz vinogradov: v mestu Königswinter znotraj katastrskih občin Oberdollendorf, Niederdollendorf in Königswinter; v mestu Bad Honnef v katastrski občini Honnef (Rhöndorf) in v mestu Bonn v katastrski občini Kessenich.
Natančna razmejitev je razvidna iz zemljevidov, ki prikazujejo vinograde v teh občinah, razmejenih s parcelami. Zemljevidi so dostopni na povezavi: www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.
„Landwein“ (deželno vino) se lahko vinificira zunaj svojega območja proizvodnje, na katerem je bilo grozdje potrgano in ki je navedeno na etiketi, pod pogojem, da vinificiranje poteka v isti ali sosednji zvezni deželi.
7. Sorte vinske trte
|
|
Accent |
|
|
Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois |
|
|
Bacchus |
|
|
Baron |
|
|
Blauer frühburgunder – pinot noir précoce, pinot madeleine, madeleine noir, frühburgunder, pinot madelaine |
|
|
Blauer limberger – lemberger, blaufränkisch, limberger |
|
|
Blauer portugieser |
|
|
Blauer spätburgunder |
|
|
Blütenmuskateller |
|
|
Cabernet blanc |
|
|
Cabernet cortis |
|
|
Cabernet cubin |
|
|
Cabernet dorsa |
|
|
Cabernet franc |
|
|
Cabernet mitos |
|
|
Cabernet sauvignon |
|
|
Chardonnay |
|
|
Dakapo |
|
|
Deckrot |
|
|
Divico |
|
|
Domina |
|
|
Donauriesling |
|
|
Dornfelder |
|
|
Dunkelfelder |
|
|
Ehrenbreitsteiner |
|
|
Ehrenfelser |
|
|
Faberrebe |
|
|
Felicia |
|
|
Findling |
|
|
Freisamer |
|
|
Früher malingre – malinger |
|
|
Früher Roter Malvasier – malvasier, früher malvasier, malvoisie |
|
|
Gelber muskateller |
|
|
Gm 643-10 |
|
|
Gm 643-17 |
|
|
Goldmuskateller – muskateller |
|
|
Goldriesling |
|
|
Grüner silvaner – silvaner, sylvaner |
|
|
Grüner veltliner – veltliner |
|
|
Helfensteiner |
|
|
Helios |
|
|
Heroldrebe |
|
|
Hibernal |
|
|
Huxelrebe – huxel |
|
|
Johanniter |
|
|
Kanzler |
|
|
Kerner |
|
|
Merlot |
|
|
Morio muskat |
|
|
Muscaris |
|
|
Muskat ottonel – muskat-ottonel |
|
|
Müller thurgau – rivaner |
|
|
Müllerrebe – schwarzriesling, pinot meunier |
|
|
Nobling |
|
|
Optima 113 – optima |
|
|
Ortega |
|
|
Osteiner |
|
|
Perle |
|
|
Petite arvine |
|
|
Phoenix – phönix |
|
|
Regent |
|
|
Reichensteiner |
|
|
Rieslaner |
|
|
Rotberger |
|
|
Roter riesling |
|
|
Roter traminer – clevner, traminer |
|
|
Ruländer – pinot grigio, grauburgunder, grauer burgunder, pino gris |
|
|
Saint laurent – st. laurent, sankt laurent |
|
|
Sauvignac |
|
|
Sauvignon blanc – muskat silvaner |
|
|
Sauvignon gris |
|
|
Savagnin blanc – weißer traminer |
|
|
Scheurebe |
|
|
Schönburger |
|
|
Siegerrebe |
|
|
Solaris |
|
|
Syrah |
|
|
We S 523 |
|
|
Weißer burgunder – pinot bianco, weißburgunder, pinot blanc |
|
|
Weißer elbling – elbling, kleinberger |
|
|
Weißer gutedel – chasselas blanc, fendant blanc, fendant |
|
|
Weißer riesling – riesling renano, rheinriesling, klingenberger, riesling |
|
|
Würzer |
8. Opis povezave
Uporablja se za vse proizvode.
Vinorodno območje leži med Bingenom in Bonnom, meji na gorsko območje Siebengebirge ter se razprostira na dolžini približno 110 km. Tla doline so ozka; šele na nadmorski višini 200–220 m se ozka debrska dolina razširi v planotasto dolino z uravnavami, ki so nastale že davno. Območja v srednji dolini Rena, ki se uporabljajo za vinogradništvo, ležijo na nadmorskih višinah od približno 55 m do 350 m; povprečna nadmorska višina vinogradniških površin je 170 m. Vinogradi v zgornji srednji dolini Rena so usmerjeni predvsem od jugovzhoda proti jugozahodu; vinogradništvo v spodnji srednji dolini Rena poteka predvsem na zemljiščih, ki so obrnjena proti jugu in jugozahodu. Če upoštevamo celotno vinorodno območje, je povprečna usmerjenost vinogradov 168° (JJV).
Na območju prevladujejo devonske kamnine. Zelo razširjena sta kremenov peščenjak in skrilavec; železov in silicijev skrilavec v gomoljasti obliki ter kvarciti se pojavljajo manj. Terciarne kamnine so samo na območju okoli mesta Königswinter. Te vključujejo trahite, trahitske tufe, bazalte in latite (ognjeniške efuzijske kamnine), ki dokazujejo nekdanjo ognjeniško aktivnost. Vinska trta v srednji dolini Rena je v glavnem zakoreninjena v tleh z matično podlago devonskega skrilavca. Kar zadeva vrsto tal, so za ta območja značilne rjave prsti poplavnih ravnic in rjava tla. Na terciarnih ognjeniških kamninah prevladujejo rjava tla, regosoli in rankerji.
Glede na meteorološke podatke je povprečna letna temperatura 9,7 °C, povprečna temperatura v rastni dobi pa je 14,2 °C. Povprečna letna količina padavin je 665 mm, od tega jih približno 60 % pade v rastni dobi. Vinske trte na območju proizvodnje vina „Rheinburgen-Landwein“ v rastni dobi v povprečju prejmejo 615 000 Wh/m2 neposredne sončne svetlobe.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Dodatni pogoji za predstavitev, označevanje in vse druge bistvene zahteve
Pravni okvir
Določi ga organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice.
Vrsta dodatnega pogoja
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja
100 % grozdja, ki se uporablja za proizvodnjo vina „Rheinburgen-Landwein“, mora izvirati iz občin ali katastrskih občin iz točke 4 specifikacije proizvoda in iz dovoljenih sort vinske trte iz točke 8 specifikacije proizvoda.
Ostanek sladkorja v vinu, ki se trži kot „Rheinburgen-Landwein“, ne sme presegati najvišje dovoljene vrednosti za izraz „polsladko“.
Povezava na specifikacijo proizvoda
www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1026/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)