|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/2498 |
16.11.2026 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/2498
z dne 5. novembra 2026
o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede pretvorbe cene ogljika, plačane v tretji državi, v ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati, dokazov o plačilu te cene ogljika, kvalifikacij neodvisne osebe ter pogojev za potrjevanje njene neodvisnosti in kvalifikacij
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (1) in zlasti člena 9(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Uredba (EU) 2023/956 določa, da lahko pooblaščeni deklarant CBAM zahteva zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati, v skladu s ceno ogljika, ki je bila za prijavljene vgrajene emisije dejansko plačana v tretji državi, za zagotovitev, da se cena ogljika za iste emisije ne plača dvakrat. |
|
(2) |
V prehodnem obdobju od 1. oktobra 2023 do 31. decembra 2025 so morali uvozniki ali posredni carinski zastopniki poročati o vseh cenah ogljika, ki jih je bilo treba plačati za prijavljene vgrajene emisije, vključno s cenami ogljika, ki jih je bilo treba plačati za emisije, vgrajene v ustrezne vhodne materiale. Komisija je poleg dragocenih informacij, ki jih je zbrala v tem obdobju, pridobila tudi dragocene izkušnje in informacije od deležnikov, vključno z organi tretjih držav, v katerih se uporabljajo pravila o oblikovanju cene ogljika. |
|
(3) |
Komisija je v skladu s svojimi smernicami za boljše pravno urejanje objavila poziv k predložitvi dokazov, s katerim je med 28. avgustom in 25. septembrom 2025 zbirala prispevke deležnikov, ki naj bi prispevali k oblikovanju pravil tega izvedbenega akta. Osnutek akta je bil objavljen od 13. maja 2026 do 10. junija 2026, da so deležniki lahko podali povratne informacije. |
|
(4) |
Komisija lahko v skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) 2023/956 za tretje države, v katerih veljajo pravila o oblikovanju cene ogljika, določi privzete cene ogljika in jih da na voljo v registru CBAM ter objavi metodologijo za njihov izračun. Komisija se pri tem opre na najboljše razpoložljive podatke iz zanesljivih, javno dostopnih informacij in informacij, ki jih zagotovijo te tretje države. S poročanjem na podlagi privzetih cen ogljika, ki jih zagotovi Komisija, namesto poročanja na podlagi dejansko plačane cene ogljika na podlagi dokazov, ki jih potrdi neodvisna oseba, bi se zmanjšali stroški izpolnjevanja obveznosti za pooblaščene deklarante CBAM, upravljavci v tretjih državah pa ne bi imeli stroškov zaradi izpolnjevanja obveznosti, tako da bi se olajšal odbitek cene ogljika. |
|
(5) |
Ker izračun dejansko plačane cene ogljika temelji na izračunu emisij, vgrajenih v blago, in v skladu s spremembami, uvedenimi z Uredbo (EU) 2025/2083 Evropskega parlamenta in Sveta (2), lahko pooblaščeni deklarant CBAM odbitek dejansko plačane cene ogljika zahteva na podlagi dokazov, ki jih potrdi neodvisna oseba, le kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih vrednosti. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih vrednosti, se lahko pooblaščeni deklaranti CBAM odločijo tudi za uporabo ustrezne privzete cene ogljika. Kadar se vgrajene emisije določijo na podlagi privzetih vrednosti emisij, se lahko odbitek uveljavlja le na podlagi ustrezne privzete cene ogljika, ki jo zagotovi Komisija. |
|
(6) |
V skladu z Uredbo (EU) 2023/956 se cena ogljika plača bodisi v okviru sistema za zmanjšanje emisij ogljika, v obliki davka, dajatve ali pristojbine, bodisi v obliki pravic do emisije v okviru sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in se izračuna na podlagi toplogrednih plinov, ki so zajeti v tem ukrepu in se sprostijo med proizvodnjo blaga. Davki, dajatve ali pristojbine na ogljikov dioksid se lahko obračunajo na ravni upravljavca ali posredno na podlagi vsebnosti ogljika v gorivu. Vrste sistemov trgovanja z emisijami lahko vključujejo sisteme na podlagi referenčne vrednosti in dobropisov. Komisija bi morala spremljati razvoj novih mehanizmov za oblikovanje cen ogljika v tretjih državah in uporabo pravil za davke na ogljikov dioksid na podlagi goriva ter ta pravila po potrebi prilagoditi, če industrije ne bi v zadostni meri spodbujala k uporabi ogljično manj intenzivnih goriv. |
|
(7) |
Za podporo odbitku dejansko plačane cene ogljika in doseganje visoke stopnje enotnosti njegovi uporabi bi morala ta uredba vsebovati seznam veljavnih mehanizmov za oblikovanje cen ogljika v tretjih državah, ki na podlagi trenutno razpoložljivih informacij ustrezajo veljavnim opredelitvam iz Uredbe (EU) 2023/956 in te uredbe. Za mehanizme za oblikovanje cen ogljika, ki niso vključeni na seznam, vključno s podnacionalnimi sistemi in mehanizmi, ki so novi, bi morala neodvisna oseba oceniti, ali ustrezajo veljavnim opredelitvam. Kadar mehanizem ustreza veljavnim opredelitvam, bi morala neodvisna oseba oceniti dokaze, ki jih je upravljavec predložil o dejansko plačani ceni ogljika. |
|
(8) |
Komisija bi morala vsako leto pregledati in po potrebi posodobiti seznam mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, da bi zajela čim več mehanizmov za oblikovanje cen ogljika. Za namene posodobitve seznama mehanizmov za oblikovanje cen ogljika Komisija prejme in obravnava vsako zahtevo ustreznih jurisdikcij tretjih držav, v kateri so opisane ustrezne značilnosti mehanizma za oblikovanje cen ogljika. Komisija lahko prejme tudi zahteve pristojnih organov, tudi na podlagi posvetovanj med pristojnimi organi in pooblaščenimi deklaranti CBAM, da oceni mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki ni naveden v tej uredbi. Komisija bi morala v svojo oceno vključiti mehanizme za oblikovanje cen ogljika, ki niso navedeni na seznamu, a se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v zahtevkih za odbitek dejansko plačane cene ogljika. Za homogen in dosleden odbitek dejansko plačane cene ogljika bi morala Komisija rezultate svoje ocene prek registra CBAM nemudoma sporočiti pristojnim organom. |
|
(9) |
Komisija in pristojni organi bi morali spremljati uporabo te uredbe in v okviru pregleda deklaracije CBAM na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2023/956 pregledati zahtevke v zvezi z dejansko plačano ceno ogljika. Komisija bi morala pristojnim organom pomagati pri pregledu zahtevkov v zvezi z dejansko plačano ceno ogljika v tretji državi, tudi pred ugotovitvijo pristojnega organa, da je prijavljeno število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, nepravilno. Komisija bi morala zagotoviti pomoč zlasti pri ocenjevanju novih mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, ki niso navedeni v tej uredbi. Poleg tega bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti zahtevkom, ki so znatno višji, kot če bi bile uporabljene privzete cene ogljika, ki jih Komisija določi na podlagi člena 9(4) Uredbe (EU) 2023/956. |
|
(10) |
Komisija bi morala sodelovati z zadevnimi tretjimi državami ali ozemlji za ocenitev možnosti, da Unija sklene dvostranske sporazume v skladu s členom 2(12) Uredbe (EU) 2023/956 za lažjo uporabo te uredbe s poenostavitvijo zahtevkov za odbitek plačane cene ogljika in povečanjem njihove zanesljivosti, vključno z opredelitvijo vrst uradnih dokumentov, na katere se je mogoče opreti pri potrjevanju dokazov o dejansko plačani ceni ogljika. |
|
(11) |
Za zagotovitev, da zmanjšanje števila kuponov CBAM odraža stroške ogljika, ki so v zvezi s prijavljenim blagom že nastali, bi bilo treba pri izračunu zmanjšanja upoštevati vsako ceno, plačano za vgrajene emisije blaga v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, medtem ko se cene, plačane za emisije, ki niso povezane z vgrajenimi emisijami prijavljenega blaga, ne bi smele upoštevati. Cena ogljika se lahko nanaša na neposredne emisije, po potrebi posredne emisije in emisije vhodnih materialov, vgrajenih v prijavljeno blago, za katere se lahko plača v okviru različnih mehanizmov oblikovanja cene ogljika v različnih jurisdikcijah, v katerih se uporabljajo pravila o oblikovanju cene ogljika. |
|
(12) |
Da bi se natančno upoštevale emisije, zajete v CBAM, za katere je cena ogljika že bila plačana, bi bilo treba emisije, za katere velja cena ogljika, pripisati blagu, proizvedenemu v napravi, v skladu z mejami sistema in proizvodnimi procesi, določenimi v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2025/2547 (3). |
|
(13) |
Za zagotovitev enakovrednosti med ceno ogljika, plačano v tretji državi, in ceno ogljika, plačano v okviru EU ETS, bi se moralo število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, zmanjšati na podlagi cen ogljika, plačanih za specifične vgrajene emisije v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika v tretji državi, le, kadar je sistem v obliki davka, dajatve ali pristojbine ali pravic do emisije v okviru sistema trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, ki je zavezujoč in nalaga obveznosti glede skladnosti vsem upravljavcem, dejavnim v zadevnih sektorjih, zajetih v mehanizmu. Ciljno usmerjene, pregledne in splošno veljavne izjeme za male naprave v določenem sektorju, podobne pragom iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES Evrospkega parlamenta in Sveta (4), ne bi smele ogrožati tega načela. To načelo bi moralo zagotoviti, da se lahko okoljski cilj mehanizma za oblikovanje cen ogljika pri spodbujanju razogljičenja v sektorjih CBAM na splošno šteje za enakovrednega EU ETS. Cena ogljika, dejansko plačana v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, bi morala za emisije, sproščene pri proizvodnji vsega blaga v napravi, določati enako obveznost oblikovanja cen, ne glede na namembni kraj blaga. V skladu s tem načelom cena ogljika, plačana le za vgrajene emisije izvoženega blaga, ne bi bila upravičena do zmanjšanja obveznosti CBAM. |
|
(14) |
Glede na to, da se lahko davek, dajatev ali pristojbina na ogljikov dioksid odmerijo za vsebnost ogljika v gorivu, ki se porabi v napravi, medtem ko se med proizvodnjo blaga sproščajo nastale emisije, je primerno, da lahko deklarant zahteva ceno ogljika, plačano za te emisije, tudi če upravljavec naprave te cene ni plačal neposredno. V takih primerih bi morala biti stopnja, ki se uporablja za gorivo, skladna z emisijskim faktorjem goriva, da bi davek, dajatev ali pristojbina na ogljikov dioksid odražala dejanske emisije, ki jih ustvari to gorivo, in da bi torej cena ogljika, pripisana vgrajenim emisijam, odražala te dejanske nastale emisije. Za zagotovitev, da se pri plačani ceni ogljika upoštevajo le davki, dajatve ali pristojbine na ogljikov dioksid, ki ustrezajo specifikacijam iz Uredbe (EU) 2023/956, bi moralo biti iz dokazov razvidno, da stopnja davka, dajatve ali pristojbine na ogljik, ki se uporablja v skladu z zakonodajo tretje države, izrecno temelji na vsebnosti ogljika v gorivu. |
|
(15) |
Za zagotovitev enakovrednosti s ceno ogljika, plačano v okviru EU ETS, bi bilo treba dobropise ali druge emisijske enote, kupljene v okviru sistema trgovanja z emisijami na podlagi referenčne vrednosti in dobropisov, šteti za enakovredne pravicam, plačanim v okviru sistema trgovanja z emisijami. |
|
(16) |
Glede na to, da lahko upravljavci uporabijo različne možnosti zagotavljanja skladnosti v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, bi morali dokazi o dejansko plačani ceni ogljika zajemati vse oblike možnosti zagotavljanja skladnosti, ki jih dovolijo organi tretjih držav, vključno s plačilom fiksne cene, ki jo določijo navedeni organi, ali uporabo ogljičnih dobropisov, na podlagi omejitev in pogojev mehanizma za oblikovanje cen ogljika. |
|
(17) |
Kadar obveznost plačila cene ogljika omogoča nakup ogljičnih dobropisov z namenom učinkovitega zmanjšanja ali odprave emisij TGP, je primerno deklarantu dovoliti, da zahteva zmanjšanje na podlagi dokazov o ceni ogljika, ki je bila dejansko plačana za specifične ogljične dobropise, uporabljene za izpolnitev te obveznosti. To zmanjšanje bi moralo biti mogoče zahtevati ne glede na to, ali se dejavnosti blaženja podnebnih sprememb, povezane z ogljičnim dobropisom, izvajajo v domači jurisdikciji ali zunaj nje. Da bi v celoti priznali, da večina mehanizmov oblikovanja cen ogljika upravljavcem omogoča, da del svojih obveznosti izpolnijo z nakupom ogljičnih dobropisov za domače dejavnosti blaženja podnebnih sprememb, izdanih v skladu s standardi, določenimi na nacionalni ravni, se za dokaze o dejanskem plačilu ne bi smela naložiti dodatna kvalitativna ali kvantitativna merila. Da bi bil zahtevek za zmanjšanje zaradi cene, dejansko plačane za ogljične dobropise, v skladu s ceno, ki se sicer lahko plača v okviru glavne možnosti zagotavljanja skladnosti v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, cena iz zahtevka, dejansko plačana za ogljične dobropise, ne bi smela presegati cene ogljika na podlagi glavnih možnosti zagotavljanja skladnosti v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, kot je povprečna tržna cena v okviru sistema trgovanja z emisijami ali ustrezna stopnja davka na ogljikov dioksid. |
|
(18) |
Kadar mehanizem tretje države za oblikovanje cen ogljika omogoča uporabo ogljičnih dobropisov, ustvarjenih zunaj domače jurisdikcije, bi morali ti mednarodni ogljični dobropisi izpolnjevati standarde iz Pariškega sporazuma. V ta namen bi bilo treba upoštevati le ceno ogljika, plačano za dobropise, ki so bili odobreni in izdani v skladu s členom 6(2) ali členom 6(4) Pariškega sporazuma kot mednarodno preneseni rezultati blaženja. To merilo bi moralo spodbujati razvoj dobropisov iz člena 6 in zagotavljati kakovost, ki je potrebna za zagotavljanje okoljske celovitosti CBAM. Da bi proizvajalce iz tretjih držav spodbudili k zmanjšanju lastnih emisij z razvojem in uporabo najučinkovitejših tehnologij ter zagotovili čim več domačih prizadevanj za razogljičenje, bi bilo treba omejiti uporabo takih mednarodnih ogljičnih dobropisov za uveljavljanje cene ogljika v okviru CBAM. Pri določitvi te omejitve na največ 10 % sporočenih in potrjenih emisij v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika se bodo v celoti upoštevali obstoječi mehanizmi za oblikovanje cen ogljika, ki omogočajo, da se del obveznosti upravljavcev glede skladnosti izpolni z mednarodnimi dobropisi za ogljik. |
|
(19) |
Upoštevati bi bilo treba rabat ali drugo obliko nadomestila, ki učinkovito zmanjšuje obveznost plačila za emisije, zajete v mehanizmu za oblikovanje cen ogljika. Vsak ukrep ali podporo, dodeljeno na podlagi parametra, ki se uporablja za določitev obveznosti plačila cene ogljika in ki učinkovito zmanjšuje obveznost plačila cene ogljika, bi bilo treba šteti za nadomestilo za ta namen. To vključuje primere, v katerih je del emisij, ki jih zajema mehanizem za oblikovanje cen ogljika, izvzet iz učinkovitega plačila, na primer z brezplačnimi pravicami, emisijami, zajetimi z določeno referenčno vrednostjo intenzivnosti v okviru sheme referenčne vrednosti in dobropisov, emisijami, izvzetimi iz plačila cene ogljika, ali drugimi ukrepi, s katerimi je del emisij izvzet iz obveznosti plačila cene ogljika. Upoštevati bi bilo treba tudi kakršno koli povračilo plačane cene ali kakršno koli denarno nadomestilo. |
|
(20) |
Da bi zagotovili splošno enakovrednost s tem, kako se lahko prihodki iz EU ETS prek sklada za inovacije delno ponovno vložijo v naprave, za katere se uporablja EU ETS, in da bi upoštevali zakonito ponovno vlaganje prihodkov od cen ogljika za financiranje podnebnih ukrepov, se prihodki iz mehanizma za oblikovanje cen ogljika, ki se ponovno vložijo v razogljičenje naprave upravljavca, ne bi smeli šteti za nadomestilo za plačano ceno ogljika. To bi moralo veljati, kadar so vsi upravljavci, za katere velja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, upravičeni do podpore, kadar nobeni upravljavci niso neupravičeno diskriminirani, kadar je odločitev organa, pristojnega za dodeljevanje subvencij, javna in kadar se subvencije učinkovito uporabljajo za zmanjšanje emisij upravičene naprave. |
|
(21) |
Za zagotovitev, da se cena ogljika, vgrajena v kupljene vhodne materiale, določa dosledno in preverljivo, je primerno, da izjave v zvezi z vhodnimi materiali temeljijo na poročilu o potrjevanju za napravo, kjer so bili proizvedeni. Za lažjo prijavo cene ogljika bi morali imeti upravljavci, kadar jim dobavitelj ne da na voljo poročila o potrjevanju, možnost, da uporabijo ustrezno privzeto ceno ogljika, ki bi jo Komisija dala na voljo v skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) 2023/956. |
|
(22) |
Za lažje določanje dejansko plačane cene ogljika za posredne emisije blaga in glede na to, da poročanje o posrednih emisijah privzeto temelji na privzetih vrednostih emisij, je primerno, da lahko upravljavci uporabijo ustrezno privzeto ceno ogljika, ki bi jo Komisija dala na voljo v skladu s členom 9(4) navedene uredbe. |
|
(23) |
Da se za dano poročevalno obdobje zagotovi dosledna in objektivna pretvorba cen ogljika, plačanih v tujih valutah, v eure, je primerno, da pretvorba temelji na letnih povprečnih menjalnih tečajih za dano obdobje. Zato bi morala Komisija za vsako leto poročanja na začetku vsakega naslednjega leta objaviti letne povprečne menjalne tečaje na podlagi menjalnih tečajev, ki jih za to obdobje objavi Evropska centralna banka ali po potrebi Eurostat. |
|
(24) |
Za izračun zmanjšanja števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati, ki ustreza dejansko plačani ceni ogljika za prijavljeno blago, je treba določiti letno referenčno ceno kuponov CBAM. Ta letna referenčna cena bi morala temeljiti na ceni kuponov CBAM v letu uvoza. Zaradi preglednosti in skladnosti s povprečno ceno, ki jo pooblaščeni deklaranti CBAM plačajo za kupone CBAM, bi morala referenčna cena temeljiti na povprečni ceni kuponov CBAM, objavljeni za leto uvoza na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/2548 (5). |
|
(25) |
Za zagotovitev, da je ceno ogljika, dejansko plačano za proizvedeno blago, mogoče potrditi in izslediti do osnovnih podatkov in izračunov, je primerno, da upravljavec naprave, v kateri se blago proizvaja, pripravi poročilo o ceni ogljika, v katerem navede glavne korake izračuna in informacije, uporabljene za vsako proizvedeno blago. Za zagotovitev doslednosti in olajšanje obdelave neodvisnim osebam in pristojnim organom ta uredba za navedeno poročilo določa uporabo standardne elektronske predloge in enotnega delovnega jezika. |
|
(26) |
Kadar je upravljavec naprave upravičen do rabatov ali drugih oblik nadomestil, vendar ne predloži dokazov o znesku ali ravni nadomestila, dejansko plačane cene ogljika ni mogoče določiti in se ne bi smela potrditi. Ker pa se lahko nekateri rabati in druge oblike nadomestil v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika dodelijo po različno dolgih obdobjih po sprostitvi emisij, tudi po roku za predložitev deklaracij CBAM, bi morali imeti upravljavci možnost, da predložijo dokaze o ravni ali znesku nadomestila, kot ga je uradno določil ustrezni organ, ali o najvišji ravni ali najvišjem znesku, ki mu pripada. Kadar je upravljavec naprave, za katero se uporablja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, upravičen do neke oblike nadomestila, vendar lahko na podlagi uradnega pisnega potrdila ustreznih organov dokaže, da zanj ni zaprosil ali je bila prošnja zavrnjena, se ta rabat ali druga oblika nadomestila pri določanju dejansko plačane cene ogljika ne bi smela upoštevati. |
|
(27) |
Za zagotovitev, da je dejansko plačilo cene ogljika mogoče zanesljivo potrditi na način, ki je sorazmeren glede na upravno breme, bi morali dokazi o dejanskem plačilu temeljiti na dokumentaciji, ki je običajno na voljo upravljavcem naprav v tretjih državah, za katere velja cena ogljika, ob upoštevanju različnih vrst obveznosti glede skladnosti. Dokazi o dejanskem plačilu bi se morali nanašati na emisije naprave, ki proizvaja blago, in zajemati obdobje, ki je enako poročevalnemu obdobju, uporabljenemu za izračun in preverjanje vgrajenih emisij naprave. Deklarant bi moral hraniti dokazila o dejanskem plačilu v obliki poročila o ceni ogljika, ki ga pripravi upravljavec in potrdi neodvisna oseba, ki ima dostop do potrebnih primarnih dokazov, ki jih predloži upravljavec iz tretje države. |
|
(28) |
Za zagotovitev, da je dejansko plačano ceno ogljika mogoče zanesljivo in sorazmerno potrditi v različnih vrstah sistemov trgovanja z emisijami, bi morali dokazi o dejansko plačani ceni običajno vključevati letno povprečno tržno ceno, izračunano na podlagi tehtane povprečne cene z dražb, ali, če ta ni na voljo, letne povprečne cene na sekundarnem trgu, in dokaze o enotah za skladnost, ko so pravice, ki jih je upravljavec predal za ustrezne emisije, ter dokaze o skupnih emisijah, sporočenih in potrjenih v okviru sistema trgovanja z emisijami. Poleg tega pa bi morali imeti upravljavci možnost, da plačano ceno ogljika dokažejo na podlagi cene kupljenih enot za skladnost. Da bi ne bi prihajalo do zapletov pri sledenju dejansko kupljenih enot za skladnost do dejansko predanih enot za skladnost in za upoštevanje, da lahko upravljavec enote za skladnost kupi pred obdobjem skladnosti, bi morala cena ogljika temeljiti na povprečju nakupne cene vseh enot za skladnost, ki so bile na upravljavčevem računu v registru sistema trgovanja z emisijami ob koncu zadevnega poročevalnega obdobja za poročanje o vgrajenih emisijah. Komisija bi morala spremljati uporabo pravil v zvezi z možnostjo upravljavcev, da poročajo o ceni na podlagi kupljenih enot za skladnost, da bi zagotovila, da je ta možnost sorazmerna z zmožnostjo neodvisne osebe za potrjevanje dokazov o dejansko plačani ceni. |
|
(29) |
Kadar ima ta cena obliko davka, dajatve ali pristojbine, ki jo neposredno plača upravljavec, bi morali dokazi vključevati uradne evidence, zlasti davčnih organov ali drugih pristojnih organov, in odražati vse spremembe stopnje davka, dajatve ali pristojbine v poročevalnem obdobju. |
|
(30) |
Komisija bi morala v podporo oceni vrste upravičenih dokazov, ki jo izvede neodvisna oseba, pred koncem leta 2026 objaviti smernice in jih nato redno posodabljati, da bi bila za vsako državo posebej navedena dokazila, za katera bi se lahko štelo, da izpolnjujejo zahteve glede dokazil iz te uredbe. |
|
(31) |
V skladu z Uredbo (EU) 2023/956 morajo nacionalni akreditacijski organi akreditirati pravne osebe za izvajanje preverjanja vgrajenih emisij, izračunanih na podlagi dejanskih vrednosti. Potrjevanje cene ogljika, dejansko plačane za vgrajene emisije v okviru CBAM, je dejavnost, ki je primerljiva s preverjanjem ter obsega pregled obsega emisij, zajetih v mehanizmu za oblikovanje cen ogljika, pripisa teh emisij blagu CBAM in določanja cene ogljika, ki dejansko plačane za emisije, vgrajene v blago CBAM. Potrjevanje cene ogljika je neločljivo povezano s preverjanjem vgrajenih emisij. Celovitost in kakovost potrjevanja sta ključna za zagotovitev zanesljivosti odbitka dejansko plačane cene ogljika in finančne prilagoditve, ki jo plačajo pooblaščeni deklaranti CBAM. Za zagotovitev, da nalogo potrjevanja dokazov o ceni ogljika opravljajo ustrezno usposobljeni subjekti, bi bilo treba od neodvisnih oseb, ki potrjujejo dokaze o ceni ogljika, zahtevati, da pridobijo akreditacijo za obseg akreditacije v zvezi s potrjevanjem dejansko plačane cene ogljika, od nacionalnih akreditacijskih organov pa bi bilo treba zahtevati, da preverijo, ali so neodvisne osebe ustrezno usposobljene za ta namen. Kvalifikacija bo povečala kakovost potrjevanja in zmanjšala verjetnost kazni za pooblaščene deklarante CBAM zaradi predaje nepravilnega števila kuponov CBAM na podlagi člena 26 Uredbe (EU) 2023/956. Zagotovila bo tudi, da se lahko upravljavci za preverjanje vgrajenih emisij in potrjevanje cene ogljika zanesejo na isto pravno osebo, racionalizirala postopke uporabe za preverjanje in potrjevanje ter poenostavila zasnovo registra CBAM. |
|
(32) |
Da bi zagotovili razpoložljivost neodvisnih oseb v prvih dveh letih potrjevanja dejansko plačane cene ogljika in da bi imeli nacionalni akreditacijski organi dovolj časa za oceno zahtev za tehnično akreditacijo in izdajo akreditacije, pa bi bilo treba preveriteljem CBAM začasno omogočiti izvajanje potrjevanja, ne da bi morali pridobiti akreditacijo. Preveritelji CBAM so dokazali svojo usposobljenost in znanje pri uporabi metodologije CBAM in zahtev glede preverjanja ter svojo neodvisnost. |
|
(33) |
Komisija in pristojni organi bi morali dejavnosti potrjevanja, ki jih izvajajo preveritelji CBAM v okviru te začasne možnosti, pregledati v okviru pregleda deklaracij CBAM iz člena 19 Uredbe (EU) 2023/956. Kadar pristojni organ ali Komisija na podlagi pregleda dela, opravljenega v okviru potrjevanja, upravičeno dvomi o pravilnosti poročila o potrjevanju, se status neodvisne osebe prekliče brez poseganja v možnost preveritelja CBAM, da zaprosi za akreditacijo pri nacionalnem akreditacijskem organu. Komisija bi morala ob koncu leta 2027 oceniti postopek akreditacije neodvisnih oseb in razpoložljivost neodvisnih oseb, da se zadosti povpraševanju po potrjevanju. |
|
(34) |
Da bi se upoštevali mednarodno veljavni standardi in preprečilo nepotrebno podvajanje postopkov, bi bilo treba evidentirati dobre prakse, ki izhajajo iz uporabe ustreznih harmoniziranih standardov za dejavnosti potrjevanja in preverjanja, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo na podlagi zahteve Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zato bi se moralo od neodvisnih oseb zahtevati, da v okviru svoje dejavnosti potrjevanja izpolnjujejo določene harmonizirane standarde ter dodatne posebne zahteve za potrjevanje dejansko plačane cene ogljika. |
|
(35) |
Za zagotovitev zanesljivosti potrjevanja je treba zagotoviti, da ga neodvisne osebe opravljajo neodvisno in sprejmejo ukrepe za preprečevanje primerov, v katerih bi bila lahko ogrožena njihova neodvisnost od upravljavcev naprav v tretjih državah, pristojnih organov CBAM, Komisije, pristojnih organov, odgovornih za urejanje mehanizma za oblikovanje cen ogljika v tretji državi, ali pooblaščenih deklarantov CBAM. |
|
(36) |
Za zagotovitev kakovosti potrjevanja bi morali nacionalni akreditacijski organi v okviru svojih dejavnosti akreditacije in nadzora oceniti, ali neodvisne osebe, vključno s člani skupine za potrjevanje, izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti, ki so specifične za potrjevanje poročil o ceni ogljika. Nacionalni akreditacijski organi bi morali v okviru svojih dejavnosti preveriti, ali neodvisne osebe prejmejo vse informacije, potrebne za potrjevanje, in ali izvajajo vse potrebne preglede, potrebne za ta namen. Nacionalni akreditacijski organi bi morali tudi preveriti, ali se neodvisne osebe ustrezno zanašajo na poročilo o preverjanju vgrajenih emisij, na poročila o potrjevanju za uporabljene vhodne materiale, ki niso proizvedeni v napravi, in na dokaze, ki jih predložijo organi, pristojni za mehanizem za oblikovanje cen ogljika. |
|
(37) |
Da bi lahko neodvisna oseba dokazala, da je bila za deklarirane vgrajene emisije cena ogljika dejansko plačana, bi morala imeti dostop do potrebnih podatkov. Postopek potrjevanja lahko vključuje fizični obisk lokacij, kjer se izračuna cena ogljika in shranjujejo s tem povezani dokazi, zlasti kadar ni na voljo ustrezen oddaljeni dostop do podatkov in dokazov ali kadar je tveganje bistvenih napačnih navedb preveliko. Neodvisna oseba bi morala upravljavca obvestiti o vseh ugotovljenih napačnih navedbah ali neskladnostih, da jih lahko popravi. Če se napačne navedbe ali neskladnost ne popravijo, bi morala neodvisna oseba oceniti, ali posamično ali skupaj pomembno vplivajo na sporočene podatke. |
|
(38) |
Da bi neodvisni osebi pomagali pri ocenjevanju, ali napačna navedba ali neskladnost bistveno vpliva na skupne emisije, sporočene za mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ali na skupno ceno ogljika, pripisano blagu, je primerno določiti raven bistvenosti, ki odraža ravnotežje med kompleksnostjo in novostjo nalog potrjevanja v zvezi s CBAM ter točnostjo izračunov. Za sinergije in usklajenost pristopov s preverjanjem vgrajenih emisij bi bilo treba odstotek, določen za raven pomembnosti, uskladiti z odstotkom, ki se uporablja na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/2546 (7). |
|
(39) |
Potrjevanje bi moralo zagotoviti zadostno zanesljivost, da cena ogljika, sporočena v poročilu upravljavca o ceni ogljika, ni bistveno napačno navedena in da se je mogoče zanesti na poročilo upravljavca, da se zagotovi zanesljivost odbitka dejansko plačane cene ogljika. V ta namen bi morale neodvisne osebe izdati poročilo o potrjevanju, ki je dovolj podrobno, da lahko nacionalni akreditacijski organ preveri, ali je bilo potrjevanje izvedeno v skladu z veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi morala neodvisna oseba hraniti notranjo dokumentacijo o potrjevanju, ki vsebuje potrebne informacije o izvedenih dejavnostih potrjevanja. |
|
(40) |
Za zagotovitev, da so akreditirani samo vložniki s potrebnimi kompetencami in znanjem za potrjevanje dejansko plačane cene ogljika, bi bilo treba določiti pravila o predložitvi in ocenjevanju vlog za akreditacijo. |
|
(41) |
Da bi se izognili podvajanju postopkov in pretiranemu upravnemu bremenu ter hkrati ohranili trdnost postopka akreditacije, bi morale imeti pravne osebe, ki so že akreditirane za ustrezno skupino dejavnosti v okviru CBAM na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/2551 (8) ali v okviru EU ETS na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2067 (9), možnost, da zaprosijo za razširitev obsega svoje akreditacije na potrjevanje dejansko plačane cene ogljika. |
|
(42) |
Za zagotovitev, da neodvisne osebe še naprej izpolnjujejo veljavne zahteve glede kvalifikacij, bi bilo treba določiti pravila o nadzornih dejavnostih, ki jih morajo izvajati nacionalni akreditacijski organi. Kadar nadzor pokaže, da neodvisna oseba navedenih zahtev ne izpolnjuje več, bi morali imeti nacionalni akreditacijski organi na voljo ustrezne upravne ukrepe, kot so zadržanje, odvzem ali zmanjšanje obsega akreditacije, da zaščitijo celovitost akreditacijskega sistema. |
|
(43) |
Da bi nacionalni akreditacijski organi, ki še niso odprli akreditacije za potrjevanje dejansko plačane cene ogljika, pridobili praktične izkušnje s potrjevanjem, ki se na podlagi te uredbe izvaja v tretjih državah, vključno z veljavnimi mehanizmi za oblikovanje cene ogljika in rabati ali drugimi oblikami nadomestil, lahko v prvih dveh letih po začetku preverjanja dejansko plačane cene ogljika izvajajo dejavnosti opazovanja preveriteljev CBAM, ki so jih akreditirali. Take dejavnosti opazovanja se ne štejejo za akreditacijsko dejavnost, nacionalni akreditacijski organi pa se ne štejejo za odgovorne za nadzor nad delom potrjevanja. |
|
(44) |
Uredba (EU) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (10) določa, da pristojni organi priznajo enakovrednost storitev, ki jih opravljajo nacionalni akreditacijski organi, ki so uspešno prestali medsebojno ocenjevanje, ter sprejmejo akreditacijske listine in poročila o potrjevanju, ki jih izdajo neodvisne osebe, ki so jih akreditirali navedeni organi. Da bi se izognili nepotrebnemu podvajanju ocen in zagotovili pravno varnost, bi bilo treba za nacionalne akreditacijske organe, ki so že uspešno prestali ali začeli tako medsebojno ocenjevanje za namene Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 pred datumom začetka uporabe te uredbe, domnevati, da izpolnjujejo ustrezne postopkovne zahteve, zato se od njih ne bi smelo zahtevati, da prestanejo novo medsebojno ocenjevanje na podlagi te uredbe. |
|
(45) |
Za zagotovitev učinkovitega nadzora nacionalnih akreditacijskih organov nad neodvisnimi osebami bi bilo treba določiti pravila o izmenjavi informacij med neodvisnimi osebami in nacionalnimi akreditacijskimi organi, ki so jih akreditirali, med nacionalnimi akreditacijskimi organi in pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi in Komisijo. |
|
(46) |
Za zagotovitev, da so informacije v zvezi z registracijo neodvisnih oseb v registru CBAM v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2024/3210 (11) zanesljive in posodobljene, bi bilo treba določiti pravila, v skladu s katerimi morajo nacionalni akreditacijski organi pristojne organe obvestiti o vsaki akreditaciji neodvisnih oseb in spremembi informacij o akreditaciji. |
|
(47) |
Za podporo pri pregledu zmanjšanja skupnega števila kuponov CBAM zaradi dejansko plačane cene ogljika bi si morali nacionalni akreditacijski organi in pristojni organi redno izmenjevati informacije, zlasti o dejavnostih, načrtovanih za neodvisne osebe, in rezultatih nadzora, izvedenega v zvezi s temi dejavnostmi. Pristojni organi bi morali te informacije deliti s Komisijo in drugimi pristojnimi organi prek registra CBAM. Poleg tega bi morali pristojni organi nacionalne akreditacijske organe, da bi podpirali njihove akreditacijske dejavnosti, obveščati z uporabo standardne elektronske predloge o ustreznih ugotovitvah pregleda deklaracij CBAM. |
|
(48) |
Kadar se osebni podatki obdelujejo v okviru uporabe te uredbe, se uporabljata Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (12) in po potrebi Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (13). |
|
(49) |
Določbe te uredbe se nanašajo na letno povprečno ceno ogljika, ki je bila dejansko plačana za emisije toplogrednih plinov, izpuščene od 1. januarja 2026. Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2026. |
|
(50) |
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 29. julija 2026. |
|
(51) |
Ta uredba se bo revidirala najpozneje decembra 2027. Komisija bi si morala v tesnem sodelovanju z državami članicami po najboljših močeh prizadevati za pregled in po potrebi posodobitev seznama mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, da bi zajela čim več mehanizmov za oblikovanje cen ogljika. |
|
(52) |
Odbor CBAM ni podal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik, v skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14) – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa podrobna pravila o:
|
(a) |
določanju cene ogljika, dejansko plačane za vgrajene emisije vsakega blaga, in uporabi letnih privzetih cen ogljika za vhodne materiale in posredne emisije; |
|
(b) |
pretvorbi cen ogljika, izraženih v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju; |
|
(c) |
izračunu zmanjšanja števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati; |
|
(d) |
dokazih, potrebnih za dokazovanje, da je bila cena ogljika dejansko plačana; |
|
(e) |
načinih za upoštevanje rabatov ali drugih oblik nadomestil, ki znižujejo dejansko plačano ceno ogljika, pri določanju cene ogljika; |
|
(f) |
kvalifikacijah neodvisne osebe iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2023/956, ki potrjuje dokaze iz člena 7 (v nadaljnjem besedilu: neodvisna oseba), ter pogojih za ugotavljanje njenih kvalifikacij in neodvisnosti. |
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2546 in člena 1 Delegirane uredbe (EU) 2025/2551, razen točke 3 in točk 8 do 12, ter člena 1 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in Priloge I k navedeni uredbi. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„neodvisna oseba“ pomeni pravno osebo, ki potrjuje poročilo o ceni ogljika; |
|
(2) |
„potrjevanje“ pomeni dejavnosti, ki jih izvaja neodvisna oseba v okviru postopkov potrjevanja iz te uredbe in harmoniziranega standarda iz člena 10, odstavek 1, za izdajo poročila o potrjevanju iz člena 19; |
|
(3) |
„mehanizem za oblikovanje cen ogljika“ pomeni davek na ogljikov dioksid, pristojbino za ogljik ali dajatev za ogljik ali sistem trgovanja z emisijami; |
|
(4) |
„obseg akreditacije“ pomeni skupino dejavnosti CBAM iz Priloge IV k tej uredbi, za katere se akreditacija poskuša pridobiti ali pa je bila že izdana; |
|
(5) |
„sistem trgovanja z emisijami na podlagi referenčne vrednosti in dobropisov“ pomeni obliko sistema trgovanja z emisijami, pri katerem je referenčna vrednost določena kot mejna vrednost emisij, pod katero se cena ogljika ne plača, in se subjektom z izpusti pod referenčno vrednostjo izdajo emisijski dobropisi, s katerimi se lahko trguje, subjekti z izpusti nad referenčno vrednostjo pa morajo emisijske dobropise kupiti; |
|
(6) |
„zadostna zanesljivost“ pomeni visoko, vendar ne absolutno stopnjo zagotovila, pozitivno izraženega v mnenju pri potrjevanju, da poročilo upravljavca o ceni ogljika ne vsebuje bistvenih napačnih navedb; |
|
(7) |
„stopnja zanesljivosti“ pomeni stopnjo zanesljivosti, ki jo neodvisna oseba navede v poročilu o potrjevanju na podlagi cilja za zmanjšanje tveganja pri potrjevanju glede na okoliščine pri opravljanju potrjevanja; |
|
(8) |
„napačna navedba“ pomeni izpustitev, napačno prikazovanje ali napako v poročilu upravljavca o ceni ogljika; |
|
(9) |
„bistvena napačna navedba“ pomeni napačno navedbo, ki posamično ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami presega raven pomembnosti ali bi lahko na podlagi strokovne presoje neodvisne osebe zaradi svojega obsega in narave vplivala na končne sporočene dejansko plačane cene ogljika ali druge ustrezne informacije; |
|
(10) |
„raven pomembnosti“ pomeni količinski prag ali mejno vrednost, nad katero neodvisna oseba napačne navedbe posamično ali skupaj z drugimi šteje za bistvene; |
|
(11) |
„vodilni presojevalec potrjevanja CBAM“ pomeni presojevalca, ki usmerja in nadzoruje skupino za potrjevanje in je odgovoren za potrjevanje poročila upravljavca o ceni ogljika in poročanje o njem; |
|
(12) |
„presojevalec potrjevanja CBAM“ pomeni člana skupine za potrjevanje, ki je odgovoren za potrjevanje poročila upravljavca o ceni ogljika; |
|
(13) |
„enota za skladnost“ pomeni pravico ali dobropis, ki je izdan v okviru reguliranega sistema trgovanja z emisijami in se uporablja za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti v okviru tega sistema. |
POGLAVJE II
PRETVORBA PLAČANE CENE OGLJIKA V USTREZNO ZMANJŠANJE ŠTEVILA KUPONOV CBAM, KI JIH JE TREBA PREDATI
Člen 3
Določitev cene ogljika, dejansko plačane za vgrajene emisije vsakega blaga
1. Upravljavec določi dejansko plačano ceno ogljika za vgrajene emisije, pripisane vsakemu blagu, proizvedenemu v napravi, v skladu z metodologijo iz Priloge I.
2. Upravljavec pri določanju dejansko plačane cene ogljika upošteva vsak rabat ali drugo obliko nadomestila, določeno v skladu s členom 9 in Prilogo I.
3. Poročevalno obdobje za določitev dejansko plačane cene ogljika je enako poročevalnemu obdobju iz poročila o preverjanju v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2546.
4. Kadar se za vgrajene emisije uporabljajo različni mehanizmi za oblikovanja cen ogljika, se cene ogljika, dejansko plačane v okviru teh mehanizmov, združijo za vsako blago, proizvedeno v napravi, v skladu s točko 7.3 Priloge I.
Člen 4
Vrste mehanizmov za oblikovanje cen ogljika
1. Mehanizem za oblikovanje cen ogljika, v okviru katerega se dejansko plača cena ogljika, sestavlja:
|
(a) |
sistem trgovanja z emisijami, vključno s sistemom trgovanja na podlagi referenčne vrednosti in dobropisov, ali |
|
(b) |
davek, dajatev ali pristojbina na ogljikov dioksid v obliki:
|
2. Za mehanizme za oblikovanje cen ogljika iz Priloge II se šteje, da ustrezajo opredelitvi iz odstavka 1.
3. Kadar mehanizem za oblikovanje cen ogljika ni naveden v Prilogi II, Komisija oceni, ali ustreza opredelitvi iz odstavka 1, in po potrebi razmisli o njegovi vključitvi v Prilogo II z revizijo te uredbe.
Komisija po potrebi, tudi na zahtevo pristojnega organa, organizira izmenjave s pristojnimi organi z namenom izmenjave informacij o mehanizmih za oblikovanje cen ogljika, ki niso navedeni v Prilogi II, ocene dejavnikov tveganja in točk, ki jim je treba nameniti pozornost, ter zagotavljanja enotne uporabe pravil te uredbe.
Člen 5
Uporaba privzetih cen ogljika za vhodne materiale in posredne emisije
1. Za namene določitve cene ogljika, dejansko plačane za vgrajene emisije vhodnega materiala, proizvedenega zunaj naprave, lahko upravljavec v skladu s točko 6.2 Priloge I uporabi veljavno privzeto ceno ogljika, ki jo da na voljo Komisija na podlagi člena 9(5) Uredbe (EU) 2023/956.
2. Za namene določitve cene ogljika, dejansko plačane za posredne emisije blaga, ki ni navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) 2023/956, lahko upravljavec v skladu s točko 3.2 Priloge I k tej uredbi uporabi veljavno privzeto ceno ogljika, ki jo da na voljo Komisija na podlagi člena 9(5) Uredbe (EU) 2023/956.
Člen 6
Pretvorba cene ogljika v eure
1. Upravljavec v skladu s točko 7.1 Priloge I dejansko plačano ceno ogljika za vsako blago, proizvedeno v napravi, pretvori v eure, pri čemer uporabi povprečni letni menjalni tečaj za leto poročevalnega obdobja iz člena 3, odstavek 3.
2. Za ta namen upravljavec uporabi letne povprečne menjalne tečaje, ki jih objavi Komisija v skladu z odstavkom 3.
3. Za namene odstavka 2 Komisija objavi letne povprečne menjalne tečaje, pri čemer uporabi menjalne tečaje, ki jih objavi Evropska centralna banka ali po potrebi Eurostat. Kadar letni povprečni menjalni tečaj za dano valuto ni na voljo, Komisija uporabi najzanesljivejše in javno dostopne informacije.
Člen 7
Izračun zmanjšanja števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati
1. Za vsako blago b se zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati za upoštevanje dejansko plačane cene ogljika, izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer:
|
— |
ZmanjšanjeDejanskeCeneOgljikab je zmanjšanje števila kuponov, ki jih je treba predati, za upoštevanje dejansko plačane cene ogljika; |
|
— |
DEJ_CO €b pomeni dejansko ceno ogljika, izraženo v eurih na tono blaga ali na MWh, ki je vključena v poročilo o potrjevanju na podlagi člena 19; |
|
— |
Ref Cena CBAM pomeni letno referenčno ceno kuponov CBAM, izraženo v eurih na tono CO2e, za leto uvoza; |
|
— |
Qb pomeni prijavljeno količino blaga b, izraženo v tonah ali MWh. |
2. Za vsako blago b se zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih je treba predati za upoštevanje privzete cene ogljika, izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer:
|
— |
ZmanjšanjeDejanskeCeneOgljikab je zmanjšanje števila kuponov, ki jih je treba predati, za upoštevanje dejansko plačane cene ogljika za sporočeno blago b na podlagi privzete cene ogljika; |
|
— |
PCO € pomeni veljavno privzeto letno ceno ogljika, ki jo da na voljo Komisija na podlagi člena 9(5) Uredbe (EU) 2023/956 in se uporablja za zadevno blago, izraženo v eurih na tono CO2e; |
|
— |
SVEb pomeni deklarirane vgrajene emisije blaga, ki ustrezajo dejanskim specifičnim vgrajenim emisijam, pri čemer se ustrezno razlikuje med neposrednimi emisijami, posrednimi emisijami in emisijami vhodnih materialov, ali privzeti vrednosti, ki se uporablja za blago, izražene v tonah CO2e na tono ali MWh blaga; |
|
— |
Ref Cena CBAM pomeni letno referenčno ceno kuponov CBAM, izraženo v eurih na tono CO2e, za leto uvoza; |
|
— |
Qb pomeni prijavljeno količino blaga b, izraženo v tonah ali MWh. |
Kadar deklarirane vgrajene emisije temeljijo na dejanskih vrednostih, se formula uporablja za vsak ustrezni del vgrajenih emisij blaga, vključno z neposrednimi emisijami, posrednimi emisijami in emisijami vhodnih materialov. V skladu s tem je skupno zmanjšanje števila kuponov CBAM na blago vsota zmanjšanj na neposredne emisije, posredne emisije in emisije vhodnih materialov.
3. Komisija za namene odstavkov 1 in 2 izračuna letno referenčno ceno kuponov CBAM kot povprečje cen kuponov CBAM, objavljenih v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2025/2548 za dano leto uvoza. Povprečje se zaokroži na najbližji cent.
Komisija letno referenčno ceno objavi v registru CBAM.
Kadar letne referenčne cene še ni mogoče določiti na podlagi vseh četrtletnih ali tedenskih cen kuponov CBAM, objavljenih za dano leto uvoza, Komisija izračuna letno referenčno ceno kot povprečje cen kuponov CBAM, objavljenih v danem letu.
POGLAVJE III
DOKAZI O DEJANSKO PLAČANI CENI OGLJIKA
Člen 8
Poročilo o ceni ogljika
1. Upravljavec pripravi poročilo upravljavca o ceni ogljika na podlagi metodologije iz Priloge I, pri čemer uporabi elektronsko predlogo, ki jo Komisija da na voljo prek registra CBAM, in vključi vsaj informacije iz Priloge III.
2. Če je upravljavec registriran v registru CBAM na podlagi člena 10 Uredbe (EU) 2023/956, svoje poročilo o ceni ogljika pošlje neodvisni osebi prek navedenega registra.
Če upravljavec ni registriran v registru CBAM, svoje poročilo o ceni ogljika pošlje neodvisni osebi na drug ustrezen način.
3. Upravljavec pripravi poročilo o ceni ogljika v angleščini.
Člen 9
Rabati in druge oblike nadomestil
1. Upravljavec pri pripravi svojega poročila o ceni ogljika opredeli in upošteva bodisi naslednje rabate ali druge oblike nadomestil:
|
(a) |
znižano stopnjo na podlagi davka, dajatve ali pristojbine na ogljikov dioksid; |
|
(b) |
vsako izvzetje emisij iz področja uporabe mehanizma za oblikovanje cen ogljika, vključno z:
|
|
(c) |
povračilo v denarni vrednosti, ki delno ali v celoti nadomesti plačano ceno ogljika; |
|
(d) |
vse druge rabate ali oblike nadomestil, ki temeljijo na parametrih, uporabljenih v metodologiji iz Priloge I za določitev dejanske cene ogljika, plačane za specifične vgrajene emisije. |
2. Pri opredelitvi rabatov ali drugih oblik nadomestila iz odstavka 1 upravljavec upošteva vsaj vrste rabatov in drugih oblik nadomestila iz Priloge II.
3. Kadar naprava, za katero se uporablja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, prejema subvencijo, ki se financira s prihodki, ustvarjenimi z mehanizmom za oblikovanje cen ogljika in katere namen je zmanjšanje emisij naprave, se z odstopanjem od odstavka 1 vrednost te subvencije ne upošteva kot rabat ali druga oblika nadomestila pri določanju dejansko plačane cene ogljika, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
cilj subvencije je zmanjšati emisije toplogrednih plinov, kot je določeno v zakonodaji, ki se uporablja za subvencije, ali programu financiranja, ki je podlaga za dodelitev subvencije; |
|
(b) |
ciljno zmanjšanje emisij, ki ga podpirajo subvencije, se preveri med postopkom prijave in po izvedbi naložbe; |
|
(c) |
do subvencij so upravičene vse naprave, za katere se uporablja mehanizem oblikovanja cene ogljika, ne glede na ceno, ki jo plača posamezna naprava; |
|
(d) |
vse naprave, ki so upravičene do subvencij, morajo za pridobitev subvencije vložiti vlogo; |
|
(e) |
odločitev organa, pristojnega za dodelitev subvencij vsaki napravi, je javna in znesek subvencij je javno razkrit ter |
|
(f) |
subvencija, dodeljena napravi, je privedla do zmanjšanja emisij upravičene naprave ali pa je upravičena naprava subvencijo uporabila za sprejetje konkretnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z odločitvijo organov o dodelitvi subvencije. |
4. Kadar je upravljavec naprave, za katero se uporablja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, upravičen do rabata ali druge oblike nadomestila, vendar ne more predložiti dokazov o znesku rabata ali druge oblike nadomestila, ki ga je treba odšteti, ni upravičen do nobenega odbitka dejansko plačane cene ogljika.
Kadar pa je upravljavec naprave, za katero se uporablja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, upravičen do rabata ali druge oblike nadomestila, katerega znesek uradno določi ustrezni organ ali katerega najvišji znesek lahko določi neodvisna oseba, vendar ga upravljavec še ni prejel, se za določitev dejansko plačane cene ogljika upošteva uradno določeni znesek ali najvišji znesek rabata ali druge oblike nadomestila, ki se bo izplačal.
Poleg tega kadar je upravljavec naprave, za katero se uporablja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, upravičen do rabata ali druge oblike nadomestila, vendar lahko na podlagi uradnega pisnega potrdila ustreznih organov dokaže, da zanj ni zaprosil ali je bila prošnja zavrnjena, se ta rabat ali druga oblika nadomestila pri določanju dejansko plačane cene ogljika ne upošteva.
POGLAVJE IV
KVALIFIKACIJE NEODVISNE OSEBE TER POGOJI ZA UGOTAVLJANJE NJENIH KVALIFIKACIJ IN NEODVISNOSTI
ODDELEK 1
Kvalifikacije in neodvisnost neodvisnih oseb
Člen 10
Kvalifikacije za neodvisne osebe
1. Za namene potrjevanja cene ogljika, dejansko plačane za specifične vgrajene emisije, v skladu z oddelkom 2 tega poglavja in za namene člena 9(5) Uredbe (EU) 2023/956 mora bi neodvisna oseba akreditirana za obseg akreditacije v zvezi s potrjevanjem dejansko plačane cene ogljika iz Priloge IV k tej uredbi.
Neodvisna oseba izpolnjuje zahteve iz te uredbe in harmoniziranega standarda EN ISO/IEC 17029:2019, Ugotavljanje skladnosti – Splošna načela in zahteve za organe, ki izvajajo validacijo in verifikacijo (15).
2. Neodvisna oseba ali njen kateri koli del je neodvisen od naslednjih oseb:
|
(a) |
upravljavca, ki je predmet potrjevanja; |
|
(b) |
pristojnega organa iz člena 11(1) Uredbe (EU) 2023/956; |
|
(c) |
Komisije in |
|
(d) |
vseh pristojnih organov tretje države, odgovornih za regulacijo ali nadzor mehanizma za oblikovanje cen ogljika, na katerem temelji določitev dejansko plačane cene ogljika. |
3. Neodvisna oseba tudi nacionalnemu akreditacijskemu organu dokaže svojo stalno usposobljenost in zagotovi, da odgovorni vodilni presojevalec potrjevanja CBAM in presojevalci potrjevanja CBAM dokažejo svojo usposobljenost za ocenjevanje dokazov o ceni ogljika, dejansko plačani za specifične vgrajene emisije, in za uporabo zahtev iz oddelka 2.
Neodvisna oseba pri dokazovanju svoje stalne usposobljenosti zagotovi, da vodilni presojevalec potrjevanja CBAM in presojevalci potrjevanja CBAM izpolnjujejo naslednje zahteve:
|
(a) |
poznavanje veljavnih pravnih in tehničnih zahtev in postopkov za akreditacijo, dejavnosti potrjevanja ter izračun in pripisovanje cene ogljika na podlagi te uredbe, Uredbe (EU) 2023/956, Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 ter druge veljavne zakonodaje, harmoniziranih standardov in smernic; |
|
(b) |
sposobnost opravljanja dejavnosti, povezanih s potrjevanjem poročila upravljavca o ceni ogljika, kot se zahteva v tem oddelku; |
|
(c) |
poznavanje in razumevanje za sektor značilnih tehničnih vidikov spremljanja in poročanja, ki so pomembni za skupino dejavnosti iz Priloge IV k tej uredbi; |
|
(d) |
poznavanje in razumevanje uporabe in pripisovanja podatkov o ceni ogljika specifičnim vgrajenim emisijam. |
Poleg tega neodvisna oseba zagotovi, da skupina za potrjevanje pozna zakonodajo o mehanizmu za oblikovanje cen ogljika in zahteve glede rabatov ali drugih oblik nadomestil, ki se uporabljajo za mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki se uporablja za upravljavca.
Člen 11
Začasna kvalifikacija za poročevalni obdobji 2026 in 2027
1. Z odstopanjem od člena 10, odstavek 1, lahko za namene potrjevanja poročil o cenah ogljika za poročevalni obdobji 2026 in 2027 tudi preveritelj, akreditiran na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 za ustrezno skupino dejavnosti iz Priloge I k navedeni uredbi, postane neodvisna oseba.
V ta namen preveritelj prek registra CBAM pristojnemu organu predloži zahtevo za dodelitev zahtevane vloge neodvisne osebe. Preveritelj v okviru svoje zahteve potrdi, da izpolnjuje zahteve iz te uredbe.
Preveritelj po potrditvi zahteve obvesti nacionalni akreditacijski organ, ki je izdal akreditacijo v na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/2551.
2. Neodvisna oseba, ki ji je bila ta vloga dodeljena na podlagi odstavka 1, izpolnjuje zahteve iz te uredbe in harmoniziranega standarda iz člena 10, odstavek 1, vključno z zahtevami glede neodvisnosti in stalne usposobljenosti.
3. Neodvisna oseba, ki ji je bila dodeljena vloga na podlagi odstavka 1, preneha biti neodvisna oseba do 30. septembra 2028 in njena vloga se samodejno odstrani iz registra CBAM, razen če ji je bila izdana akreditacija za skupino dejavnosti iz Priloge IV k tej uredbi.
Kadar je bila neodvisni osebi izdana akreditacija za skupino dejavnosti iz Priloge IV k tej uredbi, pristojni organ v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2024/3210 ustrezno posodobi informacije.
4. Neodvisna oseba, ki ji je bila ta vloga dodeljena na podlagi odstavka 1, lahko pred 30. septembrom 2028 prek registra CBAM pristojnemu organu predloži zahtevo za preklic vloge, dodeljene na podlagi prvega odstavka.
5. Pristojni organ vlogo, dodeljeno na podlagi prvega odstavka, prekliče v naslednjih primerih:
|
(a) |
neodvisna oseba je zahtevala preklic svoje vloge neodvisne osebe na podlagi odstavka 4; |
|
(b) |
nacionalni akreditacijski organ je začasno odvzel ali preklical akreditacijo na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/2551; |
|
(c) |
na podlagi uradnega obvestila pristojnega organa ali Komisije, ki v okviru pregleda deklaracij CBAM na podlagi člena 19(2) Uredbe (EU) 2023/956 in dela, ki ga je opravila neodvisna oseba, meni, da obstajajo upravičeni dvomi o pravilnosti poročila o potrjevanju, ki ga je izdala neodvisna oseba. |
6. Preklic vloge neodvisne osebe na podlagi odstavka 4 ne posega v akreditacijo na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 ali te uredbe.
ODDELEK 2
Obveznosti in operativne zahteve za neodvisne osebe
Člen 12
Obseg ocene poročila o ceni ogljika, ki jo opravi neodvisna oseba
Med potrjevanjem neodvisna oseba z zadostno zanesljivostjo oceni, ali:
|
(a) |
je poročilo upravljavca o ceni ogljika popolno in izpolnjuje zahteve iz Priloge III; |
|
(b) |
je upravljavec ravnal v skladu z Uredbo (EU) 2023/956 ter poglavjema II in III te uredbe; |
|
(c) |
je bila cena ogljika dejansko plačana za specifične vgrajene emisije, določene v preverjenem poročilu upravljavca o emisijah; |
|
(d) |
kadar je ustrezno, so bili v zvezi s specifičnimi vgrajenimi emisijami prejeti rabati ali druge oblike nadomestil; |
|
(e) |
poročilo upravljavca o ceni ogljika ne vsebuje bistvenih napačnih navedb. |
Za namene točke (e) neodvisna oseba od upravljavca pridobi jasne in objektivne dokaze v podporo podatkom o ceni ogljika, pri čemer upošteva vse informacije, vključene v dokaze o plačani ceni ogljika, pripis podatkov o ceni ogljika specifičnim vgrajenim emisijam, vključenim v preverjeno poročilo upravljavca o emisijah, in dokaze o rabatih ali drugih oblikah prejetih nadomestil v zvezi s specifičnimi vgrajenimi emisijami.
Člen 13
Informacije, ki je treba zahtevati od upravljavcev
1. Za namene ocene, ali poročilo upravljavca o ceni ogljika ne vsebuje bistvenih napačnih navedb in je v skladu s to uredbo, neodvisna oseba od upravljavca pridobi vsaj naslednje informacije, razen če so ji te informacije že na voljo na podlagi postopka preverjanja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2023/956:
|
(a) |
najnovejšo različico načrta upravljavca za spremljanje, pripravljeno v skladu s točko A.5 Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547; |
|
(b) |
ustrezno dokumentacijo ali opis naprave, postopkov in procesov ali diagrame poteka, ki se pripravijo in posodabljajo poleg načrta za spremljanje, vključno z opisom dejavnosti pretoka podatkov upravljavca in njegovega nadzornega sistema; |
|
(c) |
po potrebi evidenco vseh sprememb naprave in sprememb načrta spremljanja ter sprememb, ki vplivajo na podatke o ceni ogljika, od zadnjega potrjevanja; |
|
(d) |
poročilo upravljavca o emisijah na podlagi člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in ustrezno poročilo o preverjanju na podlagi točke 2.17 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2025/2551 za poročevalno obdobje iz člena 3, odstavek 3, te uredbe; |
|
(e) |
poročilo upravljavca o ceni ogljika za poročevalno obdobje iz člena 3(3); |
|
(f) |
poročilo o potrjevanju za poročevalno obdobje pred poročevalnim obdobjem iz člena 3, odstavek 3, če ga ni potrdila ista neodvisna oseba; |
|
(g) |
če je ustrezno, poročilo upravljavca o ceni ogljika in ustrezno poročilo o potrjevanju v zvezi z vhodnimi materiali, ki so bili v napravi uporabljeni, vendar v njej niso bili proizvedeni; |
|
(h) |
poročilo upravljavca o emisijah v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika ali druge informacije, v katerih so navedene emisije, zajete v ceni ogljika, in po potrebi ustrezno poročilo o preverjanju ali ustrezno korespondenco z organom, odgovornim za potrditev sporočenih emisij v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika; |
|
(i) |
po potrebi informacije o tem, kako je upravljavec popravil neskladnost s to uredbo ali obravnaval priporočila za izboljšave, ki so bila sporočena v poročilu o potrjevanju za poročevalno obdobje pred poročevalnim obdobjem iz člena 3, odstavek 3; |
|
(j) |
dokaze o ceni ogljika, plačani na podlagi oddelka 3.5 Priloge I; |
|
(k) |
dokaze o vseh veljavnih rabatih ali drugih oblikah nadomestila na podlagi člena 9 in oddelka 3.5 ter oddelka 5.3 Priloge I ter vsaj naslednje:
|
|
(l) |
dokaze o veljavnem poročevalnem obdobju in pripis podatkov o ceni ogljika blagu v skladu z oddelkom 4.3 Priloge I. |
Upravljavec neodvisni osebi zagotovi zahtevane informacije.
2. Upravljavec neodvisni osebi predloži končno odobreno in notranje potrjeno poročilo o ceni ogljika. Če neodvisna oseba poročila ni pridobila, ne izda poročila o potrjevanju.
Člen 14
Potrjevanje podatkov o dejansko plačani ceni ogljika
1. Neodvisna oseba potrdi podatke, potrebne za določanje cene ogljika, ki je bila dejansko plačana za specifične vgrajene emisije, z oceno pripisa cene ogljika in s podrobnim preskušanjem podatkov, vključno s sledenjem podatkov do primarnega podatkovnega vira, navzkrižnim preverjanjem podatkov z zunanjimi podatkovnimi viri, usklajevanjem, preverjanjem pragov v zvezi z ustreznimi podatki in opravljanjem ponovnih izračunov.
2. V okviru potrjevanja podatkov iz odstavka 1 neodvisna oseba preveri vsaj naslednje vidike in, kadar na podlagi tega najde napačne navedbe ali neskladnost, ukrepa v skladu s členom 17:
|
(a) |
ali so mehanizem za oblikovanje cen ogljika ali mehanizmi za oblikovanje cen ogljika, ki so navedeni v poročilu o ceni ogljika, mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4; |
|
(b) |
ali je bilo treba za vgrajene emisije plačati ceno ogljika v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika in, če je ustrezno, ali so bili za ta mehanizem cene ogljika prejeti rabati ali druge oblike nadomestil v skladu z veljavno zakonodajo; |
|
(c) |
ali obstajajo zadostni dokazi v skladu z zahtevami iz Priloge I o plačani ceni ogljika ter prejetih rabatih ali drugih oblikah nadomestil; |
|
(d) |
ali je bilo pripisovanje podatkov o ceni ogljika posameznemu blagu izvedeno v skladu s Prilogo I; |
|
(e) |
veljavnost informacij, ki se uporabljajo za pripisovanje podatkov o ceni ogljika ter rabatov ali drugih prejetih nadomestil preverjenim sporočenim vgrajenim emisijam; |
|
(f) |
dokaze o plačani ceni ogljika ter rabatih ali drugi obliki nadomestila, prejetega v zvezi s skupnimi sporočenimi emisijami v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika; |
|
(g) |
kadar podatki o ceni ogljika temeljijo na sistemu trgovanja z emisijami, skladnost emisij upravljavca, sporočenih in potrjenih v okviru tega sistema trgovanja z emisijami, z dokazi o ustreznih enotah za skladnost, predanih v okviru tega sistema trgovanja z emisijami; |
|
(h) |
kadar podatki o ceni ogljika temeljijo na sistemu trgovanja z emisijami in so bile pravice dodeljene brezplačno, skladnost količine teh brezplačno dodeljenih pravic in regulativne odločitve, s katero so bile te pravice izdane upravljavcu; |
|
(i) |
kadar podatki o ceni ogljika temeljijo na sistemu trgovanja z emisijami, cena ogljika pa na posameznih kupljenih enotah za skladnost ali fiksni ceni, po kateri se kupijo enote za skladnost, dokaze o količini kupljenih enot za skladnost in ceni nakupa v finančnih evidencah upravljavca; |
|
(j) |
kadar se za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti enote za skladnost predajo v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka, dajatve ali pristojbine na ogljikov dioksid, ali te enote skladnosti izpolnjujejo pogoje iz Priloge I; |
|
(k) |
kadar podatki o ceni ogljika temeljijo na davku, dajatvi ali pristojbini na ogljikov dioksid, skladnost med količino emisij iz blaga ali goriva, za katero velja davek, dajatev ali pristojbina na ogljikov dioksid, in dokazi o davku, dajatvi ali pristojbini na ogljikov dioksid, ki je bila dejansko plačana za te emisije, vključno s pogodbenimi dogovori z dobavitelji goriva, računi in regulativnimi dokazili o plačanem davku, dajatvi ali pristojbini; |
|
(l) |
skladnost med vsemi sporočenimi rabati ali drugimi oblikami nadomestil in podpornimi dokazi ter skladnost med pripisanimi emisijami v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika in vgrajenimi emisijami iz poročila upravljavca o emisijah. |
Člen 15
Pogoji, na katere se neodvisna oseba zanaša pri zunanjem preverjanju in potrjevanju za pripisovanje podatkov o ceni ogljika
1. Za namene preverjanja pravilnega pripisovanja podatkov o ceni ogljika vgrajenim emisijam neodvisna oseba potrdi, da poročilo o preverjanju, ki ga predloži upravljavec v skladu s členom 13, odstavek 1, točka (d), izpolnjuje vse naslednje pogoje:
|
(a) |
ob izdaji poročila o preverjanju je bil subjekt, ki je opravljal dejavnosti preverjanja, preveritelj z veljavno akreditacijsko listino, ki je vsebovala obseg akreditacije, potreben za izvedbo preverjanja, in se zanjo niso uporabljali upravni ukrepi na podlagi člena 9 Delegirane uredbe (EU) 2025/2551; |
|
(b) |
izjava o mnenju iz poročila o preverjanju, kaže, da je poročilo upravljavca o emisijah potrjeno kot zadovoljivo; |
|
(c) |
v poročilu o preverjanju je zajeto poročevalno obdobje, v katerem je bilo proizvedeno blago, ki je predmet potrjevanja cene ogljika. |
Kadar neodvisna oseba ne more potrditi, da poročilo o preverjanju izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka, poročila upravljavca o ceni ogljika ne potrdi.
2. Kadar se potrjeni podatki o ceni ogljika pripišejo vgrajenim emisijam vhodnega materiala, uporabljenega, ne pa tudi proizvedenega v napravi, neodvisna oseba upošteva informacije iz poročila o potrjevanju naprave, v kateri je bil vhodni material proizveden, le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
(a) |
ob izdaji poročila o potrjevanju je bil subjekt, ki je opravljal dejavnosti potrjevanja, neodvisna oseba z veljavno akreditacijsko listino, ki je vsebovala obseg akreditacije, potreben za izvedbo potrjevanja dejansko plačane cene ogljika, in se zanjo niso uporabljali upravni ukrepi na podlagi člena 27; |
|
(b) |
izjava o mnenju iz poročila o potrjevanju kaže, da je poročilo upravljavca o ceni ogljika potrjeno kot zadovoljivo; |
|
(c) |
poročilo o potrjevanju naprave, v kateri se proizvaja vhodni material, zajema isto poročevalno obdobje, kot je navedeno v poročilu o preverjanju iz odstavka 1. |
Kadar neodvisna oseba ne more upoštevati informacij iz poročila o potrjevanju naprave, v kateri se proizvaja vhodni material, lahko od upravljavca zahteva, da za ta vhodni material uporabi ustrezno privzeto ceno ogljika iz člena 5.
3. Za namene preverjanja veljavnosti informacij, uporabljenih za pripisovanje podatkov o ceni ogljika iz člena 14, odstavek 2, točka (e), se neodvisna oseba zanaša na podatke o emisijah in podatke o ceni ogljika, kot so sporočeni in potrjeni v okviru ustreznega mehanizma za oblikovanje cen ogljika, kadar velja kar koli od naslednjega, odvisno od vrste mehanizma za oblikovanje cen ogljika:
|
(a) |
kadar mehanizem za oblikovanje cen ogljika zahteva oceno podatkov o emisijah, za katere se uporablja cena ogljika, ki jo opravi tretja oseba, so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
|
|
(b) |
kadar mehanizem za oblikovanje cen ogljika namesto preverjanja zahteva pregled s strani organa, odgovornega za upravljanje sistema, upravljavec predloži uradno sporočilo o sprejetju, s strani pristojnega organa, ki potrjuje, da je bil tak pregled opravljen in poročilo o emisijah sprejeto. |
Kadar neodvisna oseba ne more upoštevati podatkov o emisijah v skladu s tem pododstavkom, neodvisna oseba upravljavčevo poročilo o ceni ogljika potrdi kot nezadovoljivo v skladu s členom 19, odstavek 1, točka (b).
Člen 16
Dostop do potrebnih podatkov
Neodvisna oseba opravi razgovore in prejme dostop do potrebnih podatkov, da zbere zadostne informacije in dokaze, na podlagi katerih lahko ugotovi, ali poročilo upravljavca o ceni ogljika ne vsebuje bistvenih napačnih navedb.
Neodvisna oseba, kadar je to utemeljeno na podlagi njene analize, izvedene v skladu s harmoniziranim standardom iz člena 10, odstavek 1, se lahko odloči za fizični obisk na lokaciji ali lokacijah, kjer je upravljavec opredelil postopek pripisovanja podatkov o ceni ogljika specifičnim vgrajenim emisijam in kjer se hranijo dokazi o dejansko plačani ceni ogljika.
Člen 17
Odprava napačnih navedb in neskladnosti
1. Kadar neodvisna oseba med potrjevanjem ugotovi napačne navedbe ali kakršno koli neskladnost s to uredbo, o tem nemudoma obvesti upravljavca in od njega zahteva, da popravi oziroma odpravi ugotovljene napačne navedbe ali neskladnosti. Upravljavec ugotovljene napačne navedbe ali neskladnosti popravi oziroma odpravi.
2. Neodvisna oseba v svoji notranji dokumentaciji o potrjevanju dokumentira vse napačne navedbe ali neskladnosti, ki jih je upravljavec popravil oziroma odpravil med potrjevanjem, in jih označi kot odpravljene.
3. Če upravljavec napačnih navedb ali neskladnosti ne popravi oziroma odpravi, neodvisna oseba pred izdajo poročila o potrjevanju v skladu s členom 19 od upravljavca zahteva, naj pojasni glavne vzroke za napačne navedbe ali neskladnosti in razloge, zaradi katerih ni opravil zahtevanih popravkov.
4. Neodvisna oseba odloči, ali nepopravljene napačne navedbe posamično ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami vplivajo na dejansko plačano skupno ceno ogljika, ki je bila sporočena za vsako blago. Pri ocenjevanju pomembnosti napačnih navedb neodvisna oseba upošteva resnost in vrsto napačnih navedb ter okoliščine, v katerih so te nastale.
Neodvisna oseba lahko napačne navedbe šteje za bistvene, če je to upravičeno zaradi resnosti in vrste napačnih navedb ter okoliščin, v katerih so nastale, čeprav posamično ali skupaj z drugimi napačnimi navedbami ne presegajo ravni pomembnosti iz člena 18.
5. Če upravljavec ne odpravi neskladnosti v skladu z odstavkom 1, preden neodvisna oseba izda poročilo o potrjevanju, neodvisna oseba oceni, ali neodpravljena neskladnost vpliva na dejansko plačano skupno ceno ogljika, ki je bila sporočena za vsako blago, in ali to povzroči bistveno napačno navedbo.
Člen 18
Raven pomembnosti
Neodvisna oseba pri ocenjevanju napačnih navedb v podatkih, sporočenih za poročevalno obdobje, ki se potrjuje, uporabi raven pomembnosti za vsako tono zadevnega blaga ali, v primeru uvožene električne energije, za vsako MWh, opredeljeno s pripadajočo oznako kombinirane nomenklature (KN). Raven pomembnosti znaša 5 % dejansko plačane skupne cene ogljika, pripisane navedenemu blagu.
Člen 19
Poročilo o potrjevanju
1. Neodvisna oseba na podlagi zbranih informacij potrdi poročilo upravljavca o ceni ogljika. Poročilo o potrjevanju vsebuje eno od naslednjih izjav o mnenju:
|
(a) |
poročilo upravljavca o ceni ogljika je potrjeno kot zadovoljivo, če ne vsebuje bistvenih napačnih navedb in je bila cena ogljika za preverjene vgrajene emisije dejansko plačana; |
|
(b) |
poročilo upravljavca o ceni ogljika je potrjeno kot nezadovoljivo, kadar velja vsaj eno od naslednjega:
|
2. Neodvisna oseba od 1. februarja 2027 poročilo o potrjevanju izdaja v registru CBAM.
3. Če je upravljavec registriran v registru CBAM v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2023/956, se mu poročilo o potrjevanju pošlje prek registra CBAM.
4. Če upravljavec ni registriran v registru CBAM, neodvisna oseba poročilo o potrjevanju izvozi iz registra CBAM in ga upravljavcu pošlje na druge načine v njegovi izvirni standardni obliki programske opreme. Neodvisna oseba upravljavcu zgolj v informativne namene zagotovi tudi izvod poročila o potrjevanju v standardizirani elektronski obliki, ki je splošno sprejeta za digitalne dokumente.
5. Poročilo o potrjevanju se pripravi na podlagi elektronske predloge, ki jo da na voljo Komisija.
6. Elektronska predloga iz odstavka 5 vsebuje vsaj informacije iz Priloge V.
7. Neodvisna oseba poročila o potrjevanju ne izda, če za isto napravo že obstaja poročilo o potrjevanju, ki zajema isto poročevalno obdobje.
8. Neodvisna oseba lahko na zahtevo upravljavca lahko izda revidirano različico poročila o potrjevanju, ki nadomesti prejšnjo različico, da se popravi napaka ali upoštevajo novi dokazi ali informacije, odkriti po izdaji poročila.
9. Neodvisna oseba pripravi poročilo o potrjevanju v angleščini.
Člen 20
Notranja dokumentacija o potrjevanju
1. Neodvisna oseba pripravi in zbere notranjo dokumentacijo o potrjevanju, ki vsebuje vsaj naslednje informacije:
|
(a) |
rezultate potrjevanja; |
|
(b) |
informacije, prejete od upravljavca na podlagi člena 13; |
|
(c) |
strateško analizo, analizo tveganja in načrt potrjevanja; |
|
(d) |
dovolj informacij, ki potrjujejo izjavo o mnenju iz poročila o potrjevanju, vključno z utemeljitvami ocen glede tega, ali so bile napačne navedbe bistvene. |
2. Notranja dokumentacija o potrjevanju iz odstavka 1 se pripravi tako, da lahko nacionalni akreditacijski organ oceni, ali je bilo potrjevanje opravljeno v skladu s to uredbo.
3. Neodvisna oseba hrani notranjo dokumentacijo o potrjevanju, dokler je to potrebno, da se omogoči pregled predloženih deklaracij CBAM.
4. Neodvisna oseba Komisiji in pristojnim organom na zahtevo omogoči dostop do notranje dokumentacije o potrjevanju in drugih ustreznih informacij, da olajša oceno potrjevanja. Če ni zahtevano drugače, neodvisna oseba zagotovi dostop do navedene dokumentacije prek registra CBAM v 30 koledarskih dneh po zahtevi.
ODDELEK 3
Akreditacija in nadzor neodvisnih oseb ter sodelovanje med organi
Člen 21
Vloga za akreditacijo
1. Vložnik, ustanovljen na podlagi nacionalnega prava države članice, predloži vlogo za akreditacijo nacionalnemu akreditacijskemu organu te države članice za obseg akreditacije iz Priloge IV.
Vendar vložnik vlogo za akreditacijo predloži nacionalnemu akreditacijskemu organu katere koli druge države članice, ki podeljuje akreditacije za obseg akreditacije iz Priloge IV, v katerem koli od naslednjih primerov:
|
(a) |
kadar se je država članica sedeža odločila, da ne bo ustanovila nacionalnega akreditacijskega organa in se ni obrnila na nacionalni akreditacijski organ druge države članice; |
|
(b) |
kadar nacionalni akreditacijski organ iz prvega pododstavka ne izvaja akreditacije za obseg akreditacije iz Priloge IV; |
|
(c) |
kadar nacionalni akreditacijski organ iz prvega pododstavka ni uspešno prestal medsebojnega ocenjevanja v zvezi s skupinami dejavnosti, za katere se zahteva akreditacija. |
2. Vložnik, ki ni ustanovljen na podlagi nacionalnega prava države članice, predloži vlogo za akreditacijo nacionalnemu akreditacijskemu organu katere koli države članice, ki podeljuje akreditacijo za obseg akreditacije iz Priloge IV.
3. Vložnik iz odstavkov 1 in 2 nacionalnemu akreditacijskemu organu poleg vloge predloži vsaj še naslednje dokumente:
|
(a) |
opis vložnikove usposobljenosti za potrjevanje v skladu s to uredbo in harmoniziranim standardom iz člena 10, odstavek 1; |
|
(b) |
opis postopka za zagotavljanje neodvisnosti, vključno z ustrezno evidenco o nepristranskosti in neodvisnosti vložnika in njegovega osebja; |
|
(c) |
seznam tehničnih strokovnjakov in ključnega osebja, vključenega v potrjevanje poročil upravljavcev o ceni ogljika; |
|
(d) |
opis sistema vodenja kakovosti, določenega v harmoniziranem standardu iz člena 10, odstavek 1, vključno z elementi v zvezi z notranjim potrjevanjem dokumentacije; |
|
(e) |
ustrezno evidenco, vključno z evidenco o usposobljenosti in nepristranskosti vložnikovega osebja, za dokazovanje skladnost s to uredbo; |
|
(f) |
po potrebi vse ustrezne dokaze o dokazani usposobljenosti za uporabo mednarodnega standarda iz člena 10, odstavek 1, kot jih priznava nacionalni akreditacijski organ ali akreditacijski organ tretje države. |
4. Po prejemu vloge za akreditacijo lahko nacionalni akreditacijski organ od vložnika zahteva, da predloži kakršne koli druge informacije, za katere nacionalni akreditacijski organ meni, da so potrebne za oceno vloge.
Nacionalni akreditacijski organ lahko od vložnika, ki ni ustanovljen na podlagi nacionalnega prava države članice, zahteva predložitev informacij, ki potrjujejo, da lahko nacionalni akreditacijski organ izvaja akreditacijske dejavnosti v državi, v kateri ima vložnik sedež.
5. Kadar nacionalni akreditacijski organ, ki opravlja akreditacijske storitve na podlagi te uredbe, ni sposoben izvesti akreditacije vložnika, ki ni ustanovljen na podlagi nacionalnega prava države članice, vložniku po prejemu vloge za akreditacijo brez nepotrebnega odlašanja predloži ustrezno utemeljen odgovor, v katerem navede razloge za neizvedbo akreditacije in seznam nacionalnih akreditacijskih organov, ki so sposobni izvesti postopek akreditacije.
6. Organ, ki je priznan kot organizator medsebojnega ocenjevanja oziroma strokovnega vrednotenja iz člena 29, olajša izmenjavo informacij med nacionalnimi akreditacijskimi organi z vodenjem seznama nacionalnih akreditacijskih organov, ki opravljajo akreditacijske storitve v okviru CBAM, in nacionalnih akreditacijskih organov, ki so sposobni začeti postopek akreditacije za vložnike, ki niso ustanovljeni na podlagi nacionalnega prava države članice.
Člen 22
Obseg ocenjevanja s strani nacionalnih akreditacijskih organov
Nacionalni akreditacijski organ iz člena 3(32) Uredbe (EU) 2023/956 oceni, ali pravna oseba, ki zaprosi za akreditacijo (vložnik), ali neodvisna oseba izpolnjuje oba naslednja pogoja:
|
(a) |
je usposobljena za potrjevanje poročil upravljavcev o cenah ogljika v skladu s tem poglavjem; |
|
(b) |
izvaja potrjevanje v skladu s tem poglavjem. |
Člen 23
Ocena vlog za akreditacijo in odločitev o izdaji akreditacije
1. Nacionalni akreditacijski organ pri pripravi ocenjevanja vlog za akreditacijo izvede vse od naslednjega:
|
(a) |
pregleda informacije, ki jih je v skladu s členom 21, odstavek 3, predložil vložnik; |
|
(b) |
opravi fizični obisk prostorov vložnika, da pregleda reprezentativen vzorec vložnikove notranje dokumentacije o potrjevanju; |
|
(c) |
opazuje delovanje in oceni usposobljenost reprezentativnega števila osebja vložnika, ki sodeluje pri potrjevanju poročil upravljavcev o ceni ogljika, za zagotovitev, da osebje deluje v skladu s to uredbo. |
2. Nacionalni akreditacijski organ med ocenjevanjem upošteva vse od naslednjega:
|
(a) |
zapletenost obsega akreditacije, zajetega v vlogi; |
|
(b) |
geografska območja, na katerih vložnik izvaja ali načrtuje potrjevanje; |
|
(c) |
ali je vložnik akreditiran za obseg akreditacije na podlagi Uredbe (EU) 2023/956. |
Nacionalni akreditacijski organ lahko upošteva tudi vse ustrezne dokaze, ki jih predloži vložnik na podlagi člena 21, odstavek 3, točka (f).
3. Nacionalni akreditacijski organ lahko sklene sporazum z akreditacijskim organom s sedežem v tretji državi, da del dejavnosti ocenjevanja iz odstavka 1 v zvezi z vložniki, ustanovljenimi na podlagi nacionalnega prava navedenega akreditacijskega organa, prenese na navedeni akreditacijski organ. Nacionalni akreditacijski organ je še naprej odgovoren za akreditacijo vložnika.
4. Nacionalni akreditacijski organ o svojih ugotovitvah in morebitnih neskladnostih poroča vložniku in zahteva odgovor.
5. Vložnik sprejme popravne ukrepe za odpravo vseh neskladnosti, sporočenih na podlagi odstavka 3, in v roku, ki ga določi nacionalni akreditacijski organ, predloži odgovor, v katerem navede ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za odpravo neskladnosti.
6. Nacionalni akreditacijski organ pregleda odgovor vložnika, predloženega na podlagi odstavka 4.
7. Kadar nacionalni akreditacijski organ ugotovi, da je vložnikov odgovor ali sprejeti ukrep nezadosten ali neučinkovit, od vložnika zahteva dodatne informacije ali sprejetje nadaljnjih ukrepov, ter lahko zahteva dokaze o dejanskem izvajanju ukrepa ali izvede naknadno oceno njegovega dejanskega izvajanja.
8. Če se nacionalni akreditacijski organ odloči, da izda ali podaljša akreditacijo oziroma razširi obseg akreditacije, v zvezi s tem izda akreditacijsko listino.
Akreditacijska listina velja v obdobju, ki ni daljše od petih let od dneva izdaje.
Člen 24
Razširitev obsega akreditacije
1. Preveritelj, akreditiran na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 za skupino dejavnosti iz Priloge I k navedeni uredbi, ali vložnik, akreditiran na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067 za ustrezno skupino dejavnosti iz Priloge I k navedeni uredbi, lahko zaprosi za razširitev obsega svoje akreditacije na skupino dejavnosti iz Priloge IV k tej uredbi.
2. Nacionalni akreditacijski organ kot odziv na vlogo na podlagi odstavka 1 za razširitev obsega že izdane akreditacije odloči, ali so za zahtevano razširitev obsega akreditacije izpolnjene zahteve iz člena 22.
Člen 25
Letni nadzor
Nacionalni akreditacijski organ vsako leto izvede nadzor vsake neodvisne osebe, ki ji je izdal akreditacijsko listino. Tak nadzor zajema vsaj naslednje:
|
(a) |
oceno neodvisne osebo na lokaciji ali virtualno oceno; |
|
(b) |
opazovanje delovanja in ocenjevanje usposobljenosti reprezentativnega števila osebja neodvisne osebe v skladu s členom 23, odstavek 1, točka (c). |
Člen 26
Pritožbe
Če nacionalni akreditacijski organ od katerega koli pristojnega organa, Komisije, upravljavca ali katere koli druge zainteresirane strani prejme pritožbo v zvezi z neodvisno osebo, ki jo je akreditiral, najpozneje v treh mesecih od datuma prejema pritožbe sprejme vse naslednje ukrepe:
|
(a) |
oceni utemeljenost pritožbe; |
|
(b) |
zagotovi, da lahko neodvisna oseba predloži pripombe; |
|
(c) |
sprejme ustrezne ukrepe za obravnavanje pritožbe; |
|
(d) |
evidentira pritožbo in sprejete ukrepe; |
|
(e) |
odgovori pritožniku. |
Člen 27
Začasni odvzem in zmanjšanje obsega akreditacije ter preklic akreditacije
1. Brez poseganja v odstavke 2, 3 in 4 lahko nacionalni akreditacijski organ neodvisni osebi, kadar ta ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, akreditacijo začasno odvzame, zmanjša njen obseg ali jo prekliče.
2. Nacionalni akreditacijski organ akreditacijo začasno odvzame, zmanjša njen obseg ali jo prekliče, če neodvisna oseba to zahteva.
3. Nacionalni akreditacijski organ akreditacijo začasno odvzame ali zmanjša njen obseg, če je neodvisna oseba storila kar koli od naslednjega:
|
(a) |
storila je hudo kršitev zahteve iz te uredbe; |
|
(b) |
stalno in večkrat ni izpolnjevala zahtev iz te uredbe; |
|
(c) |
kršila je druge posebne pogoje, ki jih je določil nacionalni akreditacijski organ. |
4. Nacionalni akreditacijski organ prekliče akreditacijo neodvisne osebe, kadar velja kar koli od naslednjega:
|
(a) |
neodvisna oseba ni odpravila pomanjkljivosti, ki so bile razlog za odločitev o začasnem odvzemu akreditacije; |
|
(b) |
član vodstva neodvisne osebe ali član osebja neodvisne osebe, ki sodeluje pri dejavnostih potrjevanja, je bil spoznan za krivega goljufije; |
|
(c) |
neodvisna oseba je namerno predložila lažne informacije ali namerno prikrivala informacije. |
5. Nacionalni akreditacijski organ lahko začasno prekliče ali odvzame akreditacijo neodvisne osebe, če akreditacijski organ ugotovi, da ne more več izvajati akreditacijskih dejavnosti v državi, v kateri ima vložnik sedež.
Člen 28
Dejavnosti opazovanja
1. Nacionalni akreditacijski organ se lahko odloči, da bo izvajal dejavnosti opazovanja preveriteljev, ki so postali neodvisne osebe na podlagi člena 11(1), da bi pridobil izkušnje z akreditacijskimi dejavnostmi na podlagi te uredbe pred izvajanjem akreditacije za obseg akreditacije iz Priloge IV.
2. Nacionalni akreditacijski organ lahko izvaja dejavnosti opazovanja le, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
|
(a) |
nacionalni akreditacijski organ ne izvaja akreditacije za obseg akreditacije iz Priloge IV; |
|
(b) |
vsaj ena neodvisna oseba je nacionalni akreditacijski organ uradno obvestila, da je postala neodvisna oseba na podlagi člena 11, odstavek 1. |
3. Dejavnosti opazovanja lahko zajemajo katere koli dejavnosti, ki bi jih nacionalni akreditacijski organ izvajal na podlagi te uredbe za akreditacijo neodvisne osebe, vključno s predložitvijo letnega delovnega programa in poslovnega poročila iz člena 32 ter obvestilom iz člena 35.
Nacionalni akreditacijski organ ustreznim neodvisnim osebam v razumnem roku pošlje seznam dejavnosti opazovanja, ki jih namerava izvajati.
Člen 29
Medsebojno ocenjevanje in vzajemno priznavanje
1. Nacionalni akreditacijski organi so predmet rednega medsebojnega ocenjevanja s strani organa, priznanega kot organizatorja medsebojnega ocenjevanja oziroma strokovnega vrednotenja na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Če rezultat medsebojnega ocenjevanja ni zadovoljiv, nacionalni akreditacijski organ preneha opravljati dejavnosti ali zagotavljati storitve na podlagi te uredbe, dokler ni dosežen zadovoljiv rezultat medsebojnega ocenjevanja.
3. Če je nacionalni akreditacijski organ uspešno prestal medsebojno ocenjevanje v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2025/2551 ali mu je bilo odobreno izvzetje iz zahteve po novem medsebojnem ocenjevanju na podlagi člena 27, odstavek 4, navedene delegirane uredbe, mu ni treba opravljati novega medsebojnega ocenjevanja na podlagi te uredbe.
Izvzetje iz zahteve po novem medsebojnem ocenjevanju se uporablja za obdobje največ štirih let od dne, ko organ, priznan kot organizator medsebojnega ocenjevanja oziroma strokovnega vrednotenja na podlagi Uredbe (ES) št. 765/2008, o svoji odločitvi uradno obvesti nacionalni akreditacijski organ.
4. Do zaključka postopka medsebojnega ocenjevanja države članice kot veljavne priznavajo akreditacijske listine in poročila o potrjevanju neodvisnih oseb, ki jih je akreditiral navedeni nacionalni akreditacijski organ. To storijo, če nacionalni akreditacijski organ izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
|
(a) |
odobreno mu je bilo izvzetje, navedeno v odstavku 3; |
|
(b) |
medsebojno ocenjevanje zanj se je začelo. |
Člen 30
Izmenjava informacij in sodelovanje
Kadar nacionalni akreditacijski organ opravlja akreditacijske storitve za obseg akreditacije iz Priloge IV, država članica, v kateri ima nacionalni akreditacijski organ sedež, vzpostavi učinkovito izmenjavo informacij in sodelovanje med tem nacionalnim akreditacijskim organom in pristojnim organom.
Člen 31
Izmenjava informacij o akreditacijskih listinah in upravnih ukrepih
1. Nacionalni akreditacijski organ pristojnemu organu države članice, v kateri ima sedež, brez odlašanja zagotovi vse ustrezne informacije, potrebne za registracijo neodvisne osebe v registru CBAM in za naknadne posodobitve registracije na podlagi člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2024/3210. Te informacije vključujejo najmanj naslednje:
|
(a) |
vsako odločitev o izdaji akreditacije ali vsako odločitev o podaljšanju ali razširitvi obsega akreditacije; |
|
(b) |
vsako odločitev na podlagi člena 27 o začasnem odvzemu, zmanjšanju obsega ali preklicu akreditacije ter vsako odločitev o pritožbi, s katero je bila taka odločitev razveljavljena; |
|
(c) |
vsak preklic odločitve o začasnem odvzemu akreditacije. |
2. Pristojni organ iz odstavka 1 v registru CBAM registrira in posodablja informacije o neodvisnih osebah, prejete v skladu z odstavkom 1.
3. Komisija objavi informacije iz odstavka 1 v interoperabilni obliki.
Člen 32
Program dela akreditacije in poslovno poročilo
1. Nacionalni akreditacijski organ v program dela akreditacije iz člena 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 vključi seznam neodvisnih oseb, ki jih je akreditiral. Seznam za vsako neodvisno osebo vsebuje naslednje informacije:
|
(a) |
dejavnosti, ki jih nacionalni akreditacijski organ načrtuje za neodvisno osebo, vključno z nadzornimi dejavnostmi in ponovnimi ocenami; |
|
(b) |
predvideni čas in kraj potrjevanja, vključno s tem, ali bo opravljen fizični ali virtualni obisk lokacije; |
|
(c) |
datume predvidenih opazovanih presoj, ki jih bo opravil nacionalni akreditacijski organ, da bi ocenil neodvisno osebo, vključno z imenom in podrobnostmi za identifikacijo upravljavcev ali naprav, ki bodo obiskani v okviru opazovanih presoj. |
2. Kadar se katera koli informacija iz odstavka 1 spremeni, nacionalni akreditacijski organ pristojnemu organu predloži posodobljen program dela v roku iz člena 21(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe (EU) 2025/2551.
3. Nacionalni akreditacijski organ v poslovno poročilo iz člena 21(2) Delegirane uredbe (EU) 2025/2551 vključi za vsako neodvisno osebo, ki jo je akreditiral, vsaj naslednje informacije:
|
(a) |
podrobnosti o akreditaciji neodvisne osebe, vključno z obsegom njene akreditacije; |
|
(b) |
vse spremembe obsega akreditacije neodvisne osebe; |
|
(c) |
povzetek rezultatov nadzornih dejavnosti in ponovnih ocenjevanj, ki jih je opravil nacionalni akreditacijski organ; |
|
(d) |
povzetek rezultatov opravljenih izrednih ocenjevanj, vključno z razlogi za njihovo opravljanje; |
|
(e) |
vse pritožbe zoper neodvisno osebo od zadnjega poslovnega poročila in ukrepe, ki jih je sprejel nacionalni akreditacijski organ v zvezi s takimi pritožbami; |
|
(f) |
podrobnosti o ukrepih, ki jih je nacionalni akreditacijski organ sprejel v odgovor na informacije, ki jih je predložil pristojni organ na podlagi člena 34, razen če je nacionalni akreditacijski organ informacije obravnaval kot pritožbo v smislu člena 26. |
Kadar nacionalni akreditacijski organ v skladu s členom 21(5) obvesti vložnika, ki je zaprosil za akreditacijo, da ni mogel izvesti postopka akreditacije, v poslovno poročilo iz odstavka 3 vključi seznam vložnikov, vključno z njihovim imenom, državo sedeža in zaprošenim obsegom akreditacije.
Člen 33
Izmenjava informacij med pristojnimi organi in Komisijo
1. Pristojni organi drugim pristojnim organom in Komisiji prek registra CBAM brez odlašanja dajo na voljo informacije o neodvisnih osebah, vključenih v program dela akreditacije in poslovno poročilo iz člena 32.
2. Kadar pristojni organ ali Komisija pregleda deklaracijo CBAM na podlagi člena 19(2) Uredbe (EU) 2023/956, drugim pristojnim organom in, kadar je ustrezno, Komisiji prek registra CBAM da na voljo informacije o začetku pregleda in rezultatih pregleda v zvezi z delom, ki ga je opravila neodvisna oseba.
Člen 34
Informacije pristojnega organa nacionalnemu akreditacijskemu organu in poslovna skrivnost
1. Pristojni organ države članice, v kateri ima nacionalni akreditacijski organ sedež, nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki je akreditiral neodvisno osebo, redno in vsaj enkrat leto sporoči najmanj naslednje informacije:
|
(a) |
ustrezne rezultate pregledov dokazov, da je bila cena ogljika dejansko plačana, in poročila o potrjevanju, vključno z vsemi ugotovljenimi neskladnostmi neodvisne osebe s to uredbo; |
|
(b) |
vse pritožbe, ki jih je pristojni organ prejel zoper navedeno neodvisno osebo. |
2. Za namene odstavka 1 pristojni organ uporabi ustrezno elektronsko predlogo, ki jo zagotovi Komisija.
3. Kadar pristojni organ prejme pritožbo v zvezi z neodvisno osebo, ki jo je akreditiral nacionalni akreditacijski organ druge države članice, pristojni organ o pritožbi obvesti navedeni nacionalni akreditacijski organ.
4. Kadar iz informacij iz odstavkov 1 in 3 izhaja, da je pristojni organ ali Komisija ugotovila neizpolnjevanje obveznosti neodvisne osebe, nacionalni akreditacijski organ sporočanje teh informacij obravnava kot pritožbo pristojnega organa v zvezi s to neodvisno osebo v skladu s členom 26.
5. Kadar nacionalni akreditacijski organ prejme informacije v zvezi s poročilom upravljavca o ceni ogljika ali poročilom o potrjevanju, se štejejo za poslovno skrivnost. Nacionalni akreditacijski organ teh informacij ne razkrije nobeni drugi osebi ali organu, razen kadar je razkritje potrebno v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.
Člen 35
Obvestila, ki jih pošljejo neodvisne osebe
1. Neodvisne osebe vsako leto do 15. novembra nacionalnemu akreditacijskemu organu, ki jih je akreditiral, za naslednje koledarsko leto predložijo naslednje informacije:
|
(a) |
načrtovani čas in kraj potrjevanj, ki jih bodo izvedli, vključno s tem, ali bo opravljen fizični ali virtualni obisk lokacije; |
|
(b) |
ime in podrobnosti za identifikacijo vsakega upravljavca, katerih poročila o ceni ogljika potrjujejo, ter podrobnosti za identifikacijo zadevnih naprav; |
|
(c) |
imena članov skupine za potrjevanje in obseg akreditacije, v katerega spadajo dejavnosti upravljavca. |
2. Kadar se katera koli informacija iz odstavka 1 spremeni, neodvisne osebe o teh spremembah obvestijo nacionalni akreditacijski organ v roku, dogovorjenem s tem organom.
3. Neodvisne osebe brez odlašanja obvestijo nacionalni akreditacijski organ o vseh pomembnih spremembah v zvezi s svojim statusom ali delovanjem, ki bi lahko vplivale na njihovo akreditacijo.
POGLAVJE V
KONČNE DOLOČBE
Člen 36
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2026.
Revidira se najpozneje leta 2027.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 5. novembra 2026
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 130, 16.5.2023, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/956/oj.
(2) Uredba (EU) 2025/2083 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2023/956 glede poenostavitve in okrepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L, 2025/2083, 17.10.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2083/oj).
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2547 z dne 10. decembra 2025 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede metod za izračun emisij, vgrajenih v blagu (UL L, 2025/2547, 22.12.2025, ELI: https://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2547/oj).
(4) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2003/87/oj).
(5) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2548 z dne 10. decembra 2025 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta glede izračuna in objave cene kuponov CBAM (UL L, 2025/2548, 22.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2548/oj).
(6) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1025/oj).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/2546 z dne 10. decembra 2025 o uporabi načel za preverjanje prijavljenih vgrajenih emisij v skladu z Uredbo (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, 2025/2546, 22.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2025/2546/oj).
(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/2551 z dne 20. novembra 2025 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pogojev za izdajo akreditacije preveriteljem, kontrolo in nadzor akreditiranih preveriteljev, preklic akreditacij ter vzajemno priznavanje in medsebojno ocenjevanje akreditacijskih organov (UL L, 2025/2551, 22.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/2551/oj).
(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 334, 31.12.2018, str. 94, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2018/2067/oj).
(10) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/765/oj).
(11) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/3210 z dne 18. decembra 2024 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z registrom CBAM (UL L, 2024/3210, 30.12.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/3210/oj).
(12) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).
(13) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).
(14) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).
(15) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2020/1835 z dne 3. decembra 2020 o harmoniziranih standardih za akreditacijo in ugotavljanje skladnosti (UL L 408, 4.12.2020, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2020/1835/oj).
PRILOGA I
Metodologija za izračun cene ogljika, dejansko plačane za vgrajene emisije
V tej prilogi so določene metode za pripisovanje cene ogljika, dejansko plačane za specifične vgrajene emisije v blagu.
1. OPREDELITEV POJMOV
V tej prilogi ter prilogah II in III se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„emisije MOCO“ pomeni emisije, sporočene in potrjene v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika; |
|
(2) |
„rabat ali druge oblike nadomestil za emisije“ pomeni delež emisij MOCO, ki se izravnajo z rabati ali drugimi oblikami nadomestil; |
|
(3) |
„davek na ogljikov dioksid“ pomeni davek, dajatev ali pristojbino na ogljikov dioksid v obliki davka na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira ali davka na ogljikov dioksid na podlagi goriva, ki ga določijo organi tretjih držav; |
|
(4) |
„davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira“ pomeni neposredni davek, dajatev ali pristojbino, obračunano na emisije toplogrednih plinov, ki izvirajo iz specifičnega, določljivega vira; |
|
(5) |
„davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva“ pomeni neposredni davek, dajatev ali pristojbino, obračunano na vsebnost ogljika v oskrbi s fosilnim gorivom, katerega emisije se sprostijo med proizvodnjo blaga; |
|
(6) |
„poročevalno obdobje MOCO“ pomeni obdobje, ki se uporablja za spremljanje emisij MOCO in poročanje o njih; |
|
(7) |
„ogljični dobropis“ pomeni dobropis, ki ga izda mehanizem dobropisa in predstavlja zmanjšanje emisij ali odvzem emisij toplogrednih plinov iz ozračja, ki nastane pri blažitveni dejavnosti in se izvaja v dejavnostih, katerih emisije niso zajete v mehanizmu za oblikovanje cen ogljika; |
|
(8) |
„mednarodni ogljični dobropis“ pomeni ogljični dobropis, povezan z blažitveno dejavnostjo, ki se izvaja v državi, ki ni država proizvodnje blaga. |
2. KORAKI PRIPISOVANJA V METODOLOGIJI
Cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije blaga, se pripiše z izvedbo naslednjih zaporednih korakov:
|
(a) |
določitev cene ogljika, plačane na tono emisij MOCO, izražene v eurih na tCO2e, v skladu z oddelkom 3 za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki zajema emisije toplogrednih plinov, sproščene med proizvodnjo blaga; |
|
(b) |
pripis emisij MOCO vsakemu blagu v skladu z oddelkom 4 za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki zajema emisije toplogrednih plinov, sproščene med proizvodnjo blaga; |
|
(c) |
pripis rabata ali drugih oblik nadomestil za emisije vsakemu blagu v skladu z oddelkom 5 za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki zajema emisije toplogrednih plinov, sproščene med proizvodnjo blaga; |
|
(d) |
pripis dejansko plačane cene ogljika specifičnim vgrajenim emisijam in določitev podatkovnih točk, ki jih deklarant CBAM potrebuje v skladu z oddelkom 6, za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki zajema emisije toplogrednih plinov, sproščene med proizvodnjo blaga; |
|
(e) |
pretvorba dejansko plačane cene ogljika v eure in združitev skupne cene ogljika, dejansko plačane za specifične vgrajene emisije, v skladu z oddelkom 7. |
Kadar so v tej prilogi navedeni dokazi, ki podpirajo dejansko plačano ceno ogljika, se nanašajo na določeno napravo, v kateri se proizvaja blago, tudi kadar ceno ogljika plača subjekt, za katerega velja mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki se uporablja za več naprav.
3. DOLOČITEV VELJAVNE CENE OGLJIKA NA TONO EMISIJ NA PODLAGI OBLIKE MEHANIZMA ZA OBLIKOVANJE CEN OGLJIKA
Za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki zajema emisije toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo blaga, se določi cena ogljika na tono emisij.
Kadar emisije MOCO zajemajo neposredne emisije, se cena ogljika na tono neposrednih emisij (CONEPOSR) določi v skladu z oddelkoma 3.1 in 3.3.
Kadar emisije MOCO zajemajo posredne emisije, se cena ogljika na tono posrednih emisij (CPPOSR) določi v skladu z oddelkoma 3.2 in 3.3.
Kadar emisije MOCO zajemajo neposredne in posredne emisije, se cena ogljika določi ločeno, na tono neposrednih oziroma posrednih emisij.
Kadar so rabati ali druge oblike nadomestil v obliki povračila v denarni vrednosti, se ustrezno znižanje cene ogljika določi v skladu z oddelkom 3.4.
3.1. Določitev cene ogljika, povezane z neposrednimi emisijami
Kadar se cena ogljika uporablja za neposredne emisije naprave, za katero velja sistem trgovanja z emisijami ali davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira, se cena ogljika za neposredne emisije določi na podlagi naslednje enačbe:
|
|
(enačba 1), |
pri čemer:
|
— |
CONEPOSR je cena ogljika na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
CO je skupna cena ogljika, ki jo upravljavec plača za neposredne emisije za zadevno poročevalno obdobje MOCO, izražena v lokalni denarni enoti jurisdikcije; |
|
— |
EM_MOCONEPOSR so skupne emisije MOCO, povezane z neposrednimi emisijami za zadevno poročevalno obdobje MOCO, izražene v tonah CO2e. |
Kadar se cena ogljika uporablja za emisije uvožene električne energije (kot blago CBAM), se lahko cena ogljika določi z uporabo ustrezne privzete cene ogljika, ki jo zagotovi Komisija, ali na podlagi dejanske cene ogljika, kadar poročanje o vgrajenih emisijah temelji na dejanskih vrednostih, v skladu z emisijskim faktorjem za uvoženo električno energijo, določenim na podlagi dejanskih emisij, sporočenih v poročilu o emisijah, kakor je določeno v oddelku 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547.
Kadar se cena ogljika uporablja za mehanizem za oblikovanje cen ogljika na podlagi goriva, se uporablja oddelek 3.3.3.
3.2. Določitev cene ogljika, povezane s posrednimi emisijami
Kadar se cena ogljika uporablja za posredne emisije naprave, se cena ogljika za posredne emisije določi na podlagi letne povprečne cene ogljika na enoto kupljene električne energije z uporabo naslednje enačbe:
|
|
(enačba 2), |
pri čemer:
|
— |
COPOSR je povprečna cena ogljika na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
CO je skupna cena ogljika, plačana za posredne emisije, izražena v lokalni denarni enoti jurisdikcije; |
|
— |
QPOSR je ustrezna količina porabljene električne energije, izražena v MWh ali TJ; |
|
— |
EF je emisijski faktor ustrezne porabljene električne energije, izražen v tonah CO2e/MWh ali tonah CO2e/TJ. |
Emisijski faktor za električno energijo EF v enačbi 2 mora biti skladen z dejanskimi vgrajenimi posrednimi emisijami v skladu s členom 8 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547.
Z odstopanjem od prvega pododstavka je lahko cena ogljika, povezana s posrednimi emisijami (COPOSR ), privzeta cena ogljika, ki jo zagotovi Komisija.
3.3. Vrste mehanizma za oblikovanje cen ogljika, v okviru katerega se plača cena ogljika
Cena ogljika neposrednih ali posrednih emisij se določi na podlagi vrste mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, navedenih v naslednjih oddelkih. Dokazi o taki ceni ogljika so navedeni v oddelku 3.5.
3.3.1. Sistem trgovanja z emisijami
Kadar se uporablja sistem trgovanja z emisijami, se skupna cena ogljika, plačana za neposredne emisije, iz enačbe 1 in skupna cena ogljika, plačana za posredne emisije, iz enačbe 2 določita ločeno s tehtano povprečno ceno enot za skladnost z dražb v poročevalnem obdobju, izraženo v ceni na tono CO2e, ki jo dajo na voljo ustrezni organi, pristojni za sistem trgovanja z emisijami.
Kadar tehtana povprečna cena enot za skladnost z dražb za zadevno poročevalno obdobje ni na voljo, se uporabi povprečna borzna cena enot za skladnost na priznanem sekundarnem trgu, kot jo objavi javni organ, pristojen za upravljanje sekundarnega trga. Če pristojni javni organ ne objavi povprečne borzne cene ali če ni mogoče predložiti dokazov za objavljeno borzno ceno, se uporabi povprečna borzna cena, ki jo objavi borzna ali trgovalna platforma, ki jo odobrijo in nadzorujejo organi jurisdikcije.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko CONEPOSR in COPOSR iz enačb 1 oziroma 2 določita na podlagi povprečne neto cene upravljavčevih enot za skladnost ob nakupu. Upravljavec pri določanju tega povprečja upošteva samo tiste enote za skladnost, ki so na računu registra sistema trgovanja z emisijami ob koncu poročevalnega obdobja, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah.
3.3.2. Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira
Kadar se uporablja davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira, se CONEPOSR in COPOSR iz enačb 1 oziroma 2 določita ločeno za ustrezno stopnjo davka na ogljikov dioksid, izraženo v ceni ogljika na tono CO2e.
Če se v skladu z zakonodajo v okviru davka na ogljikov dioksid plača znižana stopnja davka na ogljikov dioksid, je stopnja cene ogljika enaka znižani stopnji davka na ogljikov dioksid, izraženi v ceni ogljika, plačani na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi ali posrednimi emisijami.
Če se je stopnja davka na ogljikov dioksid v poročevalnem obdobju spremenila, se določi časovno tehtana povprečna stopnja cene ogljika kot seštevek prvotne stopnje cene ogljika in spremenjene stopnje cene ogljika sorazmerno z njunim zadevnim obdobjem uporabe v poročevalnem obdobju.
3.3.3. Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva
Kadar se davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva uporablja za goriva, porabljena v napravi, se CONEPOSR iz enačbe 1 in COPOSR iz enačbe 2 določita ločeno na podlagi tehtane povprečne stopnje davka na ogljikov dioksid za goriva, za katera velja davek na ogljikov dioksid.
Za ta namen velja naslednje:
|
(a) |
kadar so emisije MOCO povezane z neposrednimi emisijami, se za goriva, ki zgorevajo v napravi, uporabi naslednja enačba:
|
|
(b) |
kadar so emisije MOCO povezane s posrednimi emisijami, se za goriva, ki zgorevajo v napravi, uporabi naslednja enačba:
|
pri čemer:
|
— |
CONEPOSR je tehtana povprečna stopnja cene ogljika na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
COPOSR je tehtana povprečna stopnja cene ogljika na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
StopnjaDavkaGorivag je specifična davčna stopnja na enoto goriva g, ki se uporablja za gorivo, kot predpisuje davek na ogljikov dioksid, ki se uporablja za upravljavca; |
|
— |
QGORIVOg je količina goriva g, porabljenega v napravi v poročevalnem obdobju MOCO, za katero se uporablja davek na ogljikov dioksid, izražena v enotah goriva; |
|
— |
PEFg je privzeti emisijski faktor za porabljeno gorivo g, izražen v tonah CO2e na enoto goriva; |
|
— |
|
Privzeta emisijska faktorja, ki se uporabljata v enačbah 3a in 3b (PEFg ) sta:
|
(a) |
standardna faktorja, ki sta predpisana v zakonodaji jurisdikcije ali ju davčni organ določi kot podlago za izračun davka na enoto goriva na podlagi njegove vsebnosti emisij; |
|
(b) |
če navedena emisijska faktorja nista na voljo, standardna faktorja, ki ju je država, v kateri se nahaja naprava, uporabila v zadnjih nacionalnih evidencah, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; |
|
(c) |
če navedena standardna faktorja iz nacionalnega registra nista na voljo, standardna faktorja iz najnovejših smernic Medvladnega panela za podnebne spremembe za nacionalne evidence toplogrednih plinov. |
Stopnja davka na ogljikov dioksid, ki temelji na zakonodaji o davku na ogljikov dioksid, ki se uporablja za gorivo (StopnjaDavkaGorivag ), in emisijski faktor, ki se nanaša na porabljeno gorivo (DEFg ), sta v skladu s ceno ogljika, določeno na podlagi navedene zakonodaje.
Kadar se v skladu z zakonodajo v okviru davka na ogljikov dioksid uporablja znižana stopnja davka na ogljikov dioksid na enoto porabljenega goriva, je StopnjaDavkaGorivag znižana davčna stopnja na enoto porabljenega goriva, ki se uporablja za gorivo, razen če obstajajo dokazi, da je upravljavec plačal celotno stopnjo davka na ogljikov dioksid in da ni bilo uporabljeno znižanje davčne stopnje.
Če se je stopnja davka na ogljikov dioksid za gorivo g med poročevalnim obdobjem spremenila, se določi časovno tehtana povprečna cena ogljika in uporabi za določanje spremenljivke StopnjaDavkaGorivag v enačbah 3a in 3b.
3.3.4. Mehanizmi za oblikovanje cen ogljika z različnimi možnostmi zagotavljanja skladnosti
Kadar se cena ogljika, ki se uporablja za neposredne ali posredne emisije naprave, plača v okviru različnih oblik možnosti zagotavljanja skladnosti, vključno z uporabo ogljičnih dobropisov za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, ki napravam v okviru sistema trgovanja z emisijami omogoča nakup manjkajočih pravic ali dobropisov enakovredne narave po fiksni stopnji, ki jo določijo pristojni organi, se CONEPOSR v enačbi 1 in COPOSR v enačbi 2 določita ločeno z uporabo tehtane povprečne stopnje cene ogljika, za kar se uporabi:
|
(a) |
naslednja enačba, kadar so emisije MOCO povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednja enačba, kadar so emisije MOCO povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
CONEPOSR je tehtana povprečna cena ogljika na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izraženo kot cena na tono CO2e; |
|
— |
COPOSR je tehtana povprečna cena ogljika na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
COMZS i je cena ogljika i, ki jo zajema določena možnost zagotavljanja skladnosti, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
EMMZS i je količina emisij MOCO, povezanih z neposrednimi ali posrednimi emisijami, ki jih zajema določena možnost zagotavljanja skladnosti, ki se uporablja za izpolnjevanje obveznosti skladnosti. |
Kadar možnost zagotavljanja skladnosti vključuje uporabo ogljičnih dobropisov za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali sistema davka na ogljikov dioksid, je COMZSi cena ogljika ogljičnih dobropisov, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, izražena v lokalni denarni enoti jurisdikcije. Sporočena cena, plačana za emisijske dobropise (COMZSi ), ne presega cene ogljika drugih možnosti zagotavljanja skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, kot je določeno v oddelkih 3.3.1, 3.3.2 in 3.3.3.
Če upravljavec ni kupil ogljičnih dobropisov, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, se emisijam MOCO, zajetim s temi ogljičnimi dobropisi, pripiše cena nič, razen če lahko upravljavec predloži dokaze o njihovi tržni ceni na podlagi dokazov, opredeljenih v oddelku 3.5.4.
Za namene določitve plačane cene ogljika se lahko mednarodni ogljični dobropisi na podlagi člena 6.2 in člena 6.4 Pariškega sporazuma, ki se uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, uveljavljajo le do največ 10 % sporočenih in potrjenih emisij MOCO, zajetih v specifičnem mehanizmu tretje države za oblikovanje cen ogljika, tako da EMmzs, ki ustreza dokazanim mednarodnim ogljičnim dobropisom, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 3.5.4, ne presega naslednjih odstotkov:
|
(a) |
kadar EMmzs zadeva neposredne emisije, 10 % skupnih emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami (skupne EM_MOCONEPOSR ), za mehanizem za oblikovanje cen ogljika, v katerem se ti mednarodni ogljični dobropisi uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti skladnosti; |
|
(b) |
kadar EMmzs zadeva posredne emisije, 10 % skupnih emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami (skupne EM_MOCOPOSR ), za mehanizem za oblikovanje cen ogljika, v katerem se ti mednarodni ogljični dobropisi uporabljajo za izpolnjevanje obveznosti skladnosti. |
Kadar taki mednarodni ogljični dobropisi zajemajo več kot 10 % sporočenih in potrjenih neposrednih oziroma posrednih emisij MOCO, se emisijam MOCO, zajetim z mednarodnimi ogljičnimi dobropisi, ki presegajo ta 10-odstotni prag, pripiše cena nič, povprečna cena ogljika, plačana za te mednarodne ogljične dobropise, pa se pripiše 10 % sporočenih in potrjenih neposrednih oziroma posrednih emisij MOCO.
3.4. Določitev cenovne vrednosti rabatov ali drugih oblik nadomestil v denarni vrednosti
Kadar ima rabat ali druga oblika nadomestila obliko povračila v denarni vrednosti, se višina tega povračila določi na tono emisij MOCO z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
RNNEPOSR je stopnja rabata ali druge oblike nadomestila na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami in povezanih z vrsto povračila iz tega oddelka, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
RNPOSR je stopnja rabata ali druge oblike nadomestila na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami in povezanih z vrsto povračila iz tega oddelka, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
RNVREDNOST je skupna prejeta denarna vrednost rabata ali druge oblike nadomestila, povezanega z obdobjem MOCO, izražena v lokalni valuti; |
|
— |
EM_MOCONEPOSR so, kadar je povračilo v denarni vrednosti povezano z neposrednimi emisijami, skupne emisije MOCO, povezane z neposrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EM_MOCOPOSR so, kadar je povračilo v denarni vrednosti povezano s posrednimi emisijami, vključno z nadomestilom za stroške zaradi plačila cene ogljika, plačane za električno energijo, skupne emisije MOCO, povezane s posrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e. |
Stopnja rabata ali druge oblike nadomestila na tono emisij, povezanih s povračilom v denarni vrednosti, se odšteje od stopnje cene ogljika na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi ali posrednimi emisijami, z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
DEJ_CONEPOSR je dejanska cena ogljika, plačana na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami, izražena v ceni na tono CO2e; |
|
— |
DEJ_COPOSR je dejanska cena ogljika, plačana na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami, izražena v ceni na tono CO2e; |
|
— |
CONEPOSR je stopnja cene ogljika ali tehtana povprečna stopnja cene ogljika na tono emisij MOCO, povezanih z neposrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
COPOSR je tehtana povprečna stopnja cene ogljika na tono emisij MOCO, povezanih s posrednimi emisijami naprave, v kateri se proizvaja blago, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
RNNEPOSR je stopnja rabata ali nadomestila na tono emisij, povezanih z neposrednimi emisijami in vrsto povračila iz tega oddelka, izražena kot cena na tono CO2e; |
|
— |
RNPOSR je stopnja rabata ali nadomestila na tono emisij, povezanih s posrednimi emisijami in vrsto povračila iz tega oddelka, izražena kot cena na tono CO2e. |
3.5. Zahteve glede dokazil o plačani ceni ogljika
3.5.1. Sistem trgovanja z emisijami
Kadar se za določitev skupne cene ogljika, ki jo upravljavec plača v sistemu trgovanja z emisijami v skladu z oddelkom 3.3.1, uporabi tehtana povprečna cena pravic z dražb, dokazi o ceni ogljika v zadevnem poročevalnem obdobju vključujejo vse naslednje informacije:
|
(a) |
dokaze o tehtani povprečni ceni z dražb, ki jih dajo na voljo ustrezni organi, odgovorni za upravljanje sistema trgovanja z emisijami; |
|
(b) |
če sistem trgovanja z emisijami obveznost zagotavljanja skladnosti nalaga upravljavcu, skupne emisije MOCO, kot so sporočene in potrjene v okviru sistema trgovanja z emisijami, če so izpolnjeni pogoji iz člena 15(3), točka (a) ali (b); |
|
(c) |
če sistem trgovanja z emisijami obveznost zagotavljanja skladnosti nalaga upravljavcu, dokaze, ki vključujejo:
|
|
(d) |
če sistem trgovanja z emisijami nalaga obveznost zagotavljanja skladnosti višje v verigi distributerju goriva, dobavitelju goriva ali uvozniku, dokaze o plačilu cene ogljika, vključno z dokazi distributerja goriva, dobavitelja goriva ali uvoznika, ali dokaze o plačani ceni ogljika, pridobljene od organa, ki upravlja sistem trgovanja z emisijami. |
Kadar se za določitev skupne cene ogljika, ki jo upravljavec plača v sistemu trgovanja z emisijami, uporabi povprečna borzna cena pravic na priznanem sekundarnem trgu, dokazi o ceni ogljika v zadevnem poročevalnem obdobju vključujejo vse naslednje informacije:
|
(a) |
dokaze o objavljeni povprečni borzni ceni enot za skladnost, uporabljenih v skladu z oddelkom 3.3.1; |
|
(b) |
dokaze iz prvega pododstavka, točki (b) in (c), tega oddelka. |
Kadar lahko upravljavec v sistemu trgovanja z emisijami pravice kupi po fiksni stopnji, dokazi o plačani ceni ogljika v zadevnem poročevalnem obdobju vključujejo vse naslednje informacije:
|
(a) |
zakonodajo, ki določa fiksno stopnjo, veljavno ob sporočanju podatkov o ceni ogljika, po kateri je mogoče kupiti pravice; |
|
(b) |
dokaze o nakupu, vključno z datumom nakupa, številom kupljenih pravic in skupno nakupno ceno za število pravic. |
Kadar skupna cena ogljika, ki jo upravljavec plača v sistemu trgovanja z emisijami, temelji na povprečni neto ceni kupljenih enot za skladnost, dokazi vključujejo:
|
(a) |
uradne evidence števila predanih enot za skladnost v registru ali druge ustrezne evidence organov, pristojnih za upravljanje sistema trgovanja z emisijami, ki zajemajo sporočene in potrjene emisije MOCO; |
|
(b) |
dokaze o količini enot za skladnost na računu registra sistema trgovanja z emisijami na koncu poročevalnega obdobja, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah, datumu nakupa in nakupni ceni teh enot za skladnost; |
|
(c) |
dokaze, da so enote za skladnost iz točke (b) ob koncu poročevalnega obdobja, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah, še vedno veljavne; |
|
(d) |
skupne emisije MOCO, kot so sporočene in potrjene v okviru sistema trgovanja z emisijami, če so izpolnjeni pogoji iz člena 15(3), točka (a) ali (b). |
Kadar pravila sistema trgovanja z emisijami zahtevajo, da upravljavec vsako leto preda del pravic, v zadnjem letu večletnega cikla skladnosti pa preda preostanek potrebnih pravic, da zajame vse sporočene in potrjene emisije v večletnem ciklu skladnosti, dokazi o plačani ceni ogljika vključujejo:
|
(a) |
kadar poročevalno obdobje zajema poročevalno obdobje MOCO, v katerem je bil predan del pravic, se dokazi iz prvega pododstavka uporabljajo za dele pravic, predanih za ta poročevalna obdobja; |
|
(b) |
kadar poročevalno obdobje zajema zadnje leto, v katerem je bil predan preostanek celotnih pravic, da se ujemajo s sporočenimi in potrjenimi emisijami, se dokazi iz prvega pododstavka uporabljajo za v celoti predane pravice v navedenem zadnjem letu večletnega cikla skladnosti. |
3.5.2. Davek na ogljikov dioksid
Kadar se cena ogljika nanaša na davek na ogljikov dioksid, dokazi v zadevnem poročevalnem obdobju vključujejo vse naslednje informacije:
|
(a) |
zakonodajo, ki predpisuje veljavno stopnjo davka na ogljikov dioksid ali, če je ustrezno, znižano stopnjo davka na ogljikov dioksid ob sporočanju podatkov o ceni ogljika, vključno z morebitnimi spremembami v poročevalnem obdobju; |
|
(b) |
kadar je davek na ogljikov dioksid davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira, ki se uporablja za neposredne emisije:
|
|
(c) |
kadar se davek na ogljikov dioksid obračunava na gorivo (davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva):
|
3.5.3. Povračilo
Kadar imajo rabati ali druge oblike nadomestil obliko povračila na podlagi oddelka 3.4, dokazi vključujejo naslednje informacije:
|
(a) |
uradno korespondenco z organom, pristojnim za dodeljevanje povračil, vključno z zahtevki za naknadna povračila in odobritvijo teh zahtevkov s strani organa; |
|
(b) |
uradno potrdilo o tem, kdaj je bilo ali bo povračilo dodeljeno; |
|
(c) |
uradno potrditev zneska prejetega neposrednega povračila ali naknadnega povračila, ki bo prejet; |
|
(d) |
kadar je na voljo, evidenco o plačilu neposrednega povračila upravljavcu s strani organa, pristojnega za dodeljevanje povračil, vključno s finančno računovodsko evidenco; |
|
(e) |
kadar se cena ogljika obračunava na električno energijo, račun za električno energijo z navedenim dobropisom ali zmanjšanjem plačila; |
|
(f) |
kadar imajo rabati ali druge oblike nadomestil denarno vrednost, ki jo je treba upoštevati v letnih računovodskih izkazih ali bilancah stanja, izkaze usposobljenih finančnih revizorjev ali uradna poročila o finančnem poslovodenju. |
3.5.4. Ogljični dobropisi
Kadar se cena ogljika delno plača z ogljičnimi dobropisi, dokazi o ogljičnih dobropisih, uporabljenih v zadevnem poročevalnem obdobju, vključujejo vse naslednje informacije:
|
(a) |
uradne evidence o številu ogljičnih dobropisov, predanih v registru, ali druge ustrezne evidence organov, pristojnih za upravljanje sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid, da se zajamejo sporočene in potrjene emisije MOCO, ki se uporabljajo kot parameter za določitev dejansko plačane cene ogljika v skladu z oddelkom 3.3.4; |
|
(b) |
uradne evidence skupnih emisij, potrjenih in sporočenih v okviru mehanizma za oblikovanje cen ogljika, vključno s tem, za katere dele teh emisij so bili ogljični dobropisi uporabljeni za izpolnjevanje obveznosti skladnosti v okviru sistema trgovanja z emisijami ali davka na ogljikov dioksid; |
|
(c) |
kadar je ogljične dobropise kupil upravljavec, dokaze o kupljeni količini ogljičnih dobropisov, datumu nakupa in nakupni ceni teh ogljičnih dobropisov; |
|
(d) |
kadar ogljičnih dobropisov ni kupil upravljavec, dokaze o količini ogljičnih dobropisov, ki jih je pridobil upravljavec, in dokaze, da cena ogljičnega dobropisa temelji na javno dostopnih tržnih cenah; |
|
(e) |
kadar se uporabljajo mednarodni ogljični dobropisi, se predložijo dokazi o tem:
|
4. PRIPISOVANJE EMISIJ MOCO BLAGU
Emisije MOCO se pripišejo vsakemu blagu v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 ter prilogama I in III k navedeni uredbi z izvajanjem dejavnosti iz oddelkov 4.1 in 4.2.
Skupne emisije MOCO naprave, v kateri se proizvaja blago, sporočene in potrjene v skladu z zahtevami jurisdikcije mehanizma za oblikovanje cen ogljika, se uporabljajo za pripisovanje, če so izpolnjeni pogoji iz člena 15(3).
Kadar se obseg emisij, zajetih z mehanizmom za oblikovanje cen ogljika, razlikuje od obsega vgrajenih emisij v okviru meja sistema, ki se uporablja za določitev vgrajenih emisij na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547, upravljavec uskladi navedena obsega in pripiše samo emisije MOCO, ki so zajete z veljavnimi mejami sistema.
Kadar je mehanizem za oblikovanje cen ogljika davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva, se z odstopanjem od drugega pododstavka skupne emisije MOCO izračunajo z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar so emisije MOCO povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
EM_MOCONEPOSR so skupne emisije MOCO naprave v okviru posameznega mehanizma za oblikovanje cen ogljika, povezane z neposrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EM_MOCOPOSR so skupne emisije MOCO naprave v okviru posameznega mehanizma za oblikovanje cen ogljika, povezane s posrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
QGORIVOg je količina goriva g, porabljenega v napravi v poročevalnem obdobju MOCO, za katero se uporablja cena ogljika, izražena v enotah goriva; |
|
— |
PEFg je privzeti emisijski faktor za porabljeno gorivo g, izražen v tonah CO2e na enoto goriva; |
|
— |
|
Privzeti emisijski faktor v enačbah 7a in 7b mora biti skladen s privzetim emisijskim faktorjem, uporabljenim v enačbah 3a in 3b, ter pravili, ki se uporabljajo za navedeni emisijski faktor v oddelku 3.3.3.
Kadar se emisije MOCO nanašajo na vhodne materiale, proizvedene zunaj naprave, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga, se izvedejo koraki iz oddelkov 4.1 in 4.2.
4.1. Pripisovanje emisij MOCO v poročevalnem obdobju
Skupna količina emisij MOCO se razdeli na emisije, ki spadajo v poročevalno obdobje, in emisije, ki ne spadajo v poročevalno obdobje, z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar so emisije povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar so emisije povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
EMNEPOSR so skupne neposredne emisije naprave, ki spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EMPOSR so skupne posredne emisije naprave, ki spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EM_MOCONEPOSR so skupne emisije MOCO naprave, povezane z neposrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EM_MOCOPOSR so skupne emisije MOCO naprave, povezane s posrednimi emisijami, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EMNEPOSR_nPO so skupne neposredne emisije naprave, ki ne spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
EMPOSR_nPO so skupne posredne emisije naprave, ki ne spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
Referenčno leto, ki se uporabi za določitev, ali emisije MOCO spadajo v poročevalno obdobje, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah, je poročevalno obdobje iz poročila o emisijah, ki ga preveritelj preveri v skladu z oddelkom 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2025/2551.
Kadar poročevalno obdobje MOCO ni enako poročevalnemu obdobju, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah, upravljavec uporabi ustrezne podatke o emisijah MOCO iz dveh zaporednih poročevalnih obdobij MOCO in te podatke pripiše poročevalnemu obdobju, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547, na podlagi vsaj mesečnega spremljanja.
4.2. Pripisovanje skupnih emisij v poročevalnem obdobju vsakemu blagu
Skupne neposredne emisije in skupne posredne emisije, ki so zajete z mehanizmom za oblikovanje cen ogljika in spadajo v poročevalno obdobje (EMNEPOSR ali EMPOSR ), se pripišejo vsakemu blagu posebej na ravni oznake KN po enakih korakih kot pri pripisovanju vgrajenih emisij vsakemu blagu v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in Prilogo I k navedeni uredbi. Pripisovanje zajema naslednje korake:
|
(a) |
EMNEPOSR ali EMPOSR se pripišejo mejam sistema proizvodnih procesov, povezanih s proizvodnjo blaga, v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in Prilogo I k navedeni uredbi; |
|
(b) |
neposredne in posredne emisije iz točke (a) se pripišejo posebej za vsako oznako KN blaga v skladu s Prilogo I v povezavi s Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547. |
Pri pripisovanju skupnih posrednih emisij, ki so zajete z mehanizmom za oblikovanje cen ogljika, vsakemu blagu se blago iz Priloge II k Uredbi (EU) 2023/956 ne upošteva.
Za namene točke (b) se pripisane neposredne in posredne emisije izrazijo v funkcionalnih enotah za vsako oznako KN v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547.
Neposredne in posredne emisije v poročevalnem obdobju, izražene v funkcionalnih enotah, se ločeno pripišejo količini proizvodnje za vsako tono blaga po posameznih oznakah KN v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547 z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar so emisije povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar so emisije povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
EMNEPOSRb so skupne neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje blaga b, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
EMPOSRb so skupne posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje blaga b, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
EMNEPOSR_FEb so skupne neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje, izražene v tCO2e na funkcionalno enoto za vsako blago b v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547; |
|
— |
EMPOSR_FEb so skupne posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje, izražene v tCO2e na funkcionalno enoto za vsako oznako KN v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547; |
|
— |
FFEb je faktor funkcionalne enote, ki se uporablja za vsako blago b za določitev deleža funkcionalne enote na tono blaga, kot je določeno v členu 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547. |
Kadar je funkcionalna enota tona blaga, je faktor funkcionalne enote 1. Kadar naprava proizvaja samo električno energijo kot blago iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956, je funkcionalna enota 1. Upravljavec funkcionalno enoto električne energije pretvori v MWh.
Kadar je funkcionalna enota blaga iz člena 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 tona vsebnosti klinkerja in kadar je funkcionalna enota gnojil iz člena 4(4) navedene uredbe tona vsebnosti dušika ali dodatna enota kg vsebnosti dušika ter kadar se navedeno blago trži v različnih razponih sestav, se neposredne ali posredne emisije v poročevalnem obdobju pripišejo ločeno vsakemu razponu sestav ali specifični sestavi v skladu z oddelkom B Priloge III k navedeni uredbi. V tem primeru se s faktorjem funkcionalne enote upoštevajo delež vsebnosti klinkerja v blagu iz člena 4(5) navedene uredbe in različni deleži vsebnosti dušika v blagu iz člena 4(4) navedene uredbe.
4.3. Dokazi o veljavnem poročevalnem obdobju in pripisu blagu
Kadar poročevalno obdobje MOCO ni enako poročevalnemu obdobju, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah v skladu s členom 7 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547, dokazi zajemajo podatke o emisijah MOCO, sporočenih vsaj mesečno, ki se pridobijo iz nabora podatkov za dve zaporedni poročevalni obdobji MOCO in pripišejo poročevalnemu obdobju, ki se uporablja za sporočanje vgrajenih emisij v skladu s členom 7 navedene uredbe.
Dokazi o pripisu emisij MOCO, povezanih z neposrednimi in posrednimi emisijami, oznaki KN vsakega blaga v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547, ter funkcionalni enoti za vsako oznako KN in količini proizvodnje za vsako oznako KN blaga so skladni s pripisovanjem v skladu s prilogama I in III k navedeni uredbi ter vključujejo naslednje:
|
(a) |
dokaze v dokumentaciji o ceni ogljika, da je pripis podatkov o ceni ogljika vsakemu blagu skladen s pristopom za pripisovanje vgrajenih emisij v poročilu o emisijah, ki ga je preveritelj preveril v skladu z oddelkom 2 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2025/2551; |
|
(b) |
ustrezne notranje evidence, ki omogočajo preverjanje verjetnosti in zanesljivosti podatkov iz člena 14; |
|
(c) |
kadar se pripis nanaša na vhodne materiale, proizvedene zunaj naprave, in se uporablja člen 15(2), potrjeno poročilo upravljavca o ceni ogljika in ustrezno poročilo o potrjevanju naprave, v kateri so bili vhodni materiali proizvedeni. |
5. PRIPISOVANJE RABATOV ALI DRUGIH OBLIK NADOMESTIL ZA EMISIJE BLAGU
Za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika se količina emisij, povezana z rabati ali drugimi oblikami nadomestil za emisije, določi v skladu z oddelkoma 5.1 in 5.2. Emisije, povezane s takimi rabati ali drugimi oblikami nadomestil, vključujejo:
|
(a) |
emisije, povezane z brezplačnimi pravicami, ki jih prejme upravljavec in za katere ni bila plačana cena ogljika; |
|
(b) |
emisije, ki so pod referenčno vrednostjo intenzivnosti emisij in so izvzete iz plačila cene ogljika v okviru sistema trgovanja z emisijami na podlagi sistema referenčne vrednosti in dobropisov; |
|
(c) |
emisije, ki so pod pragom, pod katerim ni treba plačati cene ogljika; |
|
(d) |
emisije, ki so izvzete iz plačila cene ogljika iz razlogov, ki niso navedeni v točkah (a) do (c). |
5.1. Določitev zneska rabata ali druge oblike nadomestila za emisije, ki se uporablja za poročevalno obdobje
Za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika se količina emisij, povezana z rabati ali drugimi oblikami nadomestil iz prvega pododstavka oddelka 5, razdeli na emisije, povezane z rabati in drugimi oblikami nadomestil, ki spadajo v poročevalno obdobje, ki se uporablja za sporočanje vgrajenih emisij, in emisije, ki ne spadajo v navedeno poročevalno obdobje. Za ta namen velja naslednje:
|
(a) |
naslednja enačba se uporablja, kadar so emisije povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednja enačba se uporablja, kadar so emisije povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
Rabatne_EMNEPOSR so neposredne emisije, povezane z rabati ali drugimi oblikami nadomestil, ki spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
Rabatne_EMPOSR so posredne emisije, povezane z rabati ali drugimi oblikami nadomestil, ki spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
Rabatne_EM_MOCONEPOSR so skupne emisije MOCO naprave, povezane z neposrednimi emisijami in rabati ali drugimi oblikami nadomestil, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
Rabatne_EM_MOCOPOSR so skupne emisije MOCO naprave, povezane s posrednimi emisijami in rabati ali drugimi oblikami nadomestil, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
Rabatne_EM_MOCONEPOSR_nPO so neposredne emisije, povezane z rabati ali drugimi oblikami nadomestil, ki spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e; |
|
— |
Rabatne_EMPOSR_nPO so posredne emisije, povezane z rabati ali drugimi oblikami nadomestil, ki ne spadajo v poročevalno obdobje, izražene v tonah CO2e. |
Upravljavec pripiše emisije, povezane z rabati in drugimi oblikami nadomestil iz dveh zaporednih poročevalnih obdobij MOCO, v enakih deležih, kot se emisije pripišejo v skladu z oddelkom 4.1, da se ujemajo s poročevalnim obdobjem, ki se uporablja za poročanje o vgrajenih emisijah.
5.2. Pripisovanje rabatov ali drugih oblik nadomestil za emisije vsakemu blagu
Rabati ali druge oblike nadomestil za neposredne ali posredne emisije, kot se določijo v skladu z oddelkom 5.1, se pripišejo vsakemu blagu posebej na ravni oznake KN po enakih korakih kot pri pripisovanju vgrajenih emisij vsakemu blagu v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in Prilogo I k navedeni uredbi. Pripisovanje zajema naslednje korake:
|
(a) |
Rabatne_EMNEPOSR in Rabatne_EMPOSR se pripišejo mejam sistema proizvodnih procesov, povezanih s proizvodnjo posameznega blaga, v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 in Prilogo I k navedeni uredbi; |
|
(b) |
rabati ali druge oblike nadomestil za emisije iz točke (a) (Rabatne_EMNEPOSR in Rabatne_EMPOSR ) se pripišejo posamezni oznaki KN blaga v skladu s Prilogo I v povezavi s Prilogo III k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547. |
Pri pripisovanju posrednih rabatov ali drugih oblik nadomestil za emisije posameznemu blagu, se blago iz Priloge II k Uredbi (EU) 2023/956 ne upošteva.
Za namene točke (b) se pripisani rabati ali druge oblike nadomestil za emisije izrazijo v funkcionalnih enotah za vsako oznako KN v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547.
Rabati ali druge oblike nadomestil za emisije v poročevalnem obdobju, izražene v funkcionalnih enotah, se pripišejo količini proizvodnje za vsako tono blaga po posameznih oznakah KN v skladu s Prilogo I k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547 z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe za emisije, povezane z neposrednimi emisijami:
|
|
(b) |
naslednje enačbe za emisije, povezane s posrednimi emisijami:
|
pri čemer:
|
— |
Rabatne_EMNEPOSRb so rabati ali druge oblike nadomestil za neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
Rabatne_EMPOSRb so rabati ali druge oblike nadomestil za posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
Rabatne_EMNEPOSR_FEb so rabati ali druge oblike nadomestil za neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje, izražene v funkcionalni enoti za vsako oznako KN v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547; |
|
— |
Rabatne_EMPOSR_FEb so rabati ali druge oblike nadomestil za posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje, izražene v funkcionalni enoti za vsako oznako KN v skladu s členom 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547; |
|
— |
FFEb je faktor funkcionalne enote, ki se uporablja za vsako blago za določitev deleža funkcionalne enote na tono blaga, kot je določeno v členu 4 Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547. |
Kadar je funkcionalna enota tona blaga, je faktor funkcionalne enote 1.
Kadar je funkcionalna enota blaga iz člena 4(5) Izvedbene uredbe (EU) 2025/2547 tona vsebnosti klinkerja in kadar je funkcionalna enota gnojil iz člena 4(4) navedene uredbe tona vsebnosti dušika ali dodatna enota kg vsebnosti dušika ter kadar se navedeno blago trži v različnih razponih sestav, se neposredni ali posredni rabati ali druge oblike nadomestil za emisije v poročevalnem obdobju pripišejo ločeno vsakemu razponu sestav ali specifični sestavi v skladu z oddelkom B Priloge III k navedeni uredbi. V tem primeru se s faktorjem funkcionalne enote upoštevajo delež vsebnosti klinkerja v blagu iz člena 4(5) navedene uredbe in različni deleži vsebnosti dušika v blagu iz člena 4(4) navedene uredbe.
5.3. Dokazi o rabatih ali drugih oblikah nadomestil za emisije
Upravljavec neodvisni osebi predloži vsaj naslednje dokaze o rabatih ali drugih oblikah nadomestil:
|
(a) |
kadar so rabati ali druge oblike nadomestil brezplačne pravice:
|
|
(b) |
kadar rabate ali druge oblike nadomestil pomenijo emisije, ki so pod referenčno vrednostjo intenzivnosti emisij in so izvzete iz plačila cene ogljika:
|
|
(c) |
kadar rabate ali druge oblike nadomestil pomenijo emisije, izvzete iz plačila cene ogljika, ker so pod pragom, pod katerim se cena ogljika ne plača, ali zaradi drugih razlogov, kakor je navedeno v točki (d) prvega pododstavka oddelka 5:
|
6. DOLOČITEV CENE OGLJIKA, DEJANSKO PLAČANE ZA SPECIFIČNE VGRAJENE EMISIJE VSAKEGA BLAGA
Za vsak posamezni mehanizem za oblikovanje cen ogljika se dejansko plačana cena ogljika pripiše naslednjim specifičnim vgrajenim emisijam v skladu z oddelkom 6.1:
|
(a) |
skupnim neposrednim emisijam v poročevalnem obdobju, pripisanim v skladu z oddelkom 4.2 količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izraženim v tonah CO2e na tono blaga ali na MWh; |
|
(b) |
skupnim posrednim emisijam v poročevalnem obdobju, pripisanim v skladu z oddelkom 4.2 količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izraženim v tonah CO2e na tono blaga; |
|
(c) |
emisijam iz točk (a) in (b) v zvezi z vhodnimi materiali, proizvedenimi zunaj naprave, v skladu z oddelkoma 6.2 in 6.3. |
6.1. Določitev cene ogljika, dejansko plačane za specifične vgrajene emisije, povezane z blagom
Dejansko plačana cena ogljika se pripiše vsaki toni blaga z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar se dejansko plačana cena ogljika nanaša na neposredne emisije:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar se dejansko plačana cena ogljika nanaša na posredne emisije:
|
pri čemer:
|
— |
DEJ_CONEPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije (neposredne emisije), izražena kot cena na tono blaga; |
|
— |
DEJ_COPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije (posredne emisije), izražena kot cena na tono blaga; |
|
— |
EMNEPOSRb so skupne neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN v skladu z oddelkom 4, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
EMPOSRb so skupne posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN v skladu z oddelkom 4, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
Rabatne_EMNEPOSRb so rabati ali druge oblike nadomestil za neposredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
Rabatne_EMPOSRb so rabati ali druge oblike nadomestil za posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga; |
|
— |
DEJ_CONEPOSR je dejanska cena ogljika, plačana na tono emisij MOCO, zajetih z neposrednimi emisijami, določena v skladu z oddelkom 3.4; |
|
— |
DEJ_COPOSR je dejanska cena ogljika, plačana na tono emisij MOCO, zajetih s posrednimi emisijami, določena v skladu z oddelkom 3.4; |
Kadar naprava proizvaja samo električno energijo kot blago iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956, so EMNEPOSRb izražene v tonah CO2e na MWh.
6.2. Določitev cene ogljika, dejansko plačane za emisije MOCO, pripisane vhodnim materialom, proizvedenim zunaj naprave
Kadar je bilo v skladu s členom 15(2) izdano poročilo o potrjevanju cene ogljika, ki je bila dejansko plačana za specifične vgrajene emisije vhodnega materiala, upravljavec, ki proizvaja blago, uporabi potrjeno ceno ogljika, ki je bila dejansko plačana za vsak vhodni material, vključen v njegovo potrjeno poročilo o ceni ogljika, če so izpolnjeni pogoji iz člena 15(2).
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko upravljavec uporabi ustrezno privzeto ceno ogljika za specifične vgrajene emisije vhodnega materiala, proizvedenega zunaj naprave, potem ko to privzeto ceno ogljika, izraženo na tono CO2e, pretvori v ustrezno ceno na tono vhodnega materiala na podlagi vgrajenih emisij tega vhodnega materiala.
Kadar so se v napravi, v kateri se je proizvajalo kompleksno blago, uporabljali vhodni materiali različnih dobaviteljev, se določi tehtana povprečna efektivna cena ogljika z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar se cena ogljika nanaša na neposredne emisije:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar se cena ogljika nanaša na posredne emisije:
|
pri čemer:
|
— |
|
|
— |
|
|
— |
Povpr |
|
— |
Povpr |
|
— |
Qvm,i je količina iste vrste porabljenega vhodnega materiala vm, kupljenega od dobavitelja i; |
|
— |
|
Količina iste vrste vhodnega materiala, ki so ga proizvedli različni dobavitelji (Qvm,i ) in se je uporabil za proizvodnjo kompleksnega blaga, je skladna s količino, sporočeno za izračun vgrajenih emisij tega blaga v poročilu o emisijah iz Uredbe (EU) 2025/2547.
6.3. Pripis cene ogljika, dejansko plačane za vhodne materiale, proizvedene zunaj naprave, proizvedenemu blagu
Dejansko plačana cena ogljika za vhodne materiale, proizvedene zunaj naprave, se pripiše količini vsakega blaga z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar se cena ogljika nanaša na neposredne emisije:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar se cena ogljika nanaša na posredne emisije:
|
pri čemer:
|
— |
DEJ_CONEPOSR_VMb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije (neposredne emisije) vhodnega materiala, proizvedenega zunaj naprave in porabljenega pri proizvodnji posameznega blaga b, izražena kot cena (v eurih) na tono blaga; |
|
— |
DEJ_COPOSR_VMb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije (posredne emisije) vhodnega materiala, proizvedenega zunaj naprave in porabljenega pri proizvodnji posameznega blaga b, izražena kot cena (v eurih) na tono blaga; |
|
— |
Qvm je skupna količina vhodnega materiala vm, porabljenega v proizvodnem procesu blaga v poročevalnem obdobju, kot je določena v preverjenem poročilu upravljavca o emisijah v skladu z oddelkom 1 Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547, izražena v tonah vhodnega materiala; |
|
— |
Povpr(€DEJ_CONEPOSRvm) je tehtana povprečna cena ogljika, dejansko plačana za neposredne emisije vseh vhodnih materialov iste vrste vm od vseh različnih dobaviteljev naprave, v kateri se proizvaja kompleksno blago, izražena kot cena (v eurih) na tono vhodnega materiala; |
|
— |
Povpr(€DEJ_COPOSRvm) je tehtana povprečna cena ogljika, dejansko plačana za posredne emisije vseh vhodnih materialov iste vrste vm od vseh različnih dobaviteljev naprave, v kateri se proizvaja kompleksno blago, izražena kot cena (v eurih) na tono vhodnega materiala; |
|
— |
QSKUPb je skupna proizvodnja vsakega blaga b v napravi v poročevalnem obdobju, kot je določena v preverjenem poročilu upravljavca o emisijah v skladu z oddelkom 1, točka 34, podtočka (a), Priloge IV k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547. |
7. PRETVORBA V EURE IN ZDRUŽEVANJE SKUPNE DEJANSKO PLAČANE CENE OGLJIKA
Skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene neposredne emisije in posredne emisije, povezane z blagom, kot je določena v skladu z oddelkom 6.1, se pretvori v eure v skladu z oddelkom 7.1.
Za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika se skupna cena ogljika, pretvorjena v eure v skladu z oddelkom 7.1, doda skupni ceni ogljika, dejansko plačani za specifične vgrajene neposredne emisije in posredne emisije, povezane z vhodnimi materiali, določeni v skladu z oddelkoma 6.2 in 6.3, da se določi skupna cena ogljika, dejansko plačana za skupne specifične vgrajene emisije blaga in vhodnih materialov v skladu z oddelkom 7.2.
Skupna cena ogljika, dejansko plačana za skupne specifične vgrajene emisije, se nato združi s skupno ceno ogljika, dejansko plačano v okviru vseh mehanizmov za oblikovanje cen ogljika, ki zajemajo vgrajene emisije blaga, v skladu z oddelkom 7.3.
7.1. Pretvorba dejansko plačane cene ogljika v eure
Cena ogljika, določena v skladu z oddelkom 6.1 in dejansko plačana v lokalni valuti jurisdikcije, se pretvori v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju v skladu s členom 6 z uporabo:
|
(a) |
naslednje enačbe, kadar se dejansko plačana cena ogljika nanaša na neposredne emisije:
|
|
(b) |
naslednje enačbe, kadar se dejansko plačana cena ogljika nanaša na posredne emisije:
|
pri čemer:
|
— |
DEJ_CO €NEPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične neposredne vgrajene emisije, povezane z vsakim blagom b, določena v skladu z oddelkom 6.1 in izražena kot cena v eurih na tono blaga; |
|
— |
DEJ_CO €POSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične posredne vgrajene emisije, povezane z vsakim blagom b, določena v skladu z oddelkom 6.1 in izražena kot cena v eurih na tono blaga; |
|
— |
DEJ_CONEPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične neposredne vgrajene emisije, povezane z vsakim blagom b, določena v skladu z oddelkom 6.1 in izražena kot cena v lokalni valuti na tono blaga; |
|
— |
DEJ_COPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične posredne vgrajene emisije, povezane z vsakim blagom b, določena v skladu z oddelkom 6.1 in izražena kot cena v lokalni valuti na tono blaga; |
|
— |
MT € je letni povprečni menjalni tečaj, ki se uporablja za pretvorbo lokalne valute v eure, izražen v eurih na enoto lokalne valute. |
Kadar naprava proizvaja samo električno energijo kot blago iz Priloge I k Uredbi (EU) 2023/956, je DEJ_CEN €NEPOSRb izražena kot dejansko plačana cena ogljika v eurih na MWh.
7.2. Združitev skupne cene ogljika, dejansko plačane za neposredne in posredne emisije ter emisije vhodnih materialov blaga
Skupna cena ogljika, dejansko plačana za skupne specifične vgrajene emisije, se določi z uporabo naslednje enačbe:
|
|
(enačba 16), |
pri čemer:
|
— |
DEJ_CO €b je skupna cena ogljika, dejansko plačana za skupne specifične vgrajene emisije, povezane z vsakim blagom, ki zajema neposredne in posredne emisije ter emisije vhodnih materialov, izražena pa je kot cena (v eurih) na tono blaga; |
|
— |
DEJ_CO €NEPOSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana v eurih za neposredne emisije, povezane z vsako tono blaga; |
|
— |
DEJ_CO €POSRb je skupna cena ogljika, dejansko plačana v eurih za posredne emisije, povezane z vsako tono blaga; |
|
— |
DEJ_CO €VMb je skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije, ki zajema tako neposredne kot posredne emisije, povezane z vhodnim materialom, porabljenim pri proizvodnji vsake tone blaga. |
7.3. Združitev cene ogljika, dejansko plačane za specifične vgrajene emisije, za katere velja več mehanizmov za oblikovanje cen ogljika
Skupna cena ogljika, dejansko plačana za specifične vgrajene emisije, za katere veljajo različni mehanizmi za oblikovanje cen ogljika, se določi z naslednjo enačbo:
|
|
(enačba 17), |
pri čemer:
|
— |
SKUPNA DEJ_CO €b je seštevek skupnih cen ogljika, dejansko plačanih v eurih za vsako blago, zajeto v mehanizmih za oblikovanje cen ogljika i, ki se uporablja za blago, izražen pa je v eurih na tono blaga. |
PRILOGA II
Vrsta mehanizmov za oblikovanje cen ogljika
Seznam vrst mehanizmov za oblikovanje cen ogljika iz te priloge ni izčrpen in ne posega v možnost, da neodvisna oseba oceni dodatne vrste mehanizmov za oblikovanje cen ogljika.
|
Jurisdikcija |
Mehanizem za oblikovanje cen ogljika |
Vrsta mehanizma za oblikovanje cen ogljika |
Glavna vrsta rabatov in drugih oblik nadomestil |
|
Albanija |
Albanski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Argentina |
Argentinski davek na ogljikov dioksid (davek na tekoča goriva in ogljikov dioksid) |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Avstralija |
Avstralski zaščitni mehanizem |
Sistem trgovanja z emisijami na podlagi sistema referenčne vrednosti in dobropisov |
Emisije pod referenčno vrednostjo |
|
Kanadske province in ozemlja |
Sistem Alberte za tehnološke inovacije in zmanjšanje emisij (TIER) Sistem Britanske Kolumbije za oblikovanje cen na podlagi proizvodov (OBPS) Sistem Novega Brunswicka za oblikovanje cen na podlagi proizvodov (NB OBPS) Sistem Nove Fundlandije in Labradorja za oblikovanje cen ogljika za veliko industrijo Sistem Nove Škotske za oblikovanje cen na podlagi proizvodov (OBPS) Sistem Ontaria za oblikovanje cen emisij (EPS) Program Saskatchewana o standardih uspešnosti na podlagi proizvodov Zvezni varovalni sistem za oblikovanje cen na podlagi proizvodov (OBPS) |
Sistem trgovanja z emisijami na podlagi sistema referenčne vrednosti in dobropisov |
Emisije pod referenčno vrednostjo |
|
Quebecov sistem trgovanja s pokrovom |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
|
Čile |
Čilski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira |
|
|
Kitajska |
Kitajski nacionalni sistem trgovanja z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice Omejitev odgovornosti |
|
Kolumbija |
Kolumbijski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Indija |
Indijski sistem trgovanja z ogljičnimi dobropisi |
Sistem trgovanja z emisijami na podlagi sistema referenčne vrednosti in dobropisov |
Emisije pod referenčno vrednostjo |
|
Indonezija |
Indonezijski sistem trgovanja z emisijami na podlagi gospodarske vrednosti |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Izrael |
Izraelski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
Izvzete emisije |
|
Japonska |
Japonski davek na ogljikov dioksid (davek za blažitev podnebnih sprememb) |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Japonska |
Japonski GX-ETS |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Kazahstan |
Kazahstanski sistem trgovanja z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Mehika |
Mehiški davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Črna gora |
Črnogorski sistem trgovanja z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Nova Zelandija |
Novozelandski sistem trgovanja z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Srbija |
Srbski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira |
Izvzete emisije |
|
Singapur |
Singapurski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira |
Izvzete emisije |
|
Južna Afrika |
Južnoafriški davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira |
Izvzete emisije |
|
Južna Koreja |
Korejski sistem trgovanja z emisijami (K-ETS) |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Tajvan |
Tajvanska ogljična pristojbina |
Ogljična pristojbina na podlagi goriva |
Znižana stopnja Izvzete emisije |
|
Turčija |
Turški sistem trgovanja z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Združeno kraljestvo |
Sistem Združenega kraljestva za trgovanje z emisijami |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
|
Združeno kraljestvo |
Podpora ceni ogljika |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi goriva |
|
|
Ukrajina |
Ukrajinski davek na ogljikov dioksid |
Davek na ogljikov dioksid na podlagi točkovnega vira |
|
|
ZDA (države) |
Kalifornijski program pokrova in naložb Oregonski program za varstvo podnebja Washingtonski program pokrova in naložb |
Sistem trgovanja z emisijami |
Brezplačne pravice |
PRILOGA III
Predloga poročila upravljavca o ceni ogljika
1. IDENTIFIKACIJA UPRAVLJAVCA IN NAPRAVE
|
(a) |
edinstvena identifikacijska številka naprave v registru CBAM; |
|
(b) |
edinstvena identifikacijska številka upravljavca naprave v registru CBAM. |
2. IDENTIFIKACIJA POROČILA UPRAVLJAVCA O CENI OGLJIKA
|
(a) |
edinstvena identifikacijska oznaka in številka različice poročila upravljavca o ceni ogljika; |
|
(b) |
ustrezno poročevalno obdobje; |
|
(c) |
edinstvene identifikacijske oznake preverjenega poročila upravljavca o emisijah in ustreznega poročila o preverjanju. |
3. PODATKI O CENI OGLJIKA
Za vsak mehanizem za oblikovanje cen ogljika, ki se uporablja za neposredne emisije in posredne emisije, ločeno:
|
(a) |
ime mehanizma za oblikovanje cen ogljika; |
|
(b) |
navedba, ali mehanizem za oblikovanje cen ogljika zajema neposredne emisije ali posredne emisije; |
|
(c) |
sklic na veljavno zakonodajo; |
|
(d) |
cena ogljika je v lokalni valuti na tono CO2e:
|
|
(e) |
skupne emisije MOCO, povezane z neposrednimi ali posrednimi emisijami iz oddelkov 3.1 in 3.2 Priloge I; |
|
(f) |
kadar je v skladu mehanizmom za oblikovanje cen ogljika treba ceno ogljika plačati za količino kupljenega ali porabljenega goriva, emisijski faktor, uporabljen za določitev emisij MOCO v skladu z oddelkom 3.3.3 Priloge I; |
|
(g) |
kadar so bile za izpolnjevanje obveznosti skladnosti iz oddelka 3.3.4 Priloge I uporabljene različne oblike enot za skladnost, emisije MOCO, povezane s temi enotami za skladnost; |
|
(h) |
pristop, uporabljen za pripisovanje emisij MOCO poročevalnemu obdobju, če poročevalno obdobje MOCO ni enako poročevalnemu obdobju, ki se uporablja za sporočanje vgrajenih emisij; |
|
(i) |
pristop, uporabljen za zagotovitev, da je pripisovanje podatkov o ceni ogljika količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN skladno s pristopom pripisovanja vgrajenih emisij v skladu s Prilogo II k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547; |
|
(j) |
kadar je mehanizem za oblikovanje cen ogljika sistem trgovanja z emisijami, število predanih enot za skladnost, ki zajemajo sporočene in potrjene emisije MOCO iz Priloge I, oddelek 3.5.1, prvi pododstavek, točka (b), vključno s sporočenimi in potrjenimi emisijami MOCO za vsako leto večletnega obdobja skladnosti, če mora upravljavec v skladu z navedenim sistemom trgovanja z emisijami enote za skladnost predati v zadnjem letu večletnega obdobja skladnosti; |
|
(k) |
skupne neposredne ali posredne emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga ali MWh; |
|
(l) |
neposredne ali posredne emisije, ki so izvzete iz obveznosti plačila cene ogljika v skladu s Prilogo I, oddelek 5, ki so:
|
|
(m) |
neposredni ali posredni rabat ali druga oblika nadomestila za emisije v poročevalnem obdobju, pripisane količini proizvodnje za vsako tono blaga po oznakah KN, izražene v tonah CO2e na tono blaga ali MWh; |
|
(n) |
za vsako blago:
|
4. PODATKI O CENI OGLJIKA ZA VHODNE MATERIALE, PROIZVEDENE ZUNAJ NAPRAVE
|
(a) |
Za vsako potrjeno ceno ogljika, ki se uporablja za vhodni material, ki je bil uporabljen, ne pa tudi proizveden v napravi, v kateri se proizvaja kompleksno blago:
|
|
(b) |
Za vsako privzeto ceno ogljika, ki se uporablja za vhodni material, ki je bil uporabljen, ne pa tudi proizveden v napravi, v kateri se proizvaja kompleksno blago:
|
5. ZDRUŽENI PODATKI O CENAH OGLJIKA V ZVEZI Z RAZLIČNIMI MEHANIZMI ZA OBLIKOVANJE CEN OGLJIKA
Skupna cena ogljika, dejansko plačana v eurih na tono blaga ali na MWh, ki zajema vse mehanizme za oblikovanje cen ogljika, ki se uporabljajo za emisije blaga.
PRILOGA IV
Obseg akreditacije neodvisnih oseb
Obseg akreditacije in skupine dejavnosti, opredeljene v tej prilogi, se navedejo v akreditacijski listini.
|
Št. skupine dejavnosti CBAM |
Obseg akreditacije |
|
LIV |
Potrjevanje dejansko plačane cene ogljika |
PRILOGA V
Predloga poročila o potrjevanju
1. SPLOŠNI IDENTIFIKACIJSKI PODATKI
1.1. Identifikacija naprave in upravljavca
|
(a) |
ime naprave; |
|
(b) |
edinstvena oznaka naprave v registru CBAM. |
1.2. Identifikacija poročila o potrjevanju
|
(a) |
edinstvena identifikacijska oznaka in številka različice poročila o potrjevanju; |
|
(b) |
ustrezno poročevalno obdobje. |
1.3. Identifikacija neodvisne osebe
|
(a) |
ime neodvisne osebe; |
|
(b) |
naslov sedeža neodvisne osebe; |
|
(c) |
kadar je neodvisna oseba dejavnosti potrjevanja oddala v zunanje izvajanje v skladu s harmoniziranim standardom iz člena 10(1), naslov(-i) urada(-ov) skupine za potrjevanje; |
|
(d) |
številka akreditacije neodvisne osebe; |
|
(e) |
ime nacionalnega akreditacijskega organa; |
|
(f) |
država sedeža nacionalnega akreditacijskega organa; |
|
(g) |
datum izteka akreditacije; |
|
(h) |
obseg akreditacije, pomemben za CBAM. |
2. INFORMACIJE O POTRJEVANJU
2.1. Skupina za potrjevanje
|
(a) |
ime vodilnega revizorja potrjevanja CBAM in vseh revizorjev potrjevanja CBAM ter po potrebi tehničnih strokovnjakov, ki so člani skupine za potrjevanje; |
|
(b) |
število zaporednih potrjevanj, ki jih je izvedel vodilni revizor potrjevanja CBAM; |
|
(c) |
če je ustrezno, ime vodilnega revizorja potrjevanja CBAM, revizorjev potrjevanja CBAM in tehničnih strokovnjakov, ki opravijo obisk lokacije. |
2.2. Podrobnosti o fizičnih obiskih na lokaciji
|
(a) |
po potrebi datum obiskov lokacije in število dni na lokaciji; |
|
(b) |
po potrebi datum, lokacija in podrobna obrazložitev razlogov za izvedbo fizičnega obiska na lokaciji. |
2.3. Podlaga za potrjevanje
|
(a) |
cilji potrjevanja; |
|
(b) |
obseg potrjevanja; |
|
(c) |
obseg akreditacije, ki se zahteva za izvedbo potrjevanja; |
|
(d) |
enotna identifikacijska oznaka, datum in številka različice poročila o preverjanju iz člena 15(1); |
|
(e) |
merila za potrjevanje poročila upravljavca o ceni ogljika; |
|
(f) |
uporabljena raven pomembnosti; |
|
(g) |
potrditev, da je neodvisna oseba preverila, ali so bili upravljavcu odobreni rabati ali druge oblike nadomestil, opis rezultata preverjanja in ali so dokazi v zvezi z rabati ali drugimi oblikami nadomestil predloženi v skladu z oddelkom 5.3 Priloge I; |
|
(h) |
po potrebi potrditev, da niso bili prejeti nobeni rabati ali druge oblike nadomestil iz člena 9; |
|
(i) |
potrditev, da je pristop za pripisovanje emisij MOCO in dejansko plačane cene ogljika vsakemu blagu skladen s pristopom za pripisovanje vgrajenih emisij v skladu s Prilogo II k Izvedbeni uredbi (EU) 2025/2547 o izračunu vgrajenih emisij, vključno z navedbo morebitnih nedoslednosti, ki jih je ugotovila neodvisna oseba; |
|
(j) |
potrditev, da so bili preverjeni dokazi o dejanskem plačilu cene ogljika s strani upravljavca, in opis morebitnih neskladnosti, ugotovljenih pri oceni dokazov, ki vplivajo na dejansko plačano ceno ogljika; |
|
(k) |
potrditev, da je neodvisna oseba preverila skladnost predanih enot za skladnost s sporočenimi in potrjenimi emisijami, zajetimi s temi predanimi enotami za skladnost, ter opis vseh ugotovljenih neskladnosti; |
|
(l) |
seznam dokazov o ceni ogljika, ki jih je neodvisna oseba ocenila med potrjevanjem. |
2.4. Potrjevanje podatkov o ceni ogljika
|
(a) |
skupna cena ogljika, dejansko plačana za vsako blago, v eurih, pripisana vsakemu blagu, izražena v eurih na tono blaga ali v eurih na MWh; |
|
(b) |
skupne emisije MOCO, pripisane vsakemu blagu po oznakah KN, izražene v tCO2e na tono blaga ali tCO2e na MWh; |
|
(c) |
podatki, ki podpirajo potrjeno ceno ogljika iz točk (a) in (b):
|
2.5. Izjava o mnenju pri potrjevanju
|
(a) |
izjava neodvisne osebe, v kateri navede, ali z zadostno zanesljivostjo ugotavlja, da poročilo ne vsebuje bistvenih napačnih navedb in da je bila cena ogljika za preverjene vgrajene emisije dejansko plačana; |
|
(b) |
informacije o preostalih napačnih navedbah, ki niso bile popravljene pred izdajo poročila o potrjevanju, in o tem, ali so bistvene; |
|
(c) |
informacije o preostalih primerih neskladnosti, ki niso bile odpravljene pred izdajo poročila o potrjevanju, in o tem, ali bistveno vplivajo na podatke o ceni ogljika; |
|
(d) |
po potrebi priporočila za izboljšave; |
|
(e) |
datum in podpis pooblaščene osebe v imenu neodvisne osebe, vključno z njenim imenom. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2498/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)