5.10.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/377


RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2022/1795

z dne 4. maja 2022

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) za proračunsko leto 2020

EVROPSKI PARLAMENT,

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (v nadaljnjem besedilu: fundacija) za proračunsko leto 2020,

—

ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0109/2022),

A.

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih fundacije (1) razvidno, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2020 znašal 21 395 000 EUR, kar je 0,44 % manj kot leta 2019; ker večina proračuna fundacije izvira iz proračuna Unije;

B.

ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu fundacije za proračunsko leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov fundacije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2020 znašala 99,91 %, kar je nekoliko manj (0,07 %) kot leta 2019; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 80,44 %, kar je 0,48 % manj kot leta 2019;

2.

pozdravlja, da fundacija uvaja ukrepe v odgovor na ugotovitvi Računskega sodišča za leto 2019; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se deleži proračunskih naslovov spremenili predvsem zaradi naraščajočih cen v državi gostiteljici, ter poziva Komisijo in proračunski organ, naj sprejmeta ustrezne ukrepe za ohranitev deleža v proračunu fundacije, ki je namenjen odhodkom iz poslovanja;

Uspešnost

3.

ugotavlja, da fundacija uporablja štiri ključne kazalnike uspešnosti v sistemu spremljanja uspešnosti, ki poleg teh kazalnikov vsebuje „metriko“ (druge kazalnike za operativne procese), kvalitativno oceno in vrednotenje za dodano vrednost, ki jo ustvarjajo njene dejavnosti, in za boljše upravljanje proračuna;

4.

priznava, da je realizacija delovnega programa, načrtovana za leto 2020, znašala 98 %, pri čemer je bilo v letu 2020 doseženih 45 od 46 ciljev;

5.

ugotavlja, da je fundacija v letu 2020 okrepila sodelovanje s ključnimi deležniki in da je s partnerji, na primer Komisijo, Parlamentom, Mednarodno organizacijo dela in drugimi agencijami Unije, organizirala več kot 10 spletnih seminarjev; ugotavlja, da fundacija stalno sodeluje z Evropskim organom za delo; ugotavlja, da sta fundacija in Cedefop v letu 2020 še naprej sodelovala pri raziskavi o evropskih podjetjih, ki sta jo skupaj izvajala v letih 2018 in 2019, in da je bilo razširjanje dejavnosti organizirano skupaj z Inštitutom za ekonomijo dela (IZA); ugotavlja, da fundacija zagotavlja ključne podatke za indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov in da z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu poteka redna izmenjava informacij; poleg tega ugotavlja, da si fundacija prizadeva za sklenitev memoranduma o soglasju z Evropskim organom za delo in Evropsko agencijo za okolje; pozdravlja sodelovanje in izmenjavo znanja fundacije kot zgled, ki bi mu morale slediti druge agencije in organi; je seznanjen, da to sodelovanje spodbuja ustvarjanje sinergij in prispeva k preprečevanju prekrivanja;

6.

poziva fundacijo, naj še naprej razvija sinergije, krepi sodelovanje in izmenjuje primere dobre prakse z drugimi agencijami Unije, da bi izboljšala učinkovitost (človeški viri, upravljanje stavb, storitve IT in varnost);

7.

ugotavlja, da je zunanji izvajalec v letu 2020 izvedel redno štiriletno oceno mreže korespondentov Eurofounda, ki jo je vodil priložnostni usmerjevalni odbor s predstavniki iz vseh štirih skupin upravnega odbora, in da je bilo danih več priporočil, zlasti v zvezi z razvojem logike posredovanja in pripravo časovnega načrta za mrežo korespondentov Eurofounda;

8.

ceni zelo kakovostno delo fundacije za poglabljanje in širjenje znanja ter pripravo z dokazi podprtih strokovnih mnenj, ki so v pomoč pri oblikovanju evropskih politik za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, trgov dela ter odnosov med delodajalci in delojemalci v Uniji;

9.

poudarja pomen, samostojnost in dodano vrednost fundacije na njenem strokovnem področju;

10.

meni, da ima lahko fundacija ključno vlogo pri nadaljnjem analiziranju povečanja dela na daljavo in s tem povezanih učinkov na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter kakovost delovnih pogojev, širjenje najboljših praks in ocenjevanje možnih političnih odzivov; pozdravlja delovni program fundacije, ki predvideva analizo možnosti politike za boljše delovne pogoje, odnose med delodajalci in delojemalci, zaposlovanje in življenjske razmere;

11.

poudarja, da je treba fundaciji zagotoviti ustrezne človeške in finančne vire, da bo lahko še naprej izvajala svoj delovni program in dosegala visoko stopnjo dokončanja dejavnosti, tudi glede na velike izzive zaradi med drugim spreminjajočega se delovnega okolja, glede na prihodnji akcijski načrt Unije za oskrbo;

12.

se z velikim zadovoljstvom zaveda, da se je fundacija uspešno prilagodila težavnim razmeram, ki so nastale zaradi pandemije COVID-19, in da je oblikovalcem politik in deležnikom posredovala dragoceno znanje in analize o spremembah, ki jih je navedena pandemija prinesla za delovno okolje in kakovost življenja nasploh (tj. delo na daljavo, platformno delo, povečanje neenakosti med spoloma in medgeneracijskih razlik, pomanjkanje delovne sile, dolgotrajna oskrba, odnosi med delodajalci in delojemalci itd.); je seznanjen tudi, da je ta pandemija vplivala na delovanje fundacije, saj so se načrti za terensko delo za sedmo evropsko raziskavo o delovnih pogojih bistveno spremenili, kar je ogrozilo potencial za analizo trendov delovnih pogojev v več kot 20-letnem obdobju;

13.

pozdravlja analizo o posledicah pandemije COVID-19 za življenje in delo v Uniji, ki jo je fundacija opravila z elektronsko anketo o življenju, delu in tej pandemiji, ter poročilom o vplivu te pandemije na mlade v EU;

14.

ceni podporo fundacije sindikatom, organizacijam delodajalcev, nacionalnim vladam in institucijam Unije ter njegovo sodelovanje z drugimi agencijami Unije, ki delujejo na področju zaposlovanja, socialnih zadev ter vključevanja in za katere je pristojen generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje;

15.

pozdravlja zavezanost fundacije raziskavam in analizam digitalnega in zelenega prehoda ter meni, da bi moral v svoje prihodnje delovne programe vključiti ocene in analize ukrepov politike v zvezi s socialno-ekonomskimi učinki digitalnega in zelenega prehoda;

16.

ceni tesno sodelovanje fundacije z GD EMPL in vsemi ustreznimi agencijami Unije, kot so Cedefop, EIGE, ETF, FRA, EU-OSHA in EEA, katerega namen je okrepiti sinergije med temi agencijami, pri čemer poudarja, kako pomembno je, da ostane fundacija neodvisna od drugih agencij Unije; pozdravlja, da fundacija dejavno sodeluje v mreži agencij EU (EUAN);

Kadrovska politika

17.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2020 uresničen 95-odstotno, saj je fundacija zaposlovala 11 uradnikov in 76 začasnih uslužbencev, pri čemer je bilo v proračunu Unije odobrenih 91 delovnih mest (leta 2019 je bilo odobrenih 91 delovnih mest); poleg tega ugotavlja, da je za fundacijo v letu 2019 delalo 11 pogodbenih uslužbencev in en napoteni nacionalni strokovnjak;

18.

je seznanjen z uravnoteženo zastopanostjo spolov na višjih vodstvenih položajih s štirimi moškimi (44,4 %) in petimi ženskami (55,56 %), med člani upravnega odbora z 49 moškimi (60,5 %) in 32 ženskami (39,5 %) ter med vsemi uslužbenci, kjer je bilo 41 moških (41,4 %) in 58 žensk (58,6 %);

19.

ugotavlja, da je fundacija sprejela politiko o zaščiti človekovega dostojanstva in preprečevanju nadlegovanja; ugotavlja, da so se leta 2020 trije uslužbenci in koordinator udeležili usposabljanja za zaupne svetovalce; je seznanjen, da je bila v letu 2020 med uslužbenci vložena ena pritožba zaradi domnevnega nadlegovanja in da je bil primer leta 2021 preiskan in zaključen; ugotavlja, da je bil na Sodišču (T-630/19) obravnavan en primer nadlegovanja, Sodišče pa je v sodbi z dne 8. septembra 2021 v celoti zavrnilo tožbo proti fundaciji in tožniku naložilo plačilo stroškov;

20.

spodbuja fundacijo, naj oblikuje dolgoročen okvir kadrovske politike, ki bo obravnaval ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vseživljenjsko usmerjanje in poklicni razvoj, uravnoteženo zastopanost spolov, delo na daljavo, geografsko uravnoteženost ter zaposlovanje in vključevanje invalidov;

Javna naročila

21.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je fundacija junija 2019 na podlagi postopka s pogajanji za oddajo javnega naročila z enim samim kandidatom sklenila okvirno pogodbo v najvišjem znesku 170 000 EUR za dobavo električne energije, pri tem pa tega ni predhodno objavila; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je izvajalec maloprodajni dobavitelj, ki zagotavlja električno energijo, ki ne kotira in ni nabavljena na trgu primarnih proizvodov, zato se izjema s postopkom s pogajanji za oddajo javnega naročila, ki ga je uporabila fundacija, ne uporablja; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so s tem povezane pogodbe in posledično plačila v znesku 20 255 EUR nepravilni; je seznanjen z odgovorom fundacije, da se z ugotovitvijo strinja in da je v začetku leta 2021 organizirala nov javni razpis;

22.

je seznanjen s podatkom v poročilu Računskega sodišča, da je fundacija oktobra 2019 začela postopek s pogajanji za javno naročilo z ocenjenim proračunom 140 000 EUR in sklenitev okvirne pogodbe o prenovi stranišč in da je bil izbran edini ponudnik, s katerim je bila sklenjena pogodba v znesku 176 800 EUR (23 % več, kot znaša prag za odprti postopek) (2), in čeprav je fundacija ustrezno odobrila izjemo za postopek s pogajanji, to ne spreminja dejstva, da bi moral biti uporabljen odprti postopek; ugotavlja, da je fundacija sprejela stališče Računskega sodišča, a je ugotovila, da ponovitev ponudbe z uporabo odprtega postopka namesto postopka s pogajanji ne bi privedla do ekonomsko ugodnejšega izida;

23.

ugotavlja, da je fundacija uvedla elektronsko javno naročanje, pri čemer modul za elektronsko oddajo ponudb deluje od sredine leta 2019; ugotavlja, da je fundacija leta 2020 pripravila sklop smernic za opredelitev jasnih in preverljivih okoljskih meril za proizvode in storitve v postopku javnega naročanja, prav tako pa je pristopila k medinstitucionalni okvirni pogodbi za službo Komisije za pomoč na področju zelenih javnih naročil;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

24.

je seznanjen, da je fundacija uvedla ukrepe in da si še naprej prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov ter zaščito žvižgačev; ugotavlja, da na spletnem mestu fundacije niso objavljeni življenjepisi in izjave o interesih vseh članov upravnega odbora;

25.

ugotavlja, da je fundacija posodobila pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov, ki jih je upravni odbor sprejel leta 2020, in da izjave članov upravnega odbora v imenu odbora oceni in pregleda odbor za pregled nasprotij interesov, pri tem pa upošteva natančen seznam meril in načel; ugotavlja, da v letu 2020 nobena izjava o nasprotju interesov, ki bi jo podal član upravnega odbora ali zunanji sodelavec, ni dala povoda za podrobno oceno navedenih interesov;

Notranja kontrola

26.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo leta 2020 izvedla revizijo upravljanja človeških virov in etike, potem ko je bila leta 2019 v okviru priprave strateškega revizijskega načrta službe za notranjo revizijo za obdobje 2020–2022 opravljena poglobljena ocena tveganja; ugotavlja, da mora fundacija v odziv na priporočila službe za notranjo revizijo pripraviti akcijski načrt;

27.

ugotavlja, da je fundacija v letu 2020 upoštevala vsa priporočila iz revizije smotrnosti poslovanja o „prednostnem razvrščanju dejavnosti fundacije in dodelitvi sredstev“, ki jo je leta 2018 izvedla služba za notranjo revizijo;

28.

ugotavlja, da je fundacija leta 2020 izvedla oceno tveganja goljufij, glavne ugotovitve pa vključila v novo strategijo za boj proti goljufijam, ki jo je sprejela novembra 2020; ugotavlja, da se nova strategija za boj proti goljufijam osredotoča na vzpostavljanje kulture boja proti goljufijam z dejavnostmi ozaveščanja ter povezavo med notranjimi kontrolami in preprečevanjem goljufij;

29.

ugotavlja, da je fundacija ocenila svoj sistem notranje kontrole in ugotovila, da je izvajanje petih komponent in z njimi povezanih načel notranje kontrole dovolj vključeno v kulturo, procese in nadzorne dejavnosti fundacije; ugotavlja, da je bilo vseeno okrepljenih več elementov sistema notranje kontrole in da sta bili stalnemu spremljanju dodani predvsem nova anketa o delovnih pogojih in anketa ozaveščenosti o goljufijah, kar omogoča zgodnje odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti; pozdravlja prizadevanja fundacije v zvezi s tem;

30.

ugotavlja, da je Računsko sodišče poročalo o slabostih pri notranjih kontrolah „občutljivih funkcij“ in povezanih kontrolah za zmanjševanje tveganja, pri čemer je ugotovilo, da je popis občutljivih delovnih mest zastarel in ne odraža več notranje organizacije fundacije; vendar je zadovoljen, da je bila 23. junija 2021 po reviziji Računskega sodišča dokončno oblikovana nova politika za občutljiva delovna mesta, ki se odraža v končnem poročilu Računskega sodišča;

Odziv na pandemijo COVID-19 in neprekinjeno poslovanje

31.

ugotavlja, da je pandemija COVID-19 leta 2020 sprva močno omejila delovanje fundacije; ugotavlja, da se je fundacija hitro prilagodila delu na daljavo ter oblikovala in uvedla prvo spletno anketo, novo bazo podatkov in niz spremenjenih rezultatov raziskovalnih in komunikacijskih dejavnosti; ugotavlja, da je fundacija razvila elektronsko anketo o življenju, delu in COVID-19, da bi ugotovila, kakšne so posledice pandemije za ljudi po vsej Evropi, in da je s tem kot ena prvih evropskih institucij, agencij in organov pridobila nove podatke o pandemiji; ugotavlja, da je fundacija vzpostavila tudi bazo podatkov COVID-19 EU PolicyWatch; ugotavlja, da so bili dogodki, ki naj bi bili v letu 2020 organizirani v živo, nato izvedeni v obliki spletnih seminarjev in da je bilo razmerje med prijavami in dejansko udeležbo med 30 % in 50 %, kar je po navedbah fundacije višje od povprečja v tej panogi;

Druge pripombe

32.

ugotavlja, da je fundacija v letu 2020 zabeležila porast kibernetskih groženj in začela pogosteje proaktivno posodabljati sistemsko varnost in ocene tveganja; je seznanjen, da fundacija sodeluje s CERT-EU in generalnim direktoratom Komisije za informatiko, da bi povečala izmenjavo obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah; ugotavlja, da je fundacija povečala varstvo podatkov, saj uporablja storitve varnostnega kopiranja v oddaljenem oblaku, in da se pripravlja celovita politika za kibernetsko varnost; poziva fundacijo, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o politiki na področju kibernetske varnosti in posledicah za fundacijo;

33.

ugotavlja, da se je fundacija septembra 2020 pridružila pobudi Parlamenta za pomoč pri zelenih javnih naročilih, v sklopu katere se ponuja podpora pri trajnostnem javnem naročanju;

34.

opozarja, kako pomembno je povečati digitalizacijo fundacije, ko gre za notranje delovanje in upravljanje, pa tudi za pospešitev digitalizacije postopkov; poudarja, da mora biti fundacija na tem področju še naprej proaktivna, da bi na vsak način preprečili digitalno vrzel med agencijami; opozarja pa, da je treba sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe, da bi preprečili tveganje za spletno varnost obdelanih informacij;

35.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 4. maja 2022 (3) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

 


(1)   UL C 107, 31.3.2020, str. 8.

(2)  Člen 175(1) finančne uredbe – Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 in člen 4 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 94, 28.3.2014, str. 65), ki za javna naročila blaga in storitev določa prag 144 000 EUR.

(3)  Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0196.