|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2024/3122 |
17.5.2024 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(C/2024/3122)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Cava“
PDO-ES-A0735-AM12
Datum obvestila: 23. februar 2024
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
VKLJUČITEV NOVE MANJŠE GEOGRAFSKE ENOTE (TJ. OBMOČJE)
Opis
Ustanovljena je bila nova manjša geografska enota, natančneje vinorodno območje, z imenom „Requena“. Njegova razmejitev ustreza občini z istim imenom v pokrajini Valencija.
Posebna oznaka, ki opredeljuje novo vinorodno območje porekla za grozdje, je navedena na kronskih zamaških na steklenicah vina, na katerih je dovoljeno navesti ta izraz. Oznako sestavljata črki RE.
Ustrezno sta bila spremenjena oddelek 4 in oddelek 8(b)(iii) specifikacije proizvoda ter oddelek 6 enotnega dokumenta.
Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 105(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov).
Razlogi
Standardna sprememba specifikacije proizvoda je bila odobrena leta 2021 (PDO-ES-A0735-AM10). Med drugimi točkami so bile dodane tri manjše geografske enote, tj. območja. Poleg območij so lahko manjše geografske enote še vinorodna podobmočja in vinorodne lege (parajes calificados). Predvideno je bilo četrto vinorodno območje, vendar se regulativni odbor, ki je vložil vlogo, ni strinjal glede imena. Gospodarski subjekti s sedežem na tem območju so bili pripravljeni uporabljati le ime „Requena“. To ni bilo sprejeto, ko je postalo jasno, da bi bila uporaba tega imena v nasprotju z zaščito vin z že registrirano ZOP „Utiel-Requena“.
Vendar so navedeni gospodarski subjekti zadevo predložili sodišču, ki je pred kratkim sprejelo pravnomočno sodno odločbo v njihovo korist. Ta predlog spremembe je v skladu s sodbo.
Zadevna sodba je sodba višjega sodišča v Madridu št. 494/2022 z dne 30. novembra 2022. Nanašala se je na upravno pritožbo, ki so jo različni organi vložili zoper sklepa tehničnega generalnega sekretariata ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in prehrano z dne 13. avgusta in 2. septembra 2021, s katerima so bile zavrnjene vložene pritožbe, in zoper sklep generalnega direktorata za živilsko industrijo z dne 3. septembra 2021, s katerim sta se zavrnili zahteva za preklic in spremembo pred začetkom upravnega pritožbenega postopka zoper sklep generalnega direktorata za živilsko industrijo z dne 10. junija 2021, s katerim se je odobrila objava sodbe v korist standardne spremembe specifikacije proizvoda zaščitene označbe porekla „Cava“. S sodbo št. 494/2022 je bila v navedenih sklepih črtana le prepoved vključitve območja „Requena“ kot manjše geografske enote (tj. vinorodno območje), pri čemer je sodišče pritožnikom kot edino pravno sprejemljivo možnost priznalo pravico, da zadevno območje ustanovijo s spremembo specifikacije proizvoda.
Poleg tega je v enajsti pravni podlagi za zadevno sodbo o prvotno izpodbijanem sklepu z dne 10. junija 2021 navedeno: „Pristojnost, ki jo v tem primeru izvaja državna uprava, tako omogoča, da se vprašanje reši z vključitvijo te manjše geografske enote, kot je bilo zahtevano“.
Nadalje je v španski zakonodaji (zakon št. 39/2015 z dne 1. oktobra 2015 o skupnem upravnem postopku za javne uprave) navedeno, da črtanje dela upravnega akta ne pomeni, da so črtani tudi drugi, nepovezani deli. Dejanja in postopki se ohranijo, če bi njihova vsebina ostala enaka, ne da bi bila storjena kakršna koli kršitev.
Ob upoštevanju datuma začetka veljavnosti te spremembe specifikacije proizvoda in v skladu z navedeno sodbo mora biti sprememba povratno veljavna od datuma, ko je začel veljati sklep generalnega direktorata za živilsko industrijo z dne 10. junija 2021, objavljen v nacionalnem uradnem listu 15. junija 2021.
To pomeni, da so bili v sklepu z dne 10. junija 2021 o odobritvi spremembe AM10 za ZOP „Cava“ s sodbo iz leta 2022 črtani le deli, ki prepovedujejo uporabo izraza „Requena“ za to manjšo geografsko enoto. Vse druge spremembe specifikacije proizvoda, odobrene z navedenim sklepom, ostanejo nespremenjene. Povedano drugače, edina zahteva iz sodbe je, da se s to spremembo AM12 v ustrezne oddelke specifikacije proizvoda za ZOP „Cava“ vključi „Requena“ kot manjša geografska enota (tj. vinorodno območje).
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Cava
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
5. |
Kakovostno peneče vino |
4. Opis vina
Kakovostno peneče vino
KRATEK OPIS
„Cava“ – belo vino ali vino rosé: čista in svetla vina, v katerih se stalno sprošča ogljikov dioksid z drobnim iskrenjem bisernih mehurčkov. Barva belega vina „Cava“ sega od bledo rumene do slamnato rumene. Vina rosé „Cava“ se razlikujejo po intenzivnosti barve, razen pri vijolično obarvanih vinih rosé. Za vino „Cava“ je značilna sadna, rahlo kiselkasta, sveža in uravnotežena aroma z vonjem po kvasu.
„Cava“ z izrazom „gran reserva“ – belo vino ali vino rosé: uravnotežena vina s pridihi zrelega sadja in praženih oreščkov ter kompleksnimi in čistimi aromami, pri katerih se zazna dolgi stik z drožmi.
„Cava“ z izrazom „paraje calificado“ (vinorodna lega) – belo vino ali vino rosé: kompleksne arome s popolno mešanico not mineralov, značilnih za območje, in praženih oreščkov. V ustih je kremasto s popolno uravnoteženo strukturo in kislinami.
Za analitske parametre, katerih meje niso določene v tem enotnem dokumentu, se uporablja ustrezna zakonodaja EU.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): 10,8 |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: 5 g/l, izraženi kot vinska kislina |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): 10,83 |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): 160 |
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Posebni enološki postopek
Osnovno vino za vino „Cava“ se lahko pridela samo iz soka iz prvega stiskanja z največjim donosom 1 hektoliter mošta na vino na vsakih 150 kg grozdja. Odvisno od območja se mora uporabljati le zdravo grozdje, ki vsebuje najmanj 8,5 vol. % oziroma 9 vol. % naravnega alkohola. Osnovna vina se proizvajajo le s sokom iz prvega stiskanja in ne drugih delov grozdja; pri pridelavi vin rosé pa mora biti vsaj 25 % uporabljenega grozdja iz rdečih sort vinske trte.
Pri pridelavi vina „Cava“ z izrazom „paraje calificado“:
|
— |
je največji donos 0,6 hektolitra mošta na vsakih 100 kg grozdja, |
|
— |
so prepovedani: umetno povečanje deleža naravnega alkohola v moštu in/ali osnovnem vinu, dokisanje in razbarvanje, |
|
— |
mora biti najnižja vsebnost skupnih kislin v osnovnem vinu 5,5 g/l (5 g/l za druga vina „Cava“), |
|
— |
mora biti najnižja vsebnost skupnih kislin v osnovnem vinu 3,3 g/l (3,4 g/l za druga vina „Cava“). |
2. Pridelovalna praksa
Vinogradniške parcele se štejejo kot primere za gojenje grozdja za proizvodnjo vina „Cava“ od tretje rastne sezone odobrene sorte naprej. Gostota nasada je od 1 500 do 3 500 trsov na hektar, pri čemer se uporablja tradicionalna kotlasta ali špalirna gojitvena oblika.
Grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vin, za katera se lahko uporabljajo izrazi „reserva“, „gran reserva“ in „paraje calificado“, mora prihajati iz vinogradov, ki so stari vsaj deset let in jih je pristojni organ certificiral kot ekološke.
5.2. Največji donosi
|
1. |
„Cava“ 12 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
2. |
80 hl na hektar |
|
3. |
„Cava“ z izrazom „paraje calificado“ 8 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
4. |
48 hl na hektar |
|
5. |
„Cava“ z izrazoma „reserva“ in „gran reserva“ 10 000 kilogramov grozdja na hektar |
|
6. |
66,66 hl na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Geografsko območje, na katerem se lahko goji grozdje ter pridelujeta osnovno vino in vino „Cava“, je v mejah naslednjih občin, ki so v besedilu ločene po pokrajini:
|
— |
Álava: Laguardia, Moreda de Álava in Oyón, |
|
— |
Badajoz: Almendralejo, |
|
— |
Barcelona: Abrera, Alella, Artés, Avinyonet del Penedès, Begues, Cabrera d’Igualada, Cabrils, Canyelles, Castellet i la Gornal, Castellvi de la Marca, Castellvi de Rosanes, Cervelló, Corbera de Llobregat, Cubelles, El Masnou, Font-Rubí, Gelida, La Granada, La Llacuna, La Pobla de Claramunt, Les Cabanyes, Martorell, Martorelles, Masquefa, Mediona, Mongat, Odena, Olérdola, Olesa de Bonesvalls, Olivella, Pacs del Penedès, Piera, Els Hostelets de Pierola, El Pla del Penedès, Pontons, Premià de Mar, Puigdalber, Rubí, Sant Cugat Sesgarrigues, Sant Esteve Sesrovires, Sant fost de Campsentelles, Vilassar de Dalt, Sant Llorenç d’Hortons, Sant Martí Sarroca, Sant Pere de Ribes, Sant Pere de Riudevitlles, Sant Quintí de Mediona, Sant Sadurní d’Anoia, Santa Fe del Penedès, Santa Margarida i els Monjos, Santa Maria de Martorelles, Santa Maria de Miralles, Sitges, Subirats, Teià, Tiana, Torrelavit, Torrelles de Foix, Vallbona d’Anoia, Vallirana, Vilafranca del Penedès, Vilanova i la Geltrú in Vilobí del Penedès, |
|
— |
Girona: Blanes, Capmany, Masarac, Mollet de Perelada in Perelada, |
|
— |
La Rioja: Alesanco, Azofra, Briones, Casalarreina, Cihuri, Cordovín, Cuzcurrita de Rio Tirón, Fonzaleche, Grávalos, Haro, Hormilla, Hormilleja, Nájera, Sajazarra, San Asensio, Tirgo, Uruñuela in Villalba de Rioja, |
|
— |
Lleida: Lleida, Fulleda, Guimerà, L’Albi, L’Espluga Calva, Maldà, Sant Martí de Riucorb, Tarrés, Verdú, El Vilosell in Vinaixa, |
|
— |
Navarra: Mendavia in Viana, |
|
— |
Tarragona: Aiguamurcia, Albinyana, Alió, Banyeres del Penedès, Barberà de la Conca, Bellvei, Blancafort, Bonastre, Bràfim, Cabra del Camp, Calafell, Creixell, Cunit, El Catllar, El Pla de Santa Maria, El Vendrell, Els Garidells, Figuerola del Camp, Els Pallaresos, La Bisbal del Penedès, La Nou de Gaià, L’Arboç, La Riera de Gaià, La Secuita, L’Espluga de Francolí, Llorenç del Penedès, Masllorenç, Montblanc, Montferri, El Montmell, Nulles, Perafort, Pira, Puigpelat, Renau, Rocafort de Queralt, Roda de Berà, Rodonyà, Salomó, Sant Jaume dels Domenys, Santa Oliva, Sarral, Solivella, Vallmoll, Valls, Vespella, Vilabella, Vila-rodona, Vilaseca de Solcina, Vilaberd in Vimbodí, |
|
— |
Valencia: Requena, |
|
— |
Zaragoza: Ainzón in Cariñena. Na tem celotnem ozemlju so bila ustanovljena štiri vinorodna območja („COMTATS DE BARCELONA“, „VALLE DEL EBRO“, „VIÑEDOS DE ALMENDRALEJO“ in „REQUENA“); prvi dve sta razdeljeni v vinorodna podobmočja; razmejijo se lahko tudi vinorodne lege (parajes calificados). Vse to so manjše geografske enote. |
7. Sorte vinske trte
ALARIJE – SUBIRAT PARENT
CHARDONNAY
GARNACHA TINTA
MACABEO – VIURA
MONASTRELL
PARELLADA
PINOT NOIR
TREPAT
XARELLO
8. Opis povezav
8.1. Naravni in človeški dejavniki
NARAVNI DEJAVNIKI: Tla so pretežno apnenčasta, ne zelo peščena in imajo precej glinasto podlago. Pogosto imajo nizko vsebnost organskih snovi in niso zelo rodovitna.
Območje ima splošne značilnosti tipičnega sredozemskega okolja: zelo dolgo poletno obdobje z veliko sončnimi urami ter visoke temperature spomladi in poleti, kar ustvarja tudi velike temperaturne razlike, ki omogočajo, da grozdje, tudi sorte vinske trte z daljšimi cikli zorenja, dobro dozori. Poleg tega je padavin malo in so slabo razporejene po letnih časih, kar pomeni, da je količina padavin v rastni dobi rastlin majhna, relativna vlažnost pa je zelo nizka. To povzroča izrazito pomanjkanje vode, zlasti v fazi zorenja. Sredozemsko podnebje na tem območju prehaja od blažjega podnebja ob obali, ki je posledica bližine morja, k ostremu celinskemu podnebju s hladnimi zimami in bolj vročimi poletji, kar je značilno za notranjost celine. Povprečna letna količina padavin je 500 mm, padavine pa so pogostejše jeseni in spomladi. Območje je zelo svetlo s povprečno približno 2 500 urami osončenosti, kar je dovolj za ustrezno zorenje grozdja.
ČLOVEŠKI DEJAVNIKI: V drugi polovici 19. stoletja so številne vinogradniške družine na podeželju Barcelone začele proizvajati peneča vina po metodi, ki je bila takrat znana kot šampanjska metoda, pri kateri sekundarno alkoholno vrenje, s katerim nastanejo mehurčki, poteka v steklenici. Prve steklenice vina „Cava“ so bile v občini Sant Sadurní d’Anoia proizvedene leta 1872. Steklenice penečega vina so se po vrenju v steklenici shranile v podzemnih jamah, v katerih sta bili zadostni relativna vlažnost in temperatura prostora, ki je vse leto znašala približno od 13 °C do 15 °C, s čimer so se preprečile vibracije, ki se jim je treba pri proizvodnji kakovostnih penečih vin izogibati. To so idealne razmere za pravilni potek sekundarnega alkoholnega vrenja in postopka zorenja penečih vin. Ime „Cava“, ki je označevalo mesta, kjer so bile shranjene steklenice zaradi zorenja, je sčasoma postalo ime za vino. Najpogosteje se gojijo sorte vinske trte macabeo, xarello in parellada, ki predstavljajo 85 % sort, ki se uporabljajo pri proizvodnji vina „Cava“. Te tri sorte so v osnovnih vinih z razmejenega geografskega območja vedno prisotne v različnih deležih. Majhna gostota vinskih trt, ki je med 1 500 in 3 500 trsov na hektar, prispeva k boljši kakovosti osnovnega vina. Poleg tega omejene padavine na tem območju in kotlasta ali špalirna gojitvena oblika omogočajo zmerno količino rodnih očes, zato je največji donos na hektar omejen na 12 000 kg. Poleg tega se lahko osnovno vino za vino „Cava“ proizvaja le iz soka iz prvega stiskanja z največ 100 litri mošta na vsakih 150 kg grozdja; ker grozdje dozoreva postopoma, se posamezne sorte trgajo ločeno, pri čemer mora biti delež potencialnega alkohola za osnovno vino med 9,5 vol. % in 11,5 vol. %, vsebnost skupnih kislin > 5 g/l, analitski kazalniki pa morajo kazati na zdrav pridelek. Razmerje med jabolčno in vinsko kislino mora biti približno ena proti ena; razmere med proizvodnjo morajo omogočati počasen razvoj sekundarnega alkoholnega vrenja ter vzajemno delovanje med vinom in kvasovkami (avtoliza), kar tem vinom daje prefinjene arome in edinstvene organoleptične lastnosti.
8.2. Podrobne informacije o kakovosti ali značilnostih proizvoda
Ko je postopek proizvodnje zaključen s sekundarnim alkoholnim vrenjem in zorenjem v steklenici na drožeh, delež alkohola pri vinih z ZOP „Cava“ znaša med 10,8 vol. % in 12,8 vol. %. Za vina „Cava“ je značilen nizek pH med 2,8 in 3,4, zato se vino skozi čas pravilno razvija, s čimer se zmanjša tveganje škodljive oksidacije. Ta vina imajo nizko vsebnost glukonske kisline, kar pomeni, da je bilo zanje uporabljeno zdravo grozdje.
8.3. Vzročna povezava med geografskim območjem in značilnostmi proizvoda
Tla skupaj s podnebjem, ki je pozno poleti in jeseni razmeroma milo in suho, omogočajo, da se grozdje pravilno razvija, zlasti v fazah pred trgatvijo, zaradi česar lahko različne odobrene sorte vinske trte različno hitro dozorijo, kar omogoča dobra osnovna vina za proizvodnjo zdravega vina „Cava“ z zmernim deležem alkohola, visoko vsebnostjo kislin in nizkim pH. Bogate terciarne arome proizvoda in ustrezno sproščanje mehurčkov so povsem odvisni od postopka pridelave od vrenja v steklenici do degoržiranja v posebej opremljenih obratih, kar omogoča počasno sekundarno alkoholno vrenje in zorenje vina.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Vino „Cava“ se lahko proizvaja v petih vinskih kleteh zunaj razmejenega geografskega območja, saj se je osnovno vino in/ali vino „Cava“ v teh kleteh pridelovalo pred začetkom veljavnosti zakona z dne 27. februarja 1986 ter mu je bilo tako z ministrskima odlokoma z dne 14. novembra 1991 in 9. januarja 1992 podeljeno dovoljenje.
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Na zamašku sta izpisana ime „CAVA“ in številka polnilnice.
Obvezna je uporaba blagovne znamke, registrirane pri španskem registru intelektualne lastnine (RPI) ali uradu za usklajevanje na notranjem trgu.
Izrazi „popolnoma suho“, „izredno suho“ in „zelo suho“ se lahko uporabljajo samo za vina „Cava“ z izrazoma „gran reserva“ in „paraje calificado“.
Pri vinih „Cava“ z izrazi „reserva“‚ „gran reserva“ in „paraje calificado“ je obvezno navesti letnik.
Izraz „guarda“ se uporablja za vina „Cava“, ki niso „reserva“‚ „gran reserva“ in „paraje calificado“.
Izraz „guarda superior“ se uporablja za vina „Cava“ z izrazi „reserva“‚ „gran reserva“ in „paraje calificado“.
Izraz „elaborador integral“ (celostni proizvajalec) se uporablja samo za vinske kleti, ki kot proizvajalke osnovnega vina in vina „Cava“ iztisnejo in proizvedejo 100 % osnovnega vina za njihovo vino „Cava“ ter 100 % vin „Cava“ proizvedejo na isti posesti (vinski kleti) in od drugih proizvajalcev ne kupujejo steklenic v vodoravnem (en rima) ali obrnjenem (en punta) položaju.
Obvezno je uporabiti posebne nadzorne znake.
Izraz „paraje calificado“ (vinorodna lega) ne sme biti višji od 4 mm ali večji od velikosti blagovne znamke in mora biti naveden ob imenu zadevnega območja.
Povezava na specifikacijo proizvoda
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3122/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)