Sklep Sodišča (sedmi senat) z dne 17. marca 2009 – Mariano proti Istituto nazionale per l’assicurazione contro gli infortuni sul lavoro
(Zadeva C‑217/08)
„Člen 104(3) Poslovnika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Člena 12 ES in 13 ES – Dodelitev izplačila za preživele osebe – Nacionalna ureditev, ki določa različno obravnavanje preživelega zakonca in preživelega zunajzakonskega partnerja“
1. Državljanstvo Unije – Določbe Pogodbe – Enako obravnavanje – Diskriminacija na podlagi državljanstva – Prepoved – Vsebinsko področje uporabe – Izključitev izključno notranjih položajev (člena 12 ES in 17 ES) (Glej točke od 17 do 22.)
2. Pravo Skupnosti – Načela – Enako obravnavanje – Diskriminacija na podlagi starosti – Prepoved – Področje uporabe – Diskriminatorno obravnavanje, ki ni povezano s pravom Skupnosti – Izključitev (člen 13 ES; Direktiva Sveta 2000/78) (Glej točke od 24 do 27.)
3. Pravo Skupnosti – Načela – Enako obravnavanje – Področje uporabe –Nacionalna ureditev, ki določa različno obravnavanje preživelega zakonca in preživelega zunajzakonskega partnerja v zvezi z dodelitvijo izplačila za preživele osebe – Diskriminatorno obravnavanje, ki ni povezano s pravom Skupnosti – Izključitev (člena 12 ES in 13 ES; Direktiva Sveta 2000/78) (Glej točki 30 in 31.)
Predmet
| Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Tribunale ordinario di Milano – Razlaga členov 12 ES in 13 ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Dodelitev izplačila za preživele osebe – Nacionalna ureditev, ki določa različno obravnavanje preživelega zakonca in preživelega zunajzakonskega partnerja, ki je sklenil življenjsko partnersko skupnost |
Izrek
Pravo Skupnosti ne vsebuje prepovedi vsakršne diskriminacije, katere varstvo bi države članice morale zagotavljati, kadar domnevno diskriminatorno obravnavanje ni povezano s pravom Skupnosti. V okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, taka zveza ne izhaja iz samih členov 12 ES in 13 ES.
Ta člena v navedenih okoliščinah ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, v skladu s katero se v primeru smrti zaradi nesreče renta v višini 50 % dajatve, ki jo je ta oseba prejemala pred smrtjo, izplača zgolj zakoncu, mladoletnemu otroku umrlega pa se izplača le renta v višini 20 % navedene dajatve.